C 144 številka. V Trstu, v soboto dne 1. decembra 1894. Tedaj XIX. .■DIHOIT" uhaja po trikrat nm tsd«n t featih i«, danjih ob torkih, 6«trtklh in •ObotAh. Zj u t ranje iidanja ii- taja ob 6. uri ijutraj, večerno pa ob 7. sri vačar. _ Obojao izdanje stane: sa pol lato . . ; ! ; V V- m *u lato . . , 10.— * " Na usreći« krti priložen« saračslna H «• J«mIJ* tiir. Posamična številke ae dobirajo v aro-Sajtlnicah tobaka v lrMtt po a nvi., • Ooriei po S n?č. Sobotno vsšerna iadanja v Iratu 9 nč., v Gorici « »t. EDINOST Blovenvkctfa polltidnatfa druAtv Oglasi a« rakune po tarifu v petitu; sa na*loTi> s debelimi črkami m plačuja prostor, kolikor obK«g« i »radnib »ratu, Poslana osmrtnico in javiiaialiTal«, d«-atafi oglasi itd. s« "ičunajo po popadki. Vsi dopisi naj se potiljajo imliittTu : atii-a Ca*t>rm.t št. IH. Vsako pi n< •prti.i )Diajo. Rokopisi se □♦» migajo. Naročnino, roklamacije in oglase sprejema uprarnimtio ulica Moliaa pie-aala hit. I, II. aad»t. Odprta reklamacija •o proste poitnine. Primopakos r mNsn« ja asaa t • JRasim naročnikom! Bližamo se koncu leta in mnogo čestitih naših naročnikov je na dolgu z naročnino ne le za zadnje četrtletje, nego tudi za več časa, d& celć za vse leto. Naročniki ho jedina naša zaslomba ter je odvisen obstoj in napredek našega lista od rednega plačevanja naročnine. Prosimo torej vse nase čestite naročnike, ki niso ie plačali naročnine do konca leta, naj to prej ko mogoče, a najkasneje do 15. t. m »tort, ker nam je do takrat urediti svoje račune s tiskarno. Zajedno izrekamo nado, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti tudi v bodočem letu ter da nam pridobč obilo novih naročnikov, da nam bode možno razširiti naš list z novim letom v dnevnik. Uredništvo. Vpravniitvo. Čudna politika. Naša „Triesterica* je obljubila nedavno, da •e hoje v bodoče česta baviti a prepirom med italijansko in slovensko stranko, poten pa da hoje t poznejših časih iajaviti svoje menenje, kako bi mogli priti do sporazum-ljenja omenjeni atranki. Ta sklep nemikega lista tržsškega je bil gotovo hvalevreden, kajti skiajni Čas je res že, da bi „Triesterica" jela resno poitevati menenje in argumente s obeh strani, kajti do sedaj je bilo nje dobrohotno oko obrneno le na laiko strani, na nato stran po so bile obrnene le nje — b r o e. L« tu pa tam — kadar j o bila posebno dobre volje — nam je prizanašala s brcami, zadovoljivti se s tem, da naa ja le ubadala a drobno šivanko* ThM je bila atara tradicija pri naii ljubi „Triesterici" in le veseliti ae moramo, ako je ta liat res priđe] do aposnanja, da tudi inferijornega Slovenca bole istotsko brce ka-tudi ubadljaji s iglo. Iatotako hvalevredno je, da ni oatalo pri ssmih besedah, ampak da j« rea aačela izpolnjevati svojo dano obljubo. V sinoćnji svoji itevilki bavi se „Trie-sterioa" sopet s prepirom med Italijani in Slovsni, v kar sta jej dali povod sadnji interpelaciji grof* Alfreda Coroninija in poalanca K 1 u n a. Z interpelacijo grofa Coroninija se „Triesterica" noće baviti, ker jej je ilog te interpelacije preoduren; pač pa posvečuje ves uvodni članek interpelaciji poal. Kluna, pri' merjajoč isto a interpelacijo Spinčičevo t dne 17. m. m, in hoteo dokazati veliko načelno nasprotje med trditvami obeh interpelantov. PODLISTEK. Ribičeva Jelica. Vsakdaaji prisori isza malomsstja; — spisal Fr. K o as s. (Dalje.) In sopet je prišla nekega zimskega po-poludne plakat Julija. Vratarju, polalepemu „kozlu* je atisuila vedno kaj drobnega v pest p ta uboge*, — danos pa je začutil oel6 par debelih. Hitel je klicat Generosa. In Generoau« je priskakljal na svojih suhih, kratkih nogah v sobo sa tujce. In urejevala ata nemotena neke važne popirje tako dolgo, da ae je storila noč. Ko pa je razua-šal oče Servasij po hodnikih svetilke ter zašel tudi v sobo tujcev, tedaj so se sačuli ia nje h kratu trije vakliki. Servasiju je padla avetilka na kamenita tla ter se razbila; ko je na njegov krik prihitelo mahoma še is bližnjih oolic z lučmi par čaotiiih očetov, ulal jo sredi tiste sobe že sumo brat Go-nerosus bled,; uničen . . . Drugo jutro pa so zapaaili samostanski SpihčiČ da je trdil, da ni nikake raslike med konservativnimi in radikalnimi Italijani glede na iredeotisesa, dočim priposnava Klan, da je tudi med Italijani patrijotov. Le počasi, ljuba .Triesterica"! Tu ni nikakega nasprotja, ampak popolno soglasje! Ko je posl. Klun govoril o italijanskih pa-trijotih, gotovo ni mislil na voditelje nam nasprotne stranke, ampak na širio in na vseh nasilstvih večinoma nedolžno maso; a gospod Spinčič, govoreč o irreden-tismu Italijanov, istotako ni mislil na to širšo maso sploh, ampak na one politikone, kateri s najgnusnejšimi sredstvi delajo takozvano „javno menenje". Tako je rasumeti Kluna in Spinčiča — in menimo, da se ta dva gospoda, kakor ata si sicer v nasprotju se svojimi nasori, v tem pogledu ujemata popolnoma. Ali »Triesterica" si je vendar vtepla v glavo, da je se svojo paralelo s Klunom pobila Spinčiča in se Spinčičem Kluns. In v svoji asdovoljnosti, da je tako srečno dognala svoj „dokas", posvala je na svojo desno stran poreško „L' Iatrio", da v lepem in posebno naglaienem soglasju s tem listom obsodi po. stopanje naših poslancev, osnačivši to postopanje kot denunoijatorično in težeče po tem, da se istrebi italijanski iivelj Slovanom na korist. Res divno je sačela .Triesterica" vršiti svojo najnovejšo nalogo: rasmotrivati o vzrokih prepira med Italijani in Slovani, Kakor se volk nikdar ne more isnebiti svoje nravi, tako tudi „Triesterica* ne more sapuatit'' svojega krivičnega stališfo glade rasmerja med obema strankama; oni, ki aahtevajo svoja prava, so denunoijantje, oni pa, ki odrekajo ta prava večini prebivalstva, so pa najlojalfiejii in najsmernejši ljudje — prave nedolžne ovčice. Odločno moramo protestovati proti podtikanju, če*, da hočejo Slovani iztrebiti ita-janski živelj. O ue, gospdda, mi nočemo i*, trebiti nikogar, ker privaičimo vsakomur in od srca človeka dostojno iivljenje, istotako pa ne dopustimo nikdar, da drugi iztrebijo nas, ker hočemo živeti naroda dostojno iivljenje. Iztrebiti pa bi hoteli ono nestrpnost gospodovalnih krogov italijanskih, katera za-stuplja vse naie življenje, izsivajod na jedni strani grdo objestnost, na drugi pa neopisno ogorčenost na vneboupijočih krivicah. Uprav lapidarnimi potesami je „Triesterica* proti koncu svojega včerajšnjega članka označila, kaka si misli sporasumljenje med obema strankama:sadovolijo naj ae na obeh straneh s tem, kakor je do sedaj. Čujte le, da se uverite : bratje, da se je njihovo število skrčilo sa jedno glavo. Pepček je prišol spet domov, a oče mu je spet s cepcem preslikal hrbet, da je bil višnjev in rudeč in da se je Pepček bolan valjal po svoji postelji ter milo stokal. Ko pa je ozdravel, sprevidel je