KATGLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinarjev, za četrt leta - krom. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za •/, leta 3 krone, za 1 < leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« oai: poprej. Tečaj LIV. V Ljubljani, 14. junija 1901 List 24. Materi Mariji. Mati Krista! Solnčno čista, Ni vrstnice Ti — device. Najkrasnejša, Najmilejša: Vbogih smili Se nas v sili! Vodi z materno roko V dom očetov vse v neb6. liadoslav Silvester. Praški Jezušček.*) i. Cerkev sv. 3Iarija od Zmage (Maria de Tictoria) v Pragi. Dne 8. novembra 1(320. je premagal cesar Ferdinand II. protestante na Beli Gori pri Pragi. Ta zmaga je bila za habsburško rodo-vino, za cesarja Ferdinanda II. in za katoličane na Češkem in v Avstriji sploh velikega pomena. K tej slavni zmagi je veliko pripomogel general bosonogih karmelitov, oče Dominik, častitljiv starček. Cesarske čete so šle v boj, pojoč „Salve Regina". Sredi bojnih vrst je o. Dominik navdušeno bodril vojake. „Marija, Marija !u je bil njegov bojni klic. Vojaki so se hrabro bojevali in zapodili sovražnika v beg. „Victoria, victoria!" t. j. zmaga, zmaga se zažene glas; zmagali so katoličani protestante. Tako je de- *) V spominj cesarja Fran Josipa bivanju na češki zemlji od 12.-18. t. m. Uredništvo. loval o. Dominik. V znamenje hvaležnosti in priznanja je cesar Ferdinand ustanovil samostane karmelitov v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. V Pragi jim je daroval protestantsko molilnico, kapelo in hišo pri sv. Trojici. Dne 4. septembra 1624. so cerkev posvetili in jo imenovali ..Maria de victoria — Marija od zmage*4. Ta prestara karmeličanska cerkev je sedaj župna cerkev v Pragi. V njej vidimo pri stranskem oltarju malo, ljubko soho, ki jo obdajajo goreče sveče. To je Praški Jezušček. Iz voska je, visok 48 cm, ogrnjen z dragocenim plaščekom, na glavi se mu blišči bogata krona z redkimi ka-menčeki. Jezušček z desnico blagoslavlja, v levi pa drži zlato državno jabelko. Njegov obrazek je ljubek, vabljiv, a veličasten. Mnogo darov so mu tekom časov donesli častilci, samih oblek in in plaščekov ima nad dvajset, nekateri so posejani celo z dijamanti. Njegovo češčenje se je razširilo po vsem svetu, povsod ga slave bogati in revni, mali in veliki. Njemu se klanjajo Američani, Indijci, Afrikanci, Kitajci. In po naši lepi slovenski domovini? Da tudi tu se časti praški Jezušček. O, da bi ta mali nebeški kralj si pridobil srca vseli! II. Odkod je Praški Jezušček Praški Jezušček je iz Španije. Se sedaj je v rodovini avtentično znano, da je kneginja IV liksena ob svoji poroki dobila Jezuščeka k«»t dragocen dar od svoje matere Marije Manrkjuez de Lara, rojene kneginje Pignatelli. Ze tedaj se mnogo let v tej družini častili to soho kot čudodelno. Po Polikseni je torej Jezušček prišel na < 'esko. Ko je njen soprog Vojteh Lobkovic 1. lo'J'5. umrl. preživtla je svoja zadnja leta v pobožnosti in izkazovanju dobrih del, zlasti je bila naklonjena karmelitom v Pragi. Ti so živeli v veliki revščini, odkar je njih ustanovitelj in dobrotnik, ces.ir Ferdinand II. prestavil svoj prestol na Dunaj. Včasih so bili v toliki revščini. da niso imela koseeka kruha, da bi si utolažili lakoto. Za ta njih žalostni položaj je izvedela tud kneginja Pol i k se na Lobkovičeva, ki je takoj sklenila, da podari samostanu stalen zaklad. In res je nekega dne prinesla karmelitom .Iezusčeka. dragoceni biser svojih španskih pra-dedov. in rekla z nekako proroškim glasom: /Fu vam izročam, k ar mi je najdražje. Častite to podobo in ničesar vam manjkalo ne bode". Govorila je resnico. S to sobo je prišel očividno v samostan blagoslov božji. Dokler so častili .lezuščeka. bilo je Božje Dete njih rednik in zvest zaščitnik. Samostan je bil s časnimi in večnimi dobrinami oblagodarjen. Karmeličani so p' stavili s- ho v molilnico. Pred Jezuščekom so vsak dan dvakrat premišljevali. V tej pobožnosti se je zlasti odlikoval novic o. Ciril. Ta je trpel veliko dušno suhoto, a odkar je opravljal pobožno^ prid to podobo, rešen je bil te bolesti. III. Praški Jczušfek in oče Uril. Kadi vojnih nemirov je bil novlcijat karrae-litov pre>tav 1 jen iz Prage v Monakovo I. 1630. O e <'inl je še enkrat pokleknil s svojimi tovariši pred Jezuščeka. Odkar so odšli novici iz Prage, jela je pobožnost k malemu kralju pojema vati. Nehala je pobožnost, nehal je pa tudi blagoslov božji. Samostan je zopet prišel v velike zadrege in v uboštvo. Zal. »stm vojni časi so nastali. Mnogi ple-menitniki in meščani so zapustili Prago. Mesto obdale sovražne čete. 1T>. novembra 1. 