spet ničnost tega sveta in razposlal prošnje saporedoma v vsa bližnja semenišča: sprejeti ga ni hotelo nijedno . . . Tedaj pa je dobil bel listič, da mora tukom osmih dnij stopiti v aktivno vojsko sa dobo treh let. V tej silni zadregi prosil je končno So v preponižni red očetov Minoritov v D. In giej čudo, očetje Minoriti, katerih še ni dosegla vest o Pepčkovih potepuštvih, so ga sprejeli ter mu dali pribežališče. Nu, ne sa dolgo t — Nesreča — ali k&li t — je hotela, da ga j j že prvi mesec zadela Amorjeva puščica i z oči j draieatno koketne Dunajčanke, sobtt-r co v nekeui hotelu. Naš ubogi Pepček je gnil in umiral za nju iu neko noč izginil za vselej is samostana. — Poiskal ai je na-to službico pisača; da bi si mogel prihrauiti »—--na ta način ni moči priti db sporasumljenja, ker jo konsejrvativ-nega mišljenja — in to je prečudno — najti le na italijanski itriDi.ka-te ra p o s Iednj a bi ra d a obranila stare sporočene odnošaje dotlej, dokler, is odnošajev ne nastane neisogibna potreba kake spremembe." Tako je napisano v nemški „Triestorici* dne 30. novembra 1894 p* Kristovem rojstvu. Italijani naj obdržo torej vso oblast, Slovani naj se mirno sadovole i dosedanjo krivioo, pa bode mir ( T Ako „sporasumljenje" bilo bi pač jako jednostavno, in „Triesterica" naj le hitro vsame patent na to svojo isumitev. Hvala lepa na takem konservatismu, ki bi hotel na vse večne čaae ohraniti in utrditi najgorostasnojio krivioo! Radi verujemo, da je takov „konservatisem* po volji italijanske gospftd«. Prav ima nemški list, da v takem smislu ni konservativnega mišlje-uja med nami 81ovani. Kako neki, aaj ne mislimo na nirodni samomor! Konec omanjenega „Trieateričnnga" članka je pa naravnost klasičen: čudi se namreč, da italijanski zastopniki ne resgirajo v parlamentu na take interpelacij«, ki so jako podobne mladočeiki „obstrukciji". Čemu neki, saj reagirajo njih slepi somišljeniki dovelj na — ulici. A mi vas vprašamo: kdo vsnemirja javnost bolj, — ali oni, ki v parlamentu, torej po postavni poti, israia svoje želje in pritožbe, ali pa oni, ki na ulici in nezakonitimi sredstvi demonstruje proti vladini na-redbipl! „Triesterica" se sploh v svojem članku nikakor ne more isviti is samega sačudeaja: vsejej jo čudno kar koli store naši poslanci. „Čudne so jej naše težnje in „čud a* jej je naša „politika*. Uboga „Triesterica*, ker ne v4, da je naša tčudna politika* — če jo res čudna — le posledica aares čudne politike onih, katerih načela aastopa uprav ljuba „Triester Zeitung*. Nam pa se ne vidi nič Čudno, da se „Triester Zeitung" Čudi naii „politiki". 0 dvojezičnih napisih. Interpelaoija posl. Kluna in tovarišev v seji državnega zbora dnč 28. min. m. Dunajski listi so dnč 26. min. m. priobčili nastopno brzojavno poročilo: „Trst, 26. novembra. Včeraj dopoludne so se pred nekaterimi dnevi v notranjem poslopju okrajnega sodišča v Piranu pribite dvojezične tablioe na brzojavno povelje nekaj denarja in se oženil s nsgajivo, a vdano mu sobarico, stradal je ter se trudil in dela kot stroj. Zaman. — Sobarico mu je nakrat prevzel tupničarski podčastnik, — njega pa so po odgonu poslali v vrsto vojakov prostakov. Ko je presedel svojo kasen, tedaj je sa-čel loviti po L. so svojim dvobarvnim suknom in namasanim jezikom srca nežnega spola nižjih vrst. In imel je pri tem sares prav don-juanako srečo! — Tudi tetka Julija, ki se je priselila v Kamnik ter se še vedno ui mogla potolažiti in vnovič omoiiti, ga je začela vabiti ter mu dajala smeraj dosti drobiža, katerega je Pepček z drugimi devaini poganjal po grlu. Tako je minulo poldrugo loto. — (Dalje prih.) V spomin petdesetletnice pesnika filmona Gregorčiča. Spitala hvaUinu učenka. bilo mi jo .tedaj kakih 10 let, a spominjam se dobro, kaitor da je bilo včeraj, političnega oblastva odstranile in nadomestile a jedino italijanskimi napisi. To odredbo je italijunsko prebivalstvo pozdravilo a velikim veseljem. Kakor poroča „Piccolo", je politično oblastvo odledilo, da bres isrečnoga povelja se ne ime ničesa preminjati na sedanjem stanju. Pripisuje se ta vapeh prizadevanju isterskih poslancev, katera sta na Dunaju oposorila, da zagotovila, dana C »roniiiijemu I klubu, ne dopuščsjo nobenega pooštrenja gledi dvojezičnih tablic*. V drugem odstavku omenjene brzojavke se poroča, da poslanec Bartoli v „Piccjlu* eporeka občno razširjeno mnenje, kakor bi bila vlada koncem oktobra izjavila, da je raz-obeienje dvojezičnih tabel v Piranu le začasna naredba, in konstatuje, da je vlada s začetka vedno naglaiala, da so mora varovati veljava vlado. V nekaterih pokrajinskih lintih so pa poroča, da je okrajni sodnik Macolin dal odstraniti dvojezične table n» povelje višjega deželnega sodišča v Trstu in jih zamoniti s jednojezičnimi, ili da je ta naredbu vzbudila mej slovanskim prebivalstvom veliko razburjenje. Tudi se poroča, da se je v Tržiču zgodilo nekaj podobnega kakor v Piranu. Neki dalmatinski list poroča, da je odredbo pripisovati vnanjemu in v tem slučaju popolnoma neutemeljenemu vplivu. Pa bodi kakor koli, to bilo je gotovo, dn velja isto načelo jednakopravnosti za notranje kakor za vnanje stvari. To je gotovo jako nevaren precedens, ki bode ohranjenje reda jako oteževal in slabil državno ves, čo bodo vlada razvajala tiste, k so se kazali kot nemirneži in od sobo pehala ps tiite, ki so bili vedno zvesti državi in Najvišji vlsdarski rodbini in so najmočnejša obrana na jugu proti vnanjim aspiracijam, in jim tako kazala, da je preziranje plačilo za zvestobo Zatorej interpelautje vprašajo njini ekseo-lenoi, gospoda ministra notranjih atvarij in-pravoaudja: 1. Sj se Ii res odpravili dvojesični napisi v notranjem okrajnosodnega poslopja v Piranu in nadomestili z jednojezičnimi P 2. Na Čegav ukaz se je to zgodilo? 3. Kako se to vjema s izjavo, dano italijanskim poslanoem in od bartolija potrjeno, da v varstvo vladno avtoritete ima ostati, kar je višje deželno sodišče odredilo ? 4. Mari visoka vlada ne ve, da vslod očitnega podpiranja italijanske manjšino so mora čutiti slovansko prebivalstvo istrsko, velika večina dežole, po pravici razžaljeno in da se na ta način ne da doseči mir v Istri, katerega jednako odkritosrčno želć slovenski in italijanski domoljubi P Na Dunaju, dne 28. novembra 1894. kuko so se pomenkovale kobaridsko ženice : Pomolčev gospod pride k nam za kapelana ! („Pri Pomolčevih* so pravili rojstni hiši pesnikovi.) In dobre ženice nisu mogle prehva-liti dobrote iu milobe novega kapelana. Naravno, da sem se tudi jaz kot tedanja učenka veselila svojega bodočega učitelja: komaj sem čakala njegovega prihoda. Moje želje so se izpolnile kmalu: nekega jesenskega dne so ae odprla vrata eolske sobe in vatopil je visokostssen, bled, mlad duhovnik. „Hvaljen bodi Jezus Kristus*, a on nam je odgovoril prijazno: „Na veke, amen* ! Odmolivši ukupuo molitev, položil je nek zavitek na miso s pripomnjo: „Tu-le aem Vam prinesel knjigo „Stare in nove zaveze* injopodsrim onemu, ki zna najbolje krščau-Bki nauk*. Vsi smo molčali, on pn je jel pregledovati noke lintine in jo pozval napo-h led deklico Marijo M Toda tudi na tu poziv ae ni oglasil n kdo, kar je nepotilo rušega aedaj toli proalavljencgu ppMiik i Siiuonu Gregorčiča do vprašanja : „Ali ni v šoli Marije M. P* Naposled se je vendar 'ujuuučila Napisi na Primorskem. Poslanci grof Alfred C o r o n i n i in tovariši so v seji poslanske zbornice dne 2B. t. m. stavili naslednjo interpelacijo: Postopanje visoke vlade v avstrijsko-ilirskem Primoiju je prouzročilo mnogo tož'> in pritožeb, ne da bi se bila s tem dosegla prememba političnega sistema. Narobe. Kar je vlada zadnji čas storila in kar še dela, je tako, kakor da hoče vzpodbujati centrifugalne elemente in sama uničiti pri ondot-nem prebivalstvu zadnje ostanke ugleda in avtoritete, katere še ima. Predno se je izvršila naredba glede dvojezičnih uradnih napisov na Primorskem, se je pred očmi vladnih organov, prav kakor svoj čas v Lombardiji in v Benetkah, prouzročilo neko neopravičeno vznemirjenje prebivalstva, in uprizoril odpor zoper vladno naredbo, kateri odpor je baje imel biti lega-gen, ki pa se je prevrgel v punt in bil taktično škodljiv imetju, osobni varnosti in javnemu miru in redu. Te po javnih organih uprizoijene demonstracije so napotile vlado, da se je odkrito in povsem formelno ob zasramujočem posmehu pouličnega občinstva umaknila. Podrejeni organi pa menda niso zadovoljni s tem porazom vlade, oni nadaljujejo izvrševati sistirano naredbo, da se morajo potem vnovič in s še večjim eklatom umakniti. Glasom Časniških poročil so se v Piranu še-le po 31. oktobru v notranjih prostorih sodnega poslopja napravili dvojezični napisi, pa na pritožbo ondotnega municipija zopet odstranili. Takisto so se glasom časniških poročil v notranjih prostorih sodnega poslopja v Tržiču pred kratkim napravljeni dvojezični napisi zopet odstranili. Tako postopanje vlade pozdravljajo demonstrante z zasram ovan jem, dobrotni sleče prebivalstvo, ki ima še kaj vere v državo, pa to zelo žalosti. V interesu države in dinastije je zadnji čas, da opusti vlada svoje klaverno postopanje in krene na druga pota, &ko sploh misli da je to deželo ohraniti monarhiji. Z ozirom na to si dovoljujejo podpisanci vprašati celokupno ministerstvo: 1.) Ali so vesti o napravi in zopetni odpravi dvojezičnih napisov v notranjih prostorih sodnih poslopij v Piranu in v Tržiča istinite ? 2.) Ako so, koliko Časa misli visoka vlada to, čutila jednega celega naroda žalečo nedostojno igro nadaljevati in kd^j misli provokacija« vladnih organov konec narediti? Na Dunaju, 28. novmebra 1894. Alfred C o r o n i n i, dr. Gregorčič, dr. Fer-jančič, dr. Klaid, Spinčid, Biankini, dr. La-ginja, dr. ^Gregorec, Periđ, Kušar, Nabergoj, Seichert, Špindler, Schwarz, dr. Lang, Hžtjek, Formdnek, dr. Dyk, Kaftan, dr. Engel, Ada-mek, Rozkošny, dr. Fanderlik, dr. Ž&ček, iSvozil, Hoch, dr. Dostal, Romanczuk, Troll, Lueger, dr. Scheicher, Jai, Schlesinger. dr Politiške vesti. Volilna preosnova. Včeraj je sboro-val odaek za volilno preosnovo. Minister a« notranje stvari Markiz Baccjuechem je raz-motrival posvetovanja taupnih mož, katerua dotična deklica toliko, da je UBtala oglasivši ae. .Pojdi k meni — povabil jo je prijama gospod duhovnik ter jej rekel potem, poda-rivši jej knjigo: „Vidiš, to je lepo, da ae tako pridno učiš veronauka". Deklica ae je vrniia vsa srečna na avoje mesto, a velečastiti goapod duhovnik osvojil si je na mah naia otroška srca. Neka posebna milina odsevala mu je iz odi in vae njegovo vedenje bilo je toli prikupljivo, da si ga nehote moral začeti ljubiti. Jaz n. pr. sem ga ljubila toli iskreno, da aem poljubovala ona mesta v katekizmu, na katera mi je pokazal a prstom, hotevši opozoriti me na iste ter opominjati me, da jih čitam posebno pridno. Spominjam ae kaj živo, kako je bilo, ko so nekatere izmed nas določili ia prvo av. obhajilo. Med iibranimi sem bila tudi jaz. Poučeval naa je gospod dekan. Prvi dan aem bo napotila tudi jaz s drugimi otroci k gosp. dekanu, drugega dne pa aem zopet ubrala pot k gospodu — kapelanu. Ta poslednji pa je, pogledši me začudeno, opomnil: ,Zakaj si prišla k meni, sedaj moral zahajati k gospodu dekanu". Jas pa sem mu odgovorila boječe posvetovanjem je nedostajalo zveze se atran-kami. Razprave so sicer dovele do pozitivnega vspeha, ne pa do pozitivnega sakon skega načrta. To ni res, da ne bi bila vlada mogla iapolniti dane obljube. Vlada je nastopila sedanjo pot, katero niso aamo koali-nue stranke priposnsle koroktno. Z vseh strani se je pripoanalo, da je umeatno ustvariti sastopstvo delavcev. Premiflljati jo le še o tem, ali bi ne kasalo vseti v poitev tudi druge predstavitelje dela in omike. Na to so zastopniki raznih strank izražali svoja mene-nja. Prihodnja aejo v torek. To poročilo se glaai dokaj optimistično, dočim objavlja današnji .Slov. Narod" briojavko a Dunaja, da stoje jako slabo šsnae ta volilno preoBnovo. Različne vesti. Imenovani! Vitje deželno sodišče triaiko imenovalo je pravna vežbenika Antona Podreko in Antona Colombisa brezplačnima avskultantoma za Primorsko. Razpisane zdravniške elulbe. Mestni ms-gistrat na Reki razpisuje natečaj za tri mesta pomožnih zdravnikov v tamošnji bolnišnici. Služba je dvoletna; plača 560 gld. na leto, prošnje do konca t. m. Za nedollne družine radi izgredov dne 12. novembra t. 1. na velikem trgu zaprtih došli so našemu upravništvu sledeči nadaljni darovi: Ivan Hribar is Ljubljane 5 gld., Iv. Marija Vatovac 5 gld., V. Ašček 1 gld., M. Krie 1 gld., J. Martinovi« 2 gld., Valentin Živio 2 gld. — V imenu obdarjencev arčna hvala I Za družbo av. Cirila In Metoda nabral je g. Suban pri Sokolovih plesnih vajah 7 gld. 80 nvč., katere ao darovali in sicer po &0 nč.: R. Luokmann, Bogomil Žagar, Ichmi M. II.; Kukanja Anton 80 nvč.; po 20 nč,: Ćergol, Vidmar, I. Anderlič, Slovanka, Ži-berna, Šerbič, Ivan Ivančič, Juraj Maraiovič, R. T., C. B., Nazarij Grižon in Adolf Bav-con; Ante Furolfi 15 novč.; po 10 novč.: Vid mar, Kračman, Fermeo, A. Sosel, Skočir, Ivan Kovsčič, I. Kranje, Širos, I. St., Kaifeš, Kertern, Taučer, Duša, Srček, Kovačič, Ščuka Frančiška, A. Monfredo, Kunigunda, Edo Švaicer, Pradaritt, Luzdorfer, Krt, Kocol, Fran, Anton Košmerlj, Suprre, Zelen, Franjo Grill in N. Fut; po 9 nč.: N. N. in N. N.; po 5 nvč.: N. Josipina, Šuman in Starec; več dobroarčnikov 32 nč.; Živeli darovalci in nabiralec! Le tako naprej! — V gostilni pri Vodpivcu daroval je jeden 20 nvč. v potr« dilo, da je pravi Slovenec; istotam zložili trije bratoi 20 nč. — V sbranej družbi pri .Rošotu" v dkednji 2 kreni 22 atot. —- V Dolini