1631. so jim odprli mestna vrata. Protestantje so oro-pali samostan, ostala sta le dva očeta, katera so sovražniki ujeli in zaprli. Ker so očetje morali hitro bežati, pozabili so v tej naglici na Jezuščeka. Roparji so ga našli in vrgli za oltar, da sta mu odpadli obe rok'. Ko je bil mir sklenjen, povrnili so se tudi karmeliti v svoj sa-mosran. Toda zanje so nastopili žalostni časi. Trla jih je silna beda in revščina. V samostanu ni bilo blagoslova božjega. To je trajalo sedem let. Na binkoštni praznik 1. 1U37. so predstojniki poslali očeta 1 irila iz Monakovega v Prago. O. Ciril se je takoj spomnil Jezusčeka, preiskal je vse kote v samostanu, naposled ga je našel, obrisal mu prah in ga poljuboval. Nato je pripovedoval predstojniku o milostih, ki jih je preje mali Kralj izkazoval, in ga prosil, da bi sobo postavil v molilnico. Prijor je v to privolil. Oče Ciril ni opazil, da manjkate Jezuščeku obe roki, ker je bil oblečen v modrosvilnato obleko. Tako je bil zaščitnik samostana zopet postavljen na svoje mesto. Pred njim so redovniki opravljali svoje molitve in premišljevanja, njemu so odkrivali svoje potrto srce in mu tožili svoje uboštvo, pri njem so iskali tolažbe v bridkih urah. In res nastala je velika izprememba. Samostan je bil preskrbljen z živili. Tako je prišel po Jezuščeku blagoslov božji v samostan. Naj-gorečnejši častilec malega Kralja je bil pa oče Ciril. Cele ure je preklečeval pred soho. Nekoč se mu je zdelo, da sliši besede: V smilite se me, in jaz se vas usmilim, dajte mi nazaj roke in dam Vam mir. Cim bolj me bodete častili, tem bolj bom vas blagoslavljal". Častiti oče je bil kar osupel, šele sedaj je videl, da nima Jezušček rok. Takoj je nesel soho k predstojniku in ga prosil, da bi dal napraviti roki. Predstojnik je odgovoril, da je ubog in da nima denarja za to. Mož ni imel zaupanja v Boga, zato ni imel blagoslova božjega. Ciril je nesel ves žalosten sobo nazaj in je prosil presveto Devico Marijo, da bi predstojnik toliko denarja dobil, kolikor je potreba za popravo te sobe. Njegovo zaupanje je bilo poplačano. Star, pobožen in bogat mož je prišel v Prago, kjer je nevarno obolel. O Ciril ga je previdel s sv. zakramenti in potem mu je pripovedoval tudi o Jezuščeku. Bolnik mu je dal 100 gld. v ta namen, da se Jezuščeku napravijo roke. Toda predstojnik sedaj ni pustil, da bi se napravile roke. ampak je dal napraviti novega Jezuščeka iz voska, na katerega je pa precej prvi dan padel svečnik in ga razdrobil. Tako je Bog hotel, da se časti stari po krivovercih pohabljeni Jezušček. Predstojnik ni nič več oviral, a bil je vedno nemiren in potrt in bil tako prisiljen, da se je še pred časom odpovedal svoji časti. Mnogi so to smatrali za kazen radi Jezuščeka. Samostan je dobil novega predstojnika, o. Dominika, moža velike čednosti, ki je pozneje blagodejno deloval v misijonih. O. Ciril je takoj nesel sobo k novemu predstojniku. Povedal mu je vse o Jezuščeku in ga prosil, da bi dal napraviti odbiti roki. Prijor mu je rekel, da tega sedaj ne more radi revščine, zato se naj s tem počaka. Zopet je nesel o. Ciril sobo nazaj v svojo celico. Prosil je Devico Marijo, da b« ljub' Bog dodelil predstojniku potrebnih novcev za popravo sohe. Komaj je svojo molitev skončal, že so ga klicali v cerkev. Tu je bila neka častitljiva gospa, ki ga je spoštljivo pozdravila in mu stisnila v roke precejšno svoto denarja. Ko se je hotel neznani gospei zahvaliti, bila je že izginila. Nihče je ni videl priti, niti oditi. Ves vesel se je č. oče pri altarju Kraljice Škapu-lirske zahvaljeval, nato je nesel denar svojemu predstojniku. Ta je dovolil popravo, toda le pod pogojem, da ne bo poprava več stala nego gotovo vsoto. Tako tudi sedaj ni o. Ciril dosegel svojega namena. Vendar upanja ni izgubil, s solznimi očmi je potožil Jezuščeku svoje boli. Tu se mu je zdelo, kakor da bi slišal besede: „Postavi me pri vbodu v zakristijo in pomagano bode!11 Nesel je „zapuščenega Jezuščeka", kakor je pripovedoval sam. v zakristijo in se poln zaupanja vrnil v svojo sobo priporotujoč vse Materi božji. In res, prišel je neki ptujec v zakristijo in se ponudil, da da Jezuščeku odbite roke popraviti. Predstojnik je v to rad privolil. Ptujec ji je res dal popraviti in je prinesel Jezuščeka nazaj v samostan. Sedaj so malega Kralja javno postavili v cerkvi v češčenje. Od tega časa č a s t e v Pragi Jezuščeka do danes. Nemogoče je popisati v kratkem, kar se je zgodilo tekom stoletij v Pragi in v mnogih drugih mestih ljubemu Jezuščeku na čast. Nemogoče je pa tudi našteti vse čudeže, ki jih je storil. Omenimo naj le nekaterih. IV. Praški Jezusček in bolniki. Meseca julija 1. 