darovali botri Kukovič, ZabukoviČ in drugi 3 gld. 70 nvč. Miklavžev veter telovadnega druitva •TrŽaikl Sokol* vršil ae bode v soboto dne 8. decembra v društveni telovadnici. Odbor ai prizadeva vaeatransko in dela v ta namen velike priprave. Posebno sijajen bode nastop svetega Miklavža i njegovim spremstvom, i tudi ostale točke vsporeda bodo povsem nove ia naše občinstvo. Omenjeno bodi tudi, da naj dolični stariši, koji žele sa svoje otroke kaj oddati Miklavžu, donesć dotične savitke s imenom v tiskarno Dolenc najkasneje do petka svečer. Sploh pa naj vsak, ki misli „Pustite me, da sahajam sopet k vam !u sAli •ahajaš tako rada k meni P*, vprašal je na :o gosp. kapelan, ves ginjen in jaz sem mu odgovorila ibtč: „O rada, rada lu .Otrok moj — me je opominja) na to — sedaj moraš zahajati k gospodu dekanu, Baj so tudi oni dober gospod in te bodo imeli radi." Poljubila sem mu roko ter odšla, oti-raje si predpasnikom solze iz očij. Ljubljeni gospod kapelan je jel na to poučevati nas v petju: cerkvenem in domoljubnem. Cesto je tudi sam zapel kako domoljubno pesem in videti bi ga bili morali, kako mu je pri tem žarilo oko v ljubezni domovinski ! In kako otožno mu jo zvenela pesem, kadar je plakal za domovino! Takrat seveda nisem razumela njegove boli, a to sem videla, da trpi. Da: trpela je njegova dnša! To sem slutila in zato sem plakala žnjim tudi jaz, kakor da ga razumem. In kako nas je učil ljubiti svojo domovino in svoj jezik, kako je vzbujal v naših srcih ono iskro, katero je položil Stvarnik v srce slehernega človeka — čut domovinske .ljubezni. Z veseljem se spominjam onih sreč- kossu darovati kako darilo po Miklavžu, odda dotično darilo na omenjenem kraju. Obte delaveko izobralevelno in prava varujoče društvo v Tretu. Minoli torek je bilo sopet predavanje v tem društvu. Predavatelj Kamuščič je konstatoval veseljem, da je toliko delavcev došlo k predavanju. Govornik se je bavil s določili 2. člena društvenih pravil in s programom sa letošnja predavanja. Is njegovega govora smo si sabeležili nekatere glav.ie misli. Društvu je namen sklicavati zborovanja in pri teh je raspravljsti o predmetih, koristnih sa delavca. Govoriti treba o sako* nih ali p o s t a v a h. Zakone delimo lahko v dve vrsti: v osnovne, ki vežejo vse državljane sploh, in v take, ki so se isdali sa posamične stanove ali sloje. Da se poravna razmerje med delavcem in podjetnikom, isdala je vlada že leta 1859 takoimenovani .obrtni zakon". Tu bi bilo premišljati, v koliko je bil ta z»kon delavcem sares v korist in koliko je še po-manjkjiv. — In res: kolikor bolj sta se rasvijali industrija in obrtnija, tsko so spoznavali pozneje državni poslanci, da je .obrtni lakon" zelo pomanjkljiv, ter so svetovali vladi, naj bi se ta zakon popolnil po potrebi. Leta 1883 isdal se je sakon o delavski sposobnosti in o tem hoče raspravljati posebej. A predno je vlada predložila .obrtoo novelo", kateri je bilo popolniti že ustareli obrtni sakon, ustvarila je institucijo obrtnih nadzornikov, katerim jo dolžnost nadzorovati delavca in podjetnika ter posredovati med njima v slučaju prepira. Obrtnim nadzornikom je bila in je ie vedno dolinost sasledovati in obveščati vlado o vsem, kar se jim idi važnega is delavskih krogov. Tudi o obrtnih nadiornikih in njih delokrogu bode mu govoriti posebej. Še-le leta 1885 je vlada ibrala potrebno gradivo ter je na podlagi skušenj iidelala nov sakon, tako imenovano obrtno novelo Poznanje tega sakona je sa delavca velike važnosti, v tem sakonu dobiva delavski stan še le zaščite ali varstva. Proučiti treba torej, ali novela ustresa vsem potrebam delavskega stanu sli ne. Ker je med delavci še mnogo nevednosti gledć na sakona o savarovanju s a slučaj bolesni in proti nezgodam, potrebno je, da ae pojasnita tudi ta dva sakona. Dalje nam je obljubil govornik govoriti o delavskem plačilu in č a a u, o sdravstveuem stanju delavske družine. Potem hoče govoriti tudi o i • n-s k i: o delavski moči, in o socijalni valnosti iste v družini in državi. Društvu našemu je tudi namen, poučevati svojo ude v praktičnih vedah pomočjo elementarnega in obrtnega pouka. Ako bi se v naše društvo oglasilo dovoljno število mladih delavoev, obrtnih in kupčijskih učencev, odprli bi lahko .obrtni t e č a j", v katerem bi poučevali: računstvo, knjigovodstvo, risanje, piaanje in kupčijsko korespondencijo. Odvisno jo torej le od udov, da-li se izvrši vse to. O gospodarskem vprašanju hoče prirediti g. Podgornik važna predavanja, istotako hoče tudi g. ^Dolenc vestno iivršiti svojo nalogo, ko pride vrsta nanj. nih ur, katere sem preživela pri petju — ua domu Simona Gregorčiča; srečno, presrečno se čutim še danes, da je bil ta divni mož — moj učitelj. Žal, da niaem mogla ostati dolgo pod njegovim nadzorstvom, kakor drugi moji vrstniki in vratnice, katerim je blažil srce in bistril um — morala aem na tuje. Videla sem ga poaneje še enkrat kot 14 letna deklioa. Ded mi je bil na amrtni postelji in vrniti sem se morala iz tujine. Bolnega deda je obiskoval gosp. kapelan Gregorčič. Podelil je nekega dne sakrament svetega olja 87letnemu starčku Po svetem obredu vprašal je duhoven starčka: .Oče, ali umrjeto radi ?" A na začudenje nas vseh je odgovoril bolnik: .Zakaj naj bi umiral, saj je svet tako širok, da je na njem prostora tudi za me !■ Neliotć smo se posmojali tem besedam in tudi duhovnik si ni mogel kaj, da ne bi se nasmehnil šaljivemu dedu. Ta poslodnji pa je še pridodah .Kaj ne vedć gospod, da so v nebesih sami veseli ljudje, žalostnih nočejo gori !" fn zopet si duhovnik ni mogel kaj, da ne bi se nasmeb- A naše društvo je tudi „prava varujoče", ima torej pu pravilih pravieo in dolžnost, braniti svoje ude-delavce, ako bi se jim godila krivica od strani podjetnikov. Ker se posamični delavec le teško prerije do pravice, treba, da mu pomsga društvo, katere more n. pr. najeti odvetnika itd. — Društvo dsje tudi podporo potujočim ter preskrbuje delo breaposelnim. Društvo je sploh velike važnosti sa delavoa in sedanji čas. Okleniti bi se »orali tega društva vsi rasredi delavskega stanu — to bi bilo na korist delsvcu samemu, narodu in domovini. Tako nam je rasložil g. K. načrt predavanj, potem pa je g. P. pojašnjeval o pomenu gospodarstva; govoriti hoče: kako nastaje in od česa je aaviano bogatstvo; o vrednosti in o tem, kar daje vrednost blagu; o kreditu, o vrednosti denarja in njega veljavi ; kako u plivaj o ti in 'drugi činitelji na razvoj obrtnije, male in velike, na podjetnika in delavce; o zadrugah itd. itd. Slednjič hoče predavati o življenju in njega ko-nečnem cilju. To in mnogo drusega nam je povedal gosp. P., obljubivši, da hoče prihodnji torek podrobneje govoriti ,o premoženju, bogastvu in vrednosti." Ta večer je bil sploh jako ssnimiv in splošno se je israiala želja, da bi si