163'J. je zbolela Elizabeta Kolovratova, rojena baronovka Lobkovičeva. Njene bolečine so se hujšale od dne do dne, tako, da ni nič več govorila in slišala in je bila že blizu smrti. Ko je bila vsaka človeška pomoč brez uspeha, prosil je njen pobožni mož, grof Henrik Liebsteinskv pl. Kolovrat, očeta Cirila, naj bi prinesel Jezuščeka. In res, č. oče je prinesel Jezuščeka in dal bolnici ž njim blagoslov. Nato se je sam vrnil v samostan, a sobo je pustil pri bolnici. In glej! Takoj se je bolnici zboljšalo stanje, zamogla je zopet govoriti in zopet je slišala ter kmalu ozdravela. Blaga gre-finja se je za to veliko dobroto izkazala hvaležno in je dala Jezuščeku, svojemu velikemu dobrotniku, napraviti krono iz čistega zlata. Njen mož je zato zelo podpiral karmelite in jim dajal miloščino, v svoji oporoki pa je zapustil Jezuščeku srebrno svetilnico in dragoceno monstranco za relikvije. L. 1733. je ležala v Nemškem Gradcu na Stajarskem dvaindvajsetletna deklica na smrtni postelji. Prejela je zakramente za umirajoče in pričakovala smrt'. Zdravnikov ni nihče več upal, da ozdravi. Klaresinke v Gradcu so poslale bolnici podobo Praškega J« zuščeka Bolnica je zaupno uprla svoje oči v Jezuščeka. proseč ga pomoči. Nato se je bolnici* polastil hlagod« jen spanec. ^Ozdravljena sem*1, vzklikne, ko se vzbudi, ..Jezušček mi je dodelil zdravje, takoj hočem vstati*4. Drugi so ji izkušali to zahraniti misleč da to dela v svoji bolezni. Poklicali so zdrauiika. A ta je potrdil z velikim začudenjem, da je deklica res popolnoma zdrava. Ze dve sto let sem ča*te Jezuščeka s tem. da molijo njemu na čast mali rožni venec* in to z velikim uspehom. Naj navedem tu le par čudežnih ozdravljenj iz najnovejšega časa. V nekem penzijonatii pri Mons-u so bili namenjeni 27. aprilja 1. 1K1J0. slovesno postaviti sobo Praškega Jezuščeka v samostanski kapel«. < ast. dekan je vse najlepše uredil. Dvanajst belooble-čenih penzijonatek naj bi predstavljalo dvanajst let detinstva Jezusovega m naj bi opravile posvetitev Jezuščeku. Vsi so z velikanskim zanimanjem pričakovali slovesnosti. Kar naenkrat pa nevarno zboli ena izmed onih dvanajsterih. Zdravnik je rekel, da je bolečina jak«» nevarna in da je neizogibno potreba operacije. In tako naj bi se vsa slovesnost pokvarila? Ne! — Sestre in gojenke so menjujoč se molile nepretrgoma 12 ur mali rožni venec pred podobo Praškega Jezuščeka. In glej! Bolnica ni čutila nikake bolečine več in je bila takoj iz nevarnosti in kmalu potem zdrava. Jezusček je razodel neki kannJičaoki. ki je umrla v sluhu svetosti, da mu je ta pobožnost zelo ljuba in je obljubil posebne milost-, zlasti čistost srca in nedolžnost onim. ki molijo pobožno mali rožni venec. Dne 22. januarija I. 1 S!)"». je v jeklinarni stroj tako udaril delalca Monncri<|ue. da s<» mu bi i trije udje hrbtenjače razdrobljeni. Ilania in *) Mali rožni vene*! se moli ta ko-le : Molijo se trije «/e-naši na čast presveti družini, dalje dvanajst če>«"eiiamarij ra čast otroškim letom našega OdreSenika. Pred vsakim o«Vii3m*iii se govori: »In Beseda je Meso postala«. In pred prvo č»?Sčeno-marijo se moli: »In Bes-idi. je Meso postala in med nami prebi-vala«. Ostalih enajst češčenamarij se moli brez teli besedi. J dni odpustek a Pij IX. avgusta lfe5M. pleča .so bila zelo poškodovana, noga zlomljena in vrat ranjen. Na hrbtu se mu je naredila bula, tudi drobovje je bilo zelo poškodovano. Tako ranjenega so pripeljali v bolnišnico. Zdravniki, duhovnik in usrailjenke so pričakovale v kratkem smrti. Zato je Monnerique še isti dan prejel zakramente za umirajoče. A kljub pričakovanju vseh je ostal pri življenju. Na operacijo niti misliti ni bilo. Toda ker ni bilo pomoči pri ljudeh, iskali so je pri Bogu. Uprav tedaj je bil v Ha vingenu neki otrok ozdravljen po molitvi do Praškega Jezuščcka. To je dalo nesrečnežu pogum, da je iskal pomoči pri Božjem Detetu. Usmiljenka mu je dala Jezuščekovo podobo, mali rožni venec in svetinjo, njegova žena pa je šla zato na božjo pot k Božjemu Detetu v N. Stanje se je možu kmalu izboljšalo toliko, da so ga prenesli na njegov dom, vender hoditi še ni mogel. Tu se je zaobljubila njegova tašča, da kupi sobo Praškega Jezuščka župni cerkvi, ako ozdravi. — In glej! še isti dan je bolnik vstal in jel hoditi ob palici. Ozdravel je srečno in hodi še sedaj brez palice. Čast in slava Praškemu Jezuščeku! Imejte zaupanje, bolniki! Ako vas ne morejo ozdraviti zemski zdravniki, ozdravil vas bode nebeški zdravnik, saj je rekel sam o sebi: „Jaz sera vstajenje in življenje". Imejte zaupanje v Praškega Jezuščeka in uslišani boste. V. Praški Jezušček in otroci. Ljubi Jezušček je radodaren vsem, zlasti pa otrokom. Mali Ivan Nepomuk, sin dvornega zdravnika Josipa de Viguet iz Prage je imel 1. 1752. po osepnicah bolne oči. Njegov oče, sam zdravnik, je vender iskal sveta in pomoči pri drugih zdravnikih. A vse zastonj, otrok je oslepel. „Ko že nismo imeli nobenega človeškega sredstva več", pripoveduje otrokov oče. rzatekli smo se k milosti ji vemu Jezuščeku in smo šli tjakaj z otrokom. Otrok, ki preje ni mogel nikake svetlobe prenašati, vztrajal je sedaj lahko v cerkvi in je med sv. mašo vzkliknil k materi: Mama, jaz vidim, že vidim Jezuščeka! Deček je od trenutka dalje imel boljše oči in je kmalu popolnoma ozdravel. Bolezen se nič več ni ponovila." L. 1 HiH». meseca junija je postala neka de-kl»ca vsled vnetja možganske kože gluha, mu-tasta. slepa in mrtvoudna. Poskusili so z vsemi zdravilnimi sredstvi, a vse zastonj. Mislili so, da more le smrt storiti konec otrokovim bolečinam. Tu je šla otrokova učiteljica z več drugimi osebami v cerkev karmeličanov, da bi Praškega Jezuščeka prosila za ozdravljenje svoje učenke. V ta namen je pričela tudi devetdnevnico. Peti dan je bilo bolnici že bolje, vender jezik ji je bil še vedno hrom. Toda pobožnost se je nadaljevala še z večjo gorečnostjo. In glej! Deveti dan je bil otrok popolnoma ozdravljen, tudi je dobil nazaj sluh in govorico. VI. Praški Jezušček in delalci. Marsikateri delalec je našel v stiski in potrebi pomoči pri Praškem Jezuščeku. Neki delalec v Miinstru na Vestfalskem je imel prav malo plačo, a precej dolgov. Upniki so ga tirjali. Tu prične devetdnevnico na čast Praškemu Jezuščeku, da bi mu pomagal iz stiske. In res, zadnji dan devetdnevnice mu je darovala neka oseba 100 marek (120 kron). Uspeh je imel torej lep, zato prične drugo devetdnevnico. In konec druge devetdnevnice je dobil neko stavo za 213 marek. Upnik mu je pretil, da mu podraži stanovanje. Mož je pričel tretjo devetdnevnico, in glej! upn k mu je dolg odpustil in vrhu tega podaril še 40 marek. Tiskar Matija Adam Hiiger je bil v velikih denarnih stiskah. V tej nesreči išče pomoči pri Praškem Jezuščeku, njemu na čast prejme sv. obhajilo in daruje kapeli malega Jezuščeka mašno knjigo, ki jo je sam tiskal. Mali Kralj mu je pomagal. Dobil je delo, ki mu je dalo 3000 marek prebitka. VIL Praški Jezušček in grešniki. Poslušajmo par prigodeb, ki nas uče, kako rad pomaga Jezušček grešnikom na potu spo-kornosti. V Belgiji je živel oče, ki že mnogo let (do I. 1889) ni izpolnoval svojih verskih dolžnosti. Že 40 let ni prejel sv. zakramentov in tudi nič ni molil. Zena in otroci so se trudili, da bi očeta pripeljali nazaj k ljubemu Bogu. Lotila se ga je pa bolezen. Njegovi so podvojili svojo gorečnost, da bi ga spravili na pravo pot. Toda ves njih trud je bil zaman. Družina opravlja tri devetdnevnice na čast Praškemu Jezuščeku. Tretji dan zadnje devetdnevnice je v njem zmagala milost božja. „Pojdite takoj po duhovnika", za-kliče nepričakovano bolnik. Z veliko pobožnostjo je prejel svete zakramente in nato mirno umrl. V Bourges-u na Francoskem je 1. 1893. ležala mlada gospa na smrtni postelji. Bila je versko mlačna. Njena pobožna mati je prosila karmeličanke v Bourges u, da bi opravile devet-dnevnico na čast Praškemu Jezuščeku za njeno hčer. Dobra mati jo je opominjala do skrajnega časa. da se pripravi na smrt. Toda dobila je odločen odgovor, da ne. Sli so vse eno po duhovnika in ga prosili, da bi se na vse načine potrudil rešiti to nesrečno dušo. Bolnica ga je v iznenadenje drugih sprejela in je še celo obljubila, da se hoče drugi dan izpovedati. V karme-litskem samostanu so podvojili molitve, med tem ko je duhovnik drugič bik* k bolnici. „Prepozno je", mu reko, „pri kraju je ž njo, že nič več ne govori". Duhovnik stopi k bolničini postelji. Tu je prišel trenutek, ko je Jezušček izkazal svoje usmiljenje. Kar naenkrat so se bolubi povrnile moči tako, da se je lahko izpovedala in nato je umrla spravljena z Bogom. Neki gospod, ki se je udal pijači, je ležal 1. 