preskrbeli primernejše stanovanje in na primernejšem mestu, ako se pomnoži Število članov in poslušalcev. —- G. predsednik Poljšak je obljubil storiti potrebno, tode prihodnji torek se bode predavalo ie v dosedanjem draitve-nem prostoru. K umoru pri av. Ivanu. Naši čitatelji se menda ie spominjajo, da j« neznan morileo ubil dne 12. avgusta t. I. Ano Hrovatin, sta-nujočo v ulioi S. Cilina hšt. 428 (Sv. Ivan). Dne 16. septembra t. I. pa so saprli 26let-nega isvoščeka Antona Znideršiča, stanujočega na Vrdeli hit. 579/700 in dne 18. istega meseca ie njegovo 29letno ovakinjo Ivano Zni-deršič, stanujočo v isti hiši in sicer aaradi tega, ker je bil opravičen sum, da je Anton Znideriič utegnil ubiti Ano Hrovatin, v tem ko je menda njegova svakinja Ivana Znideriič pripomogla v to, da se je od morilca odvslil sum. Te dni so ustavili preiskavo proti Ivani Znideriič, ispustivši jo is zapora, v tem ko se proti Antonu Znideršiču nadaljuje preiskava. Slav. o. kr. poštnemu In briojavnomu ravnateljatvu na inanje. Jeden naših naroč-nikov piše nam is Trsta dne 29. min. m.: .Ali res nima tukajšnje o. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo slovenskih tiskovin v svoji salogi'P Te dni iskal sem po rasnih to-bakarnah dopisnic s alovenakia tekstom in aioer v takih tobakarnab, o katerih snam, da sahajajo tje po največ Slovenci. Povsod so mi odgovorili, da jih nimajo, ker ,oikdo ne vpraša po takih tiskovinah". Bil sem tudi v tobakarni v ulioi delle Poste nuove bit. 5, kjer so mi pa oel6 rekli, da nimajo nič sa .ščave". Po dolgem bresvspeinem popraie-vanju, moral sem hote ali nehot* nakupiti dopisnic in aalepek s italijanskim tekstom. Ni dolgo tega, aahtoval sem parkrat oeld pri e. kr. poiti slovenskih tiskovin; iskali so dolgo in slednjič naili so — hrvatskih. I« tega more se sklepati, da o. kr. posta v Trstu nil iu obiskoval ja bolnika na dalje, dokler ni Bog poslednjega poklical k sebi. Od takrat nisem več videla našega Simona Gregorčiča: oditi sem morala sopet v tujino. Pesnik-duhoven je ostal ie nekaj časa v Kobaridu, potem pa ae je preselil v Rifenberk. Skromnost Simona Gregorčiča bila je obče snana in ljubesen njegova do trpečega ljudstva nedosežns — tolažil je in vspodbu-jal, kjer in koder je mogel. Ni čuda torej, da ga je spoštovalo vse ter ljubilo staro in mlado. A Simon Gregorčič ni bil samo duhovnik po božji volji — on je bil tudi naroden buditelj 1 Kdo se ne spominja, kako savedeu je bil trg Kobariški, doklor je imel Simona Gregorčiča v svoji sredi?! Zavednost trga Kobariškega je slovela takrat daleč na okrog. Zaanoval je čitalnico, prirejal narodne veselice. Slišala sem ga govoriti pri oanutju čitalnice ; — in kako je govoril P Tako ume govoriti le Simon Gregorčič* Kako je poučeval mladino, kako navduševal isto aa petje, kako vspodbujal v ljubezni do domovine 1 (Konec prib.) •li nima slovenskih tiskovin, ali pa jih neče stsviti v promet. Našim ljudem pa avetujem, ds povsod aaktevajo v tobakarnah slovenskih tiskovin, a tam, kjer jih nimajo, naj tudi ne kupujejo tobaks in smotk.* Iz StlaiM smo projeli nastopni d >pis: .Zopet se je oglasila jedna, mislite si gotovo, gospod urednik, prejemii moj dopis. Toda kaj hočete: tudi jas Vam moram povedati svoje misli, V sadnjem času bavile so se v Vašem cenjenem listu neposnsne dopisovateljice s predmeti, koristnimi za narod naš in posebno sa aaše ienstvo. Posebno pa se sadnje čase oglata neka .okoličanka*. Ne morem Vam povedati, gospod urednik, kakim veseljem sem čitala prelepe nauke, koje nam podaja Vaša oenjens dopisnica v sadnjem dopisu. Da bi si le slovensko ženstvo vtisnilo v srce in spolnjevale te slate nsuke! Kar piie Vafa sotrudnica o tržaških Slovenkah, vse je, žalibog, do pičice resnica in sem vse to Is opasila tudi jas pri večib prilikah. Le prerado se tržaške Slovenke pačijo z blateno italijaničino. In kdo je kriv na vsem P Seveda vsgoja. A jas pripisujem ta greh tudi rasnim .kavslirjem*, ki se pri vsaki priliki in veselici klanjajo: .Sigaorina de qua, si-gnorina de Ia*. Kar niso revioe zaslepljene le same po sebi, slepijo jih ie oni. Ako bi jih povsodi in dosledno nagovarjali le slovenski, videli bi kmalu, da isgine ta napaka, ki nam Slovenkam in Slovencem ne dela nikako časti. Želela pa bi, da bi vse Slovenke jele čitati poučljive slovenske knjige; gotovo bi postale potem časoma bolj isvedne in bi tako popravile te napake. Povsodi se, drage mi sestre, pokažite narodne Slovenke; ne sramujte se svojega materinskega jesikat Kedor ne speituje samega sebe, je podlsga tujčevi peti. V sadnjem dopisu je nekako obljubila častita dopisovalka, da hoče nadaljevati svoje opaak« o noiem ienstvu. Prosimo jo sa to, ksr upamo, da nje besede ne bodo glas upi-jačega v puščavi. Na delo tedaj vrla domorodkinja ! Pokažite nem pravo pot do sposnanjs: tudi ienska mora povsodi spoštovati naš mili jesik, in tudi me maramo biti ponosne na svoje slovensko rojstvo. Videla bodete, draga, da postanete voditeljica velikemu številu svojih to-vsrišie. Na sdarl poriea brei diploma. Il IV. Krila nam pišejo: Prasnik Darovanja Marije Device obhajali smo tukaj kaj slovesno. Ob 8. uri sjutraj imeli smo slovesno sv. mašo v lopni cerkvi, ob 10. uri pa v cerkvi sv. Roka pri altarju Devic.* Marije čietega spočetja. Pri obeh peli so nsli pevci — latinski. Poseboo milo pa je bilo pri po-poludanski slušbi bolji v cerkvi sv. Roka, kjer so nals slovenska dekleta kaj lepo pre-povala Marijine pesmi. To dela vso čast našemu narodnemu Ienstvu, kajti kdor ljubi avoj narod, ljubi tudi Boga. Čast tudi našim narodnim kamenosekom in delavcem. Po ini-oijativi gospodarja g. Fišerja, nabrati so namreč delavci 30 gld. sa sv. mašo na čast Materi Bolji. O tej priliki pa moram omeniti tudi gospodarja g. Scalmaninija, kajti i on je prav prijatelj Slovencev. Naši narodni delavci in gospodarji bodijo v vzgled drugim bliinjim delavcem in gospodarjem .Logarjem." Marsikaj bi mogel le govoriti o teh .Legarjih*, toda opustim rajše sa drugikrat. Ix Št. Petra na Kratu smo prejeli dopis, naperjen proti opisu sabavnega večera tamolnje kmetijske podružnice v našem listu. Ker pa je te odgovor napisan tako ostro, da se nam ta ostrost ne vidi v nikakem razmerju s rasmerno malo važnostjo vse te pre-pirne ssdeve, ne moremo ga priobčiti doslovno, pač pa beležimo tu nekatere točke istegs: omenjena baje .velikanska" zabava vršila ae je pri Janesu in ne Autonu Špilarju ; sabave se je udeležilo 17 oseb, med temi župnik in kapelan Slavinjski in Št, Peteraki kurat z malim številom somišljenikov is Selo; pevski abor je bil sestavljen is treh oseb, ter je prepevsl tudi n e m i k i; (Ako je to res, je seveda to velik škandal. Op. ur.); vspeha ni bilo nikaeega, ker se domačini niso udeležili veselice ; in naposled: ako kmetijska podružnica Št. Peterska