1895 na smrtni postelji. Ze deset let ni opravljal svojih verskih dolžnosti. S satanskim posmehom je odvračal, ako so mu hoteli govoriti o veri in Bogu. Duhovnik in postrežnica sta priporočila nesrečneža usmiljenkam v molitev. Te so poslale svetinjo Praškega Jezuščeka z obljubo. da hočejo objaviti, ako bo njihova molitev uslišana Postrežnica mu je dejala oboje pod zglavje. Zadnjo noč je jel ubogi grešnik klicati: „Izpodite vendar one črne može tam v kotu in tudi one sive v drugem kotu!" „Saj ni nikogar", pravi usmiljenka, , So, le izpodite jih! tu so v kotu!" „Ne morem, saj ne vidim nikogar!" Bolnik je neprestano ponavljal svojo prošnjo. „0 tu prihaja ljubko Dete. pred katerim so se umaknili Črni možje, o kdo je to?" „To je Jezušček", odgovori usmiljenka. Bolnik je nato vedno govoril o Jezuščeku. Sestra je porabila to priliko in je poklicala izpovednika.. Ta je prišel in izpovedal bolnika, ki je kmalu potem umrl. O božji Izveličar, ki si prišel na svet, da bi grešniki imeli življenje, daj, da Te spoznajo in se s Teboj spravijo! VIII. Praški Jezušček kraljuje po vsem svetu. v Ze 1. 1655. je bila čudežna Jezuščekova soba v Pragi med pontifikalnim opravilom slovesno venčana. Glavni praznik božjega Deteta je bil vedno praznik sladkega imena Jezusovega in najljubša pobožnost litanije sladkega imena Jezusovega. Češčenje Praškega Jezuščeka se je naglo razširilo po vsem svetu. L. 1 7 50. je kraljevi dvor v Lisaboni naročil več soh milostnega Jezuščeka iz Prage, ki so jih razdelili med ude tega dvora. Da je bilo tudi ljudstvo deležno tega zaklada, izpostavili so karmehti po naročilu eno teh soli v javno češčenje v svoji cerkvi. To se je zgodilo 17. junija 1. 1750 vpričo kraljice, dveh princev in vsega dvora. V kratkem času se je češčenje Praškega Jezuščeka razširilo skoro po vsi Evropi, a tudi izven Evrope celo v daljno Indijo in na Kitajsko. To češčenje so širili zlasti karmeliti in redovniki sploh. Sicer je ta pobožnost v drugi polovici osemnajstega stoletja precej pojenjala, ker so javne oblasti odpravljale samostane in ljudske pobožnosti, vendar češčenje Praškega Jezuščeka ni nikdar nehalo do cela. Samostan karme-litov v Pragi so za cesarja Jožefa II. odpravili in cerkev izpremenili v župno cerkev, a ko so 1. 1878 in 1879 cerkev Maria de Victoria in tudi altar malega Kralja prenovili, tedaj so Jezuščeku napravili slovesen sprejem. Dvanajst samostanov v Pragi je kar tekmovalo, kateri bo Jezuščeka slovesnejše počastil in za nekaj dni shranil čudodelno sobo. Od tega časa se je češčenje Praškega Jezuščeka jako povzdignilo. So-sebno se v češčenji odlikuje zlasti Francoska, Belgija in Nizozemska. V mnogih cerkvah se je Jezuščekova pobožnost javno vpeljala in navdušenost za malega Kralja je splošna. Da, posamezne družine, bogate in revne, si velikokrat priskrbe sobo Praškega Jezuščeka. Že 1. 180.J je Jezušček zakraljeval v Ameriki v Bustonu in New-Orleanu, razširil se je naglo v Braziliji, Cili, na Kitajskem, Japonskem in celo v Gabonu v Afriki: Da! v Avstraliji in Polineziji se mali Praški Jezušček časti. Tudi v Kanadi je zelo razširjena ta pobožnost. Tako je čudadelni Praški .Jezušček znan in češčen v vseh delih sveta in v vseh deželah na zemlji. Povsod se uresničujejo besede, ki jih je nekoč govoril: „Cim bolj me bo te častili, tem bolj vas bom bi ago slav Ij al!" A'. O pobožnosti presv. Srca Jezusovega. (Za mesec junij.) Vsa svetost, vsa popolnost pobožnega kri. stijana biva v nasledovanju Jezusovem in v po. snemanju njegovih čednosti. O tej resniri pi mo. goe dvomiti. Zakaj, katere je prej vedel, te je tudi prej odločil, da bodo enaki p< dobi njegovega Sina", i Rinili. 8, 29). .Jezus Krist je začetek nadnaravnega življenja pri vseh udih njegovega duhovnega telesa; korenina je, ki vsrkava oživljajoči sok in ga pošilja vsem vejam mogočnegra drevesa. „Jaz sem \inska trta in vi ste mladike" (.Jan. 15, ">.) On je edin studenec milostij vsem udom: on jc pravec vsem v vseh rečeh: on je resnični, edino pravi cilj in namen dobremu kristijanu Zakai nihče ne more priti k Bogu drugače kakor po Kristu. ...faz sem pot. resnica in življenje". (.Jan. 14. ..Brez mene ne morete n česar storiti" lan. 1"». 5'. „Vse je vaše: vi pa ste Krištofi". i L Kor. 22.) In ker jc temu tako. torej je prva in glavna dolžnost vsakemu kristijanu združiti se s Kri štoru kakor s svojim nevidnim poglavarjem, posnemati ga in nanj se opirati, — on je nepremakljivi steber, ogel ni in osnovni kamen. On je začetek, on je pot in on je konec. -Jezusa si ne smemo misliti ločenega od človeka", pravi m v. Avguštin — k a j t i s svojim včliivečenjem sc je združil z njim . . . (■lava in udje stvarjajo s;;mo enega človeka Jezu>a Krista. Odrešeni k telesa in udje telesa sta dva v t- n e m mesu, v eni molitvi. v enem trpljenju in ko bo mi n u 1 čas krivice, v enem miru". Kakor uči sveti Pavel in za njim sveti Avguštin. smo z .Jezusom vsi enega telesa: če ,e njegova molitev naša molitev: če je trpljenje — ki smo 11111 podvrženi, in veselje, ki se ga nadejamo — eno in isto z njegovim: prav lahko tudi trdimo v istem smislu, da imamo vsi ž njim eno srce. ..Resnično, pravi sv. Bernard. tvoje srce o Jezus, je tudi m o i t". Preniisljujnio torej presveto Srce Jezusovo. ne samo kakor srce Botra in človeka, ampak tudi kakor srce vseh ljudi j. Njegovo Srce je polno milosti, polne, re-skončne ljubezni — a to ne b»ez namena. ''n razliva to polnost milosti nad nas m s plamenom svoje velike ljubezni vnema naša srca. ..In od njegove polnosti smo vsi prejeli". .Jan. 1. V . I>a! sveto Srce Jezusovo je ognjišče, ker pri njem se segreva vsaka bogoljuhna duša. Ono je dragi ceni zaklad, saj ohogatuje našo revnost. naša dejanja in naše čednosti, lmlitve in zasluženja in jim daje neskončno vrednost. Ono je čudoviti organ, ki ga je Bog dal človeški naravi, da bi izpopolnil veliko zapoved ljubezni. Presveto Srce je življenje vseh src; iz njega zajemajo vsa druga srca milost in moč, ljubezen in rodovitnost dibrih del. Ono je prapodoba vseh src: razsvitlja nas in nam kaže vrhunec vseh čednosti in kreposti. Presveto Srce je kralj vseh src. Ono edino kraljuje in vlada njihova nagnjenja. Kakor določa solnce gibanje in tek planetov, tako naj to dobrodejno. duhovno solnce uredi nagibe naših src. To torej naša služba in naše počeščevanje Jezusovemu presv. Srcu. F. S. K prazniku sv. Alojzija. (21. jtmija>. Njegov spominj je večen. (Modr. 4. 1». „Blagor neomadeževanim na potu, ki žive po postavi Gospodovi", govori psalmist in knjiga modrosti pravi: „Blagor mu, na katerem ni najti madeža: storii je čudežne stvari v svojem živ-Ijen u". Tako blagruje sv. pismo in po sv. pismu Bog sani nedolžne. In to blagrovanje sv. pisma, komu naj je primernejše kakor nedolžnemu, aiJgeljskemu mladeniču sv. Alojziju! Plačilo za zmago pravičnih, kakor se izraža sv. pismo, komu bolj po pravici pripada kot njemu! Ni li on vojak, hraber vojak, ki zasluži bojno plačilo? On je ohranil nedolžnost, ostal čist, brez madeža in to v razmerah, ki čednostnemu, krepostnemu življenju kopljejo grob. Sredi šuui-nega in zapeljivega sveta, na knežjih dvorih mu je potekala ista doba življenja, ko se je odloril mladini za čednost ali proti njej, za Boga ali proti njemu. V okolici polni zanjek in zapeljivcev je ostal trden v svojih sklepih in ohranil neoskrunjeno svojo nedolžnost. Ali je bilo mari to lahko delo, lahak boj? O to je bil krut boj, a rešil si je v tem boji nedolžno svoje življenje. Zato pa je prejel plačilo, ki je obljubljeno njim, ki si obvarujejo v boju čistoto srca, telesa in duha. Ponižal ga je Bog malo pod angelje. ovenčal ga je s slavo in častjo. In kako ne? Saj je angeljski mladenič zaslužil vse to, saj mu Bog tega ni mogel odreči, ni se mogel izneveriti svoji obljubi, ki jo je dal rekoč: „Blagor jim, ki so čistega srca, ker gledali bodo Boga'1 (Mat. 5. 8). In kako zgodaj je Gospod, zvest svojim obljubam, vzel mladeniča k sebi, kako hitro presadil to čisto lilijo s te zemlje v nebeški vrt. Zakaj pač? Zakaj je stegnil svojo roko po čistem cvetu, ki je uprav jel razširjati svojo vonjavo ? Odgovarja nam svetopisemski modrijan, zakaj mu ni pustil de?ati starosti: „Ziv-Ijenje brez madeža je velika starost. Ker je Bogu bil všeč, postal je njegov ljubi in ker je med grešniki živel, bil je odvzet. Pobran je bil, da ni hudobija njegovega uma popačila in da ni hinavščina preslepila njegove duše. Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let. zakaj njegova duša je všečevala Bogu, zato je hitel ga vzeti izmed hudobij: ljudstva pa, ki so to videla, niso umela in si niso vzela k srcu'4. (Modr. 4. 0—11, 13—14). In vendar, dasi se je to vse nad njim izpolnilo, dasi je zgodaj poletel v rajske višave, da tam veča nebeški kras, — vendar on še živi: ne telesno: a živi v spominja in srcu vsem, ki slede njemu po potu nedolžnosti, in živi tudi v spominju onim, ki so zgrešili to pot in tavajo po potu teme. pregreh. Vsem je znan, pri vseh živi: Zakaj njegov spominj je večen (Modr. 4. 