ne pride v druge roke, se kmalu ne bode več čulo o njej. V Sežani prepevajo baje nekateri fantje (ko so malo vinjeni) tudi rasne laške pesmi in med temi tudi tisto zloglasno in Slovence sramotečo pesom : .Nella patria . . . Menda ae treba naglaiati, da kar najostreje obso- jamo tako — lehkomišljenoat, kajti ne moremo ai misliti, da bi imeli dotilniki res hudobne, iz narodnega izdajstva itvirajoče namene. Sneg na Kranjekem. Is Ljubljane poročajo, da je tam od 2IS. do 27. min. meseca snežilo skoraj nepreetano. Proti Jugu sa-medlo je vse do Sežane, posebno pa okolo Logatca ia Planine. Mnogo snega padlo je tudi na Gorenjskem. Tudi okolo Kibnice in Velikih Lašč ni bilo bolje, kar dokazujejo zamude vlakov, prišedših po dolenjski iele-snici. Statistika triaika. Od 18. do 26. min. m. rodit se je v tržaški občini 101 otrok (53 možici in 48 ženskih); poleg teh bilo je 17 (I) mrtvorojenih. Umrlo je 76 oseb (38 možkih in 38 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 24*74 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdavniški iskas navaja med vsroki smrti: 5 slučajev škrlatlce, 9 slučajev dAvice, 9 si. jetiko, 9 si. vnetja sopilnih organov, 1 si. nenadne smrti in 1 samomor. Ukradeno vino. Včeraj sjutraj konstato-vali so uradniki javnih skladišč, da so po noči nesnani tatovi spraznili 2 velika soda vina, ki sts stala na pomolu št. 2. Vina je bilo okolo 600 litrov ; deloma so odnesli tatovi boljo kapljico s seboj, deloma pa so pustili, da se je vino izteklo. Stvar so prijavili policijskemu in pa fiosnčnemu ravnateljstvu. Včeraj prišla je na lice mesta komisijs, da pride tatovom na aled. Govori ae, da ao ssprli dva finančna stražnika in da je še jeden stražnik kompromitovan v tej vinski ma-nipulaciji. Izpred porotnega aodilfia. Včeraj ae je vršila rasprava proti 24!etnemu Demetriju Chaudoinu, mašinistu pri Lloydu, službujočemu na parniku .Arciduca Ferdinando Mas-aimiliano", satoženemu hudodelstva tatvine. Chaudoin je dne 15. avgusta t. 1., ko je bil parnik sasidran ob pomolu Sv. Karla, porabil ugodno priliko, odprl s ponarejenim ključem misnico v kabini kapetana Zaloviča in ukra-638 gld. v gotovem denarju. 26 gld. od te svote je vporabil, ostali denar pa je skril v Barkovljah v nekem sidu. Ko so ga prijeli, prisnal je tatvino in vrnil ukradeni denar, kar je bil pa potrošil, to je povrnil satoženčev oče. Sodišče stavilo je porotnikom jedno ssmo vprašanje glede hudodelstva tatvine. Odgovorili so na to vprašanje s 10 glasovi d a in 2 n e. Sodišče obsodilo je Chauđoina na 1 leto joče. Danes je zadnja rasprava v sedanjem sasedanju. Obtožen je Jurij RobiČ težkega telesnega poškodovanja. Nenadna emrt. Včeraj popoludno umrle so v Trstu tri osebe nenadoma. 64-letnega težaka Dominika Deloonta sadela je k&p na uliei v Barkovljah; mol se je agrudit isti hip na tla, kakor da bi ga bila ubila strela. — 63letni mehanik Fran Mrak, službujoč v Llojdovem arsenalu, vračal se je ainoč a dela domov; na potu sadela ga je k&p na arou; tudi ta ae je zgrudil mrtev. — Si noč ob 9. uri je šivilja Marija Satotič, stanujoča v uliei Rena hšt. 1, bljuvala kri. Po nekolikih tre-notkih j«) umrla, prihitevši sdravnik ji torej ni mogel več pomagati. Zblaznela. Nedavno preselila sta se is Gradca v Trst sakonska zasebnika Anton in Amalija Weis ster ae nastanila v hOtelu I)a-niel. Predoersjšnjem odpotoval je Anton Weiss, ki je pred nekolikimi letmi oslepil, žena pa je ostala aama tu. Minolo noč je iata nenadoma sblaanela ter ao jo morali a ailo odvo-sti v bolnišnico. V bolniški sobi stala je na omarju stekleniea s karbolno kislino; Amalija Weiss pograbila je steklenico, hoteč ispiti tekočino, toda na srečo je navsoči sdravnik dr. Degano opasil nakano nesrečnice ter ji pravočasno istrgal steklenico iz roke. Za-kouska Weiss nameravala sta menda ostati stalno v Trstu, kajti is Gradoa dospelo je že njiju pohištvo. Ubojttvo po naključju. Is Ljubljane poročajo dne 28. m. m.; Včeraj sjutraj ustrelil je Ivan HabiČ iz Podlipoglave, ki je baš prišel is Trata od vojaške službe, kajžarja in gozdnega čuvaja v Zagradišči, Josipa Škr-janoa. Škrjano je namreč naslonil svojo puško poleg sebe na neko klop ; domov vr-nivši ae Ilabič vsel je puško v roke, da si jo ogleda, v tem bila je cev obrnena proti Škrjanou. Puška se je po naključju sprožila in hiteč zadel je Škrjanca v srce. Nesrečnež zgrudil re je ras atol in umrl takoj. Cerkven rop. Is Prage javljajo, da ao po noči na 29. m, m. ulomili nesnani tatovi v Podolsko iupno cerkev. Tatovi so se uti-hnfdpili * božji hram skosi okno in ae spravili takoj nad veliki oltar. Bogokletveniki odnesli so vso srebrno in slato orodje in 180 houtij. — Jednak« tatvina sgodila se je v isti crkvi meseca dec-rabra 1893. leta. Takrat ao našli tatu ; isti bil je sin nekega cerkovnika, ter je bil obiojen na Htue-eečno ječo. Tudi sedaj padel j« sum na istega tatii, toda dokazal je svoj alibi, vsled česar ao ga takoj izpustili iz zapora. Policijeko. Minolo noč saprli ao 521et-nega težaka Alojzija M. in njegovega 36let-nega tovariša Ivana S., oba is Trsta, ker sts po noči rasgrajala po ulicah. — Po noči na včeraj prišli so policijski agentje na stanovanje 271etne .lahkošivne" Marije H., ia Škofjeloke inetanujoče v ulici Croaada hšt. 11 in jo preselili v sapor, ker je bila ukradla nekemu žganjarju 30 gl. v gotovem denarju, jeden dežnik, koa sukna in pa areberno verižico. Najnovejše vesti. Dunej 1. (Poslanska zbornica.) Poslanska sbornioa je nadaljevala raspravo o sa-konu proti pijančevanju. Vsprejeli so 4. in 5. 8. Zagreb 1. Danes je poslanec Frank in-terpeloval v sabrru radi rabe madjarskega jesika pri skupnih uradih. Zahteval je, da deželni sbor ne pošlje svojih ssatopnikov ni v državni sbor ni v delegacije dotlej, dokler se ne bode pri vseh akupnih uradih uredovalo v hrvatskem jeziku. Arco 1. Nadvojvoda Ernst inRajner dospela sta tu sem, poslednji se svojo soprogo. Cetlnjo 30. m. m. Glasom tu-Šem dollih po-rodil doposlala je turška vlada v Albanijo precejinje število vojaitva. Tu menijo, da je to etorila, da ei podvrže Albance. Sredec 30. m. m. Poslanec Gubeldenikov je predložil sobranju predlog, da se isvoll komisija, obstoječa is sedmih članov, katero naj bi preiakovala delovanje prejšnje vlade v vsej poslovni dobi. Paril 1. Predaednik Caaimir Perier je vaprejel danes generala Boiadesffre-a, vrniv-šega ae ia Rusije. London 1. .Times« javlja Is Kobe: Soditi je, da Japonska hoče nadaljevati boj ter ae pripravlja na zimsko vojno. - iMHrt und Mtier* pisal jo v Bvoji 11. At«ritki lotnika 1892,/93., razpravljajoč o boiićnih darilih, o Rlchterjevih sidro-omaric ah za gradnjo httio to-le: „V prvi vrsti stavili smo ua nas zapisnik daril sldro-omarloe za gradnje bišle, ki jili izdeluje F. Ad. Hiohler & dr. na Duuaju. Te so zares umestno, krasno