1) pri pravičnih, a tudi pri krivičnih, saj pravični, ko je mrtev, pogublja hudobne, ki še žive (Modr. 4. 16). To je tedaj nam vsem Alojzij, pravičnim tolažba in v vesel spominj, krivičnim pa pred vsim svarilno znamenje, ki enako svitli luči sveti pred njimi in kaže. da so izgtibivši belo obleko krstne nedolžnost' izgubili najdražji zaklad, zavrgli najdragocenejši božji dar. A ta luč je blaga, ta ne omamlja, ampak hoče vžgati tudi v nas tako svetel plamen. Kdor ni posnemal Alojzija v nedolžnosti, naj ga posnema v spokornosti: on je delal ostro pokoro, dasi ni grešil. Kdor je torej grešil, ta naj se pokore ne brani, zakaj le ta zamore pripeljati v domovino. Večna domovina pa je vredna, da se zanjo vse trpi, tudi smrt, če treba, zakaj po telesni smrti čaka vsacega tam večno življenje. Alojzij naj bo izgled vsem, ki nosijo zal biser sv. nedolžnosti v zlati posodi; ker kmalu bodo ž njim vred častili vsečistega B)ga. Vsak torej, ki je slišal o rajskem mladeniču in si ga stavil za vzor, in sklenil hoditi za svojim vzorom po trnje ve m potu v nebeški raj, vsak tak je podoben modremu možu, kateri je sezidal inšo na skalo: trdno skalo. Naj se tudi ulijejo plohe, naj pridejo vode, pihajo vetrovi in naj se vj>ro v njega — padel ne bode: zakaj njegova čednostna zgradba je stavljena na skalo, zmagal bo in z vzorom svojim vekomaj obhajal zmago in preiel ne«»madeževanih plačilo (Mod. 4). L. J' Sv. Alojzija — dar Mariji. (21 junija i. Sv. Alojzij je dolgo časa pt emisije val, kaj bi najbolj razveselilo brezmadežno božjo mater. V svojem premišljevanju je prišel do prepričanja, da jej je deviška čistost in vedno devištvo naj prijetnejše darilo. Da bi jej zamogel ta dar podati, storil je obljubo devištva. Da je bila Marija s tem darom zadovoljna, priča nam vse njegovo življenje. Marija mu je bila blaga povračevalka. L. I\ Potovanje avstrijskega ministra Viljema viteza dr. Hartel v Bukovino in v Galicijo leta 1900. i Konec». Na to je minister odpotoval v K rakovo, kjer je dne 5. decembra otvoril po cesarju ustanovljeno akademijo umetnosti. Minister je imel do zbrane gospode in akademikov daljši govor. Med drugim je rekel: -Po cesarjevem sklepu z dne 21, febrnarija je bila umetnostna šola povikšana v akademijo umetnosti. S tem velikodušnim dejstvom se priznavajo zasluge, ki si ji je stekla stara umetnijska šola. Prosta je tedaj pot, na kateri bodo stare in nove moči blagodejno razvijale svojo delalnost. K temu naj vas bodri zaupanje cesarjevo, navdušenje za umetnost in zanimanje državljanov. Stara umetnijska šola v Krakovem je bila priča prerojenja poljske umetnosti. Tej je bil začetnik in zaščitnik Matejko, kralj slikarjev, ki mu pri>toji la-vorika prvenstva na polju slikarije. Mladina si pridobivaj v teh prostorih po poštenem in vestnem delu tehnične spretnosti, ki je tu doma! Naj vedno pihniti ogenj navdušenja, ki se tu vžiga po izgledu in uku! Tudi umetnost je sila. Dragi akademiki. vporabljajte v idealne m tekmovanju ta dar božji, ki je podeljen le redkim Zemljanom*). Potem bode ta akademija popriš.-e pravih umetnikov, ter na radost in slavo narodu in državi na čast in krepost". — V Krakovem si je minister, spremljan po dvornem svetniku Laskovskem. ogledal tudi novi zavod hčera božje ljubezni kih šolah. Ko je namreč Njega Veličanstvo leta 1*83 obiskalo našo deželo, predstavile so se mu meseca julija v Mostah tudi šolske sestre iz Repenj. s svojo velikodušno pokroviteljico, sicer priprosto ženo iz naroda Katarino I e r a j e v o iz Vodic. Cesarje stavil razna vprašanja glede te šole in glede šolskih sestra, ki so se nastanile bile še-le pred par meseci v Rep-njah. Izrazil je svoje veselje nad to šolo, pa tudi svojo željo rekoč: .Želim, da bi se šolske sestre vpeljale po vseh žiipah/ In res bi bilo koristno, ako bi se ustanovile tudi na deželi ločene šole za dečke in deklice. Na dekliških pa in zlasti na onih, ki imajo več kakor 100 učenek, naj bi se pa nastavile šolske sestre ali sploh samostanke. One so jako sposobne, mladino poučevati v vseh šolskih predmetih (tudi v ročnih delih) ter jo vzgoje vat i k čednrstnemu življenju. V samostanskih šolah se učijo deklice še prav posebno ponižnosti, skromnosti, olike in omike. Župnik Alojzij Knmmer. Listek. • Dvornega svetnika Josipa Merk smo pospremili četrtek. 3o. majnika, do sv. Krištofa k večnemu počitku. Sin političnega uradnika se je rodil umrli 6. aprilja 1*37 v knez Windischgratzovem gradu ob Planini ter 24. decembra 1802 po dokončanih pravoslavnih naukih na I)nnaji vstopil v politično službo v Ljubljani. Primerno zgodaj, že 1879. leta, je bil imenovan okrajnim glavarjem in kot tak glavaroval v Kočeviji in v Kranji. Povsod priljubljenega — nepo-zabljivega pa v Kranji — je resar imenoval 18. oktobra vladnim svetnikom v Ljubljani, kjer je deloval kot administrativni poročitelj vesoljnemu šolstvu na Kranjskem. Važen torej posel in pa težek — meni se zdi najtežavneji, kar se jih more izročiti kateremusibodi političnemu uradniku izmed onih. ki službujo vsled sedanje uredbe v odličnih postojankah v deželi. Ne trdim, da mi je ta sodba nezmotljiva; a tako osebno nazorovanje se mi je izcimilo, ko sem ob l>oku dveh zadnjih šolskih referentov na Kranjskem: vladnega svetnika Frana Hočevarja in pa sedaj umrlega dvornega svetnika Merka sodeloval v deželnem šolskem svetu dolgih 12 let. Šolski referent mora namreč biti tehten jorist in postati isto tako tudi tehten veščak v teh nebrojnih šolskih naredbah od srednjih šol doli do zad je enorazrednice na selu. — Merk je bil svojemu cesarju pač zvest uradnik; in uradnik, kot biti mora, t j. molčeč — tudi takrat molčeč, kadar ga sili dobro srce, da bi govoril. Znal je kot malokedo zatajevati svojega lastnega prepričanja; zato ni prišel nikdar v osebnostne boje, ki je redoma stvarjajo med nami dandanes različni politični nazori. Žal, da je nekaterim politika nad vse. Vsakemu svoje prepričanje prepuščajoč je pa zahteval prostosti tudi za-se. Po Merkovem naj bi se nastopalo, potem bi bil pa mir in pa krščanstvo med nami. — Krščanstvo! Merk je bil krščanstva prešinjen do dna duše. In temu vzrok? Menda skrbna mu očetna hiša in pod pozne jega k. š. Pogačarja vodstvom gotovo tudi Alojzijevišče. Vstopil je namreč z mlajim si bratom Maksom v Alojzijevišče. Elegantneje prikazni od Josipa Merka n» imela takrat ljubljanska gimnazija; pozneje se je v zunanjem nekako spremenil. Ob enem sta v ustav prišla brata Merka kot gojenca svojim domačim učiteljem, novomeškim kanonikom msgr. Matijem Jeriha, ki je bil imenovan drugim prefektom. Oni čas. ko je vstopil Merk — vsaj kaki 2 leti je bilo tako — je sprejemal ustanovitelj k. š. Alojzij \Volf v Alojzijevišče večinom, civilnih dečkov, ki redom že od doma niso namenjeni bili duhovskemu poklicu. Tako n. pr. nobeden mojih prvih alojzijeviških součencev ni postal duhoven razun mene. Kaj je AVolfa k temu napotilo, ne vem: ob svojih mnogih vprašanjih žal, da nisem k. š. Knzostoma prosil razložitve tudi tej prikazni; če sedanjikov kdo, n. pr. uprav msgr. Jeriha to ve — ustregel bi zgodovini dobrotnim poročilom. Rad ponatisnem vljudno doposlano. — Hudo mi je bilo izgubiti vernega si prijatelja; hudo posebno ob tako vplivnem moži, če bi n. pr. hotel njega posredovanjem koristiti še kakemu pomoči potrebnemu prosilcu. A nčnadna vest — in to ob trenotnem preminu-tiji vtorek, 28. majnika na večer, je pretresla sploh Ljubljano. V večerni uri, sredo 29. majnika. sem ga pokropil. Milo mi je bilo, ko sem ga s cela nespremenjenega ugledal na mri vaškem odru sv. znamenjem odrešenja v rokah. V sobi-mrtvašnici pa ste viseli prav dve podobi Matere Božije: veča na steni, manja pa tik nad zamrlo mu glavo. — Naj bi izprosila ta Mi-lostipolna tako nenadno poklicanemu iu morda počitka na zemlji še kakih 20 let pred očmi imajočemu usmiljene sodbe pred Bogom. 20 let pravim: saj je stopil v stalni pokoj še le 17. julija 1900 in to nikakor ne tako poznoleten. Pri pogrebu mu je bilo vse, kar ima Ljubljana odličnega, začenši pri eks. deželnemu predsedniku bar. Heinn. Tudi učiteljstva je bilo. A ne toliko, kolikor bi bil pričakoval po pravici. Naj mi verjame čast. učiteljstvo, ki je brezdvombeno rahločutne narave, da bi smelo jokati po predstojniku, v kojega roki so se stekale vse niti kranjskemu šolstvu blizo da 11 let. Trudeč se, menda vestno, nad G let na Mer-kovi strani v večkrat pretežavni nalogi sem se prepričal pač njega zlatega srca in ne vem, če je tisto dobo bila v deželi učiteljska moč, da jej ni bil Merk polno dušo ob strani. Hvaležnost, prijatelji, naj kinča Slovenca tudi potem, ko je ne more več poplačati zlati cvenk. — Tebi, dragi prijatelj, pa večnega miru pri Bogu in tam — na svidanje! Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.