božično darilo, katerih vrednost v rodbini sc prav pojavlja ie-le po njih vporabi. Kmalo se pridružita, to znaino is lastne iskuittje, ote in mati hiše in gradov« gradeSim otrokom in i njiju naviofnostjo raste tud pri malih veselje, kakor tudi interes na vedno me-ujajočem se upravilu, ki vspodbuja k mttljenju in jako probuja čut za lepo. Res ne tnamo za nobeno igro* ki jo tako zanimiva, kakor omarica m kamenčki ia gradnjo t. nje lareniro, solidnim, bogatim, korektno izdelanim materijalom in lepimi predlogami, s pomočjo katerih so morejo staviti najčudovitejšo zgradbe, osupno podobne naravnim. To jo naravost ncvsahljiv vir naj-»abavnejaogn pouka, igra, kateri so no moro staviti na stran nobeno druga, gltfdi! njo vzgojevalne vrod-noBti. Jako zanimiv«, novo in posebne so tudi novoro-jetno cona Jfpeine igrt" od isto tvrdke : zanimive in zabavno tudi za onega, ki jo vajen resnejiemu portlu; tudi on« so vrudnn, da jih toplo priporočamo". Mi s« radi in popolnoma pridružujemo sodbi časopisa .Obor Land und Meor" : Kichtorjove sidro-ormariće s kamenčki za gradnjo hiiic za res najbolji« darilo e otroke. Trgovinske braojssvk«. Budlmpsšta. Pienioa za spomlad (1.78-6 78 Koruza za november —•— do — —. Ovas sa spomlad H 08-« 05. lil nova 625 -fv35. Koruza stara 5*46 d« 550. Pionica nova od 78 kil. f. fl-flO—««5. od 71 kil. f. « 05-6 70, od 80 kil. f. « 70—6 75. od SI kil. f. « 75-6 80, od 83 kil. for. « 80—6.85. Ječmen « BO— 8 40; proso 6-00—6-«0 Planica: ponudbe in povpraievanje srednja. Prodala se j« 20.000 met. stot. trg staUu. Vr«m«: lepo. Praga. Neralinirani sladkor za december f. 11*82'', januar f 11.»5 do —... nominalno. Praga. Centrifuga! novi, postavljan v Trst in s carino vrod, odpoliljatev procoj f. 2875 -39. Nov. marc f. 28.75 — 2». Concassč za novomber-niarc 29'SO do —•—. Četvorni za november 30-60. V glavah (sodik) za konoo novembra 30'75 Bavrs. Kava Rantos good av«rags za dec«asb«r 90.—, za april 84.00. Hamburg. Santo* good av«rage za d«c«inb«t 69.71. marc ««.75, maj «5-75. Mirno Novi Tork, Rdeča zimska pAenica podražila s« je v tam tednu od 58',', na 60'/, cte. in koruza j« padla od 57'/t na 57'/,cts. bushol. Dunajska borza. 1. decembre 1194 vćeraj danas Državni dolg r papirju .... VI9.95 100 — „ „ v srepru .... 99 »0 99 90 Avstrijska renta v zlata . . . t»4 90 lt4.35 V kronah ... 97 75 »780 Kreditne ak<*ijs.......S9* — fltH _ London 10 Lst.........124.65 19470 Napoleoni.............. 100 mark..........m |o 61.07'* H>0 italj. lir........4610 «6 '.»5 ' Trgovina s letom. Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v postal njih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trata (To »o cene, po katerih plačujejo tržašk trgovci 2 lesom). Jalov« desk« 26 mm 8 14" f. 58 za lilOO" 19X20 . 714" „ 38- 42 „ „ skuret« 13X14 . 7 14" .28-31 „ , 14X15 j, 7 14" . 32-33 „ „ „ rrmeljni (morali) 70X7Ow«» „ 25 -27 * 35X"0 „ „ 13-14' , ' »0X80 „ , 32-34 , „ 40X80 „ „ 16—17 „ . •0X90 „ „ 40-42 „ „ » 45XW „ „ 20-22 _ „ 100X100 „ , «2-64 „ „ K - 100X110 „ „ 72-74 „ „ Uuko»s dilc(testoni) 20r»r«8 10" „ 22—2,1 „ mlinci ^tavolette) hrv.8 10" „»'j—jo^ l „ " - bistr. 8 10" . 7' ,-8', Po tramičih (fileri) 3 3, 3 4. 4 4, od 25 do 28. Trami 4/5, 5 6, 5 7, « 8, 7 9 od 5-12 m. 30—33 kr. kub. „ 8/10 in 9,11 6—13 m. 34—36 „ „ Bordonali 10,12 in naprej for, 13—15 kub. meter. Z jelovim losom bilo j« v zadnjih 14 dm>h malo prometa, cene nespremenjene. PovpraieTanjc vedno dobro, po bukovih dileah in tnlinoih, ramo tako tudi so po bukovih .subijah" prve vrste, katarib sploh primankuje. Trlna oana, (Cena ea raissieje sa debele In e carino vred.) SemsAl pridelki. Ceaeori for. do tor. Mol: Roka........100 R. 11.75-- Mandoloni..... 10.50 _ • _ svetlorudeti..... 9.50 —*— tomnorudoči .... _*_ kanarček...... _' — _ bohinjski...... 9/75 _« beli veliki..... 10.95 — „ mali...... zeleni, dolgi .... —.— „ okrogli . . . _•_ — inesani, hrvatski . . , 7.75 k Itajenkl . . . _,_ __ _ Maslo flno itajeriko .... 88,— 94— Jetmen it. 10....... n 9.35 9.50 - ®....... 9.75 10. * 8....... , 11.29 U KO Zelja kranjsko....... 6.— — lapa ....... 5.76 _ __ Krompir, Itajerski • n 2.90 3 — Proso, kranjsko...... • li R. - 8.25 Leća, kranjska....... 9.50 _ Bpeh ogerski....... • r 49,- 50.- lfast ogerska ....... • i* 53,- 54'- Sava Močna....... 100 K. 187.- 189.- Cejlon Plant. flna . a 182.- 184.- , Pari..... 189.- 191,- Java Malang .... Ifil.- 169- Portorioco...... 178.- 180.- Guatemala..... 157.— 158.- Kan llomingo • . . . _ 156.- 168.- Malabar Plant..... s 173.- 174-— „ netiv«, , . . —.— _ — Lagua/ra Plant. . . . H 170.« 172 — n naliva. , . . s — __ Bantos najAntji . . . t 150,- 151.- n srednje fini . . * 147.- 148. - n ered nji . . . . 144- 14«.- . ordinar .... 131.- 133 - Rio oprani ..... s —.— — u najfiniji..... n 147.- 149.- « erednji..... 141.— 143,- Sladkor Centrifugal I. vrste . 100 R, 29.- 80.91 Concassd..... 30.- 3(1.50 v glavah..... 31 25 31,60 razkosani ..... 31.- 31.25 Bil italijanski flni . . . . 100 K. 19,— 1960 , srednji , . . _ 18.25 18.76 Japan flni AAA . . . . 17.50 —. — „ srednji..... n 15.76 —,_ Kaugoon eitra..... m 13.25 —.— I...... 12.50 — 11...... _ 9,- — PatrolaJ tuski v sodih . . . _ 18.25 — • — v sabojih od 2» kil 5.8« — Olja italijausko najtineji . . 100 K. 66.- 67.- , srodnjollno m 6«.- 68. - bombaino, amorik. . . . 34.- 37.- dalmatinsko...... 32- 96.— Limoni Mesinski ..... saboj 4.- 6.- Pomsrsnis , ..... 3.— r>,— Mandeljni Dalmatinski . . . 100 R. 56.- RB,- Bari...... t;o.- «2.- P njoli .......... 84 — 88,— 5.75 C,- . PuljeAki ...... 8,— 8.25 3 okva Puljoik« ..... 14 — —.— Grtka v venrih . . 11 50 12.— 3 ..tanin« ........ 30,- 40.— Vimnorli......... 23 — 24.- Olr ta......... 30- 36,— Polaaovka srednje velikosti i , voliko . . . . J a malo.....j 88.- — JO?« . 3« — —.— 42- llanikl v telikih sodili . a 18.- —,— n V '/,. „ , . 4.50 Trgovina. Moka in otrobi. Moka. Niti v tem tednu ni bilo prav niš proveć kupčije; nekoliko rasnih številk avojega isdelka prodat je mlin v Mariboru po polnih oonah. Neko-liho moke prodali ao tudi „Eoonomo*, mlin v Straiiššu in nekateri ogorski mlini, a ta kupčije niao aboljšale položaja tržišCs. Toliko moka, kolikor plenica sta se te dni nekoliko podražila; trgovci nadejajo ao, da sodnj konda dftba padanja cen, kajti bliia se sima, v kateri d6bt je komunikacaja zapretana, in na« dejati se je tudi veijoga konsuma. Otrobi so nekoliko atalaejši in nade* jati se je, da se podražijo. Drobni otrobi nespremenjeni, malo povpraševanja. Slanina in mast. Kupčija je vodno mlačna glede na domače klanje. Slanina Budimpešta v aodth od 200/^50 kg. po t\ 53.50, sodi po 100 kg. f. 53, 80 kg. po f. 54.50 — II a a t, 3 komadi na 100 kg. f. 50.50, 4 kom.na 100 kg. po f. 50 Franko Trst. Goved. Od 23 da 38. t. m. prodalo m j« T Tm u 968 valov in 28 krav klavna ii« vin« in sicer 16 volov ii Kranjska, 166 ix Hrvatske, — is Istre, 180 is Dalmacije in 1 domač, Plačevali so i« : voli i* Kranjske po f. 44'— do 45.50; voli is Hrvatske po f 42 — do 43 — ; ii Isfre po f. —•— do — —; iz Dalmacija p > f. 43'— do 43 50 in domaći po f. 44— do 45"— ; d< mače krave po f. 43 — do 44"— in krave is Italije po f. —.— do —■— kvinfa! mrtve vage. Seno ill slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tom tf-dnu po f. 3 35, II vr. po f. 2.40 sitima I. vr. po f. 2 50. in II. vr. po f. 2'— kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranj* sko forovo maslo prodajalo se je v tem t»dnu v partijali od 20 do 30 kg. po 90 do 92 nčlf v part. od 30 do 50 kg. po 88 do 90 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.02 do f. 1.05 in v part. od 30 do 50 kg. po 1.— do f. 1.02 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram. Jajca na debelo po f. 3 50 do 3.70 sto komodov. Kokoši po 1 gld. do 1*30 komad, piičeia po f. MO do f. 1-60 par. Krompir, navadni, na debelo po 2.35 do 3-10 kvintal. „R. M.' svoji k svojimf Gostilna Ivana Trevna"r 21». s« priporoča slovenskemu občinstvu t obilen olil-ik. Točijo so »mirom izvrstna istrska in okoličan-ska vinu po nujniiji ceni. Tečna pustreiba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2 — 52 Rratin Rihartf ',(leloTate,Jl ^'j*»»*• UiaiJD niuallb, petru, priporočajo svoje »;ilogB v Trstu: via Pomlaren št. 1, Piax*a delta Vatle 2, v in Madonnina 2, Ifazzetta Cordaiuoli 2, z ultodom tudi v ulici Vorrente 1)0 najnižjih oenah. Oglj« I. kakovosti karlionina. kok, drva na »netre itd, NnroČbe »n spre-mljejo tudi z dopisnico Lična soba jn oddati v ulici S. Francesuo nt. 10 III. nastropjc, vrata 18. Podpisani je kupil „on blook" od ste* rajno mase trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27. ter naziinnja p. n občinstvu, da dočim j« storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanjo blago po najnižji razprodajalni ceni. Priporočajoč ho slav. slovenskemu občinstvu sa mnogobrojno obiskovanje, be oži Josip Rebech. pivovarn« bratov Raininghaus v Steinfeldu — Gradac Ili fl A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko. Dalmacijo in Levant Maslo in kuretina od leta 1894. 9 libur jvuioga mala, ugodn'j(ii vkusu, napravljenega od kravjemu mioka, hranjenih nn puSi, gld. 4'SO; 5—7 kokolij, ki obilno nusejo gld. 3 50 ; 5—7 debelih petelinov gld. ; ii izrudno velike raca gld. S — ; 1 g-h, izroduo vol kn, težka 7—9 liber uld. 3" —; S debela piAčota (poulardoH) gld 3'—, Vse ss pošilja frnnko in brez troškov za omot s poitnim povzetjem, jamčeč, da kuretina (perotiua) dospe iiva do cilju. M. FEUER, IJuczaez, 22 (Galicija'. Alojz Sappanz Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod ,REI> STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Ptiiladellljo koiincnijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade*. Na vprašanja odgovarja točno : kon-ceaijonovani zastop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Woyringorgasao 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - iiur^au & oouimercielcr CorresptMi-dent der k. k. Oostorr. SuaNbahnon iu innsbruck. p, Co ffttevilkft 39 v Trstu »prejema vsakovrstna, v n|«*irovu stroko spadajoča naročil*. — Govori slovenski, r i' • D! Otvoritev novega prenočišča in restavracije Al „Moncenisio" I Piazza delle Legna št. i in Via Torente. Podpisani priporoča slavn* mu potovalnemu ob'in-itvu svoje popol !oma novo »esidano la elegantno vrnjeno prenočišču s* restavracijo po smerni coni in pošteni po trežbi. Se kovanjem Jk. Tuzzl. HI ^HtlMMNtN Fr. Iv. Kwixda c. in kr. avstr. in kr. r«:n. rtv. založnik, okrožni lekur ftrSIStSff, /tunnf. m* Mp rabi 401*1 v mnogih lile-vih, ka'lar krav* ne ma-. nju Je««, k u'1 ar imajo ilabo prebavo, v uvrlin thu{jinnjit mleka In itn krav* itnju v* / mivka. KWIZDIN Korneuburiki redilni prašek za živino oHobto konje, rogat« /vino in ovc« Cunn Skatlji 70 kr., polovici skatlje 35 kr. GLAVNA ZALOGA : okrožna lekarna XII Kornenlturg, Dunaj Paziti je na zgornjo vuratveno ziuimko in zahtevali izrecno KWIZDIN Korneuburiki redilni prašek za živino. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (registroma zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccoio it. 1. I. nadetropje. Daje posojila na menjice In intabulaclj« proti a°/t obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirjev pa proti ®'/»7. obrestim. Od hmnilnih ulog plačuje po obrostl. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9. do la. ure dopoludne in nd B. do 5. popoludne, goveda izvzemši nedelje in praznike. Izplačuje ne vsaki ponodeljek od 11. do 12. uro dopoludnn, in vsaki četrtek od 3. tlo 4. uri' popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujojo v manečnih obrokih po 1 gld. tur znana VHaki delež 10 gld. I—S)6 Jah. Klemen© TRST Utr Via S. Antonio St 1. priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu novo prispelo blago za možke in žen> ske obleke, volnene robce in piotene zavratnike, spodnje kitlju pleteno iu iz štofa, ogrinjula iz Ha-nela. barheut beli, sivi in raznobarvan, ntaje, spodnje hlače iz volne in kotonino, nogovice volnene in iz kotonino, rokovice, Hunul /a obleke, srajce bele in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, iidane zavratnike za možke, dežnike, židano robce, čepice, volneno korani'), volno za nogovice, kožuhovino in mule, kakor tudi vss ostalo predmote za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih conah. Pri vseh uaročbah zagotovlja točno in po&teno postrežbo Dobiva ee najceneje v podpisani lekarni ako te naroča po pošti Ubald pl. Trnk6czy lekar zraven rotovia v Ljubljani priporoča: ZAŽKLODEC: Mm'ijicelske kapljice za itlmlec, - Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 8 tuct. 4 gld. HO kr. Odvajalne ali iintilnc krogljic čiitijo želodec pri zanašanji, HkuŽonem želodei. — Škutulja 21 kr., jeden zavojček s 6 Akatuljarni velja 1 gld. 5 kr. 9C Za praa: Planinski zeliščni ali prsni sirnp sa odraiČone in otroke ; rastvarja sliz in lajiit bolečine, n. pr. pri kaftljl. — Steklomca .'iti kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Za trganj e: frotinski cvet (Giclitgumt) lajša in preganje bo* ločino v križu, nogah in rokith. — Steklenica 50 kr„ n' n. pr.: Črno, modra frankinja po 40, II. vrste l>u 32, belo rebulja po HG, riesling po 40 iu sladki prosekar po 48 kr. liter. — Družinam, od 5 litrov naprej, 4 kr. ceneje. Tudi jirav duniafa kuhinja je na razpolago. tuiStnjgHiginrilnBlnBRiaminiagngHHTOInrai^ rojačnica za možke, spojena z izdelovanjem perila za možke in ženake A. ŠČUKA Via Farneto VRST. it 34,1 nadet P ipoioča so za vsakovrstna dela krojaške obrti za možke obleke, kakor tudi za izdelovanje perila za molke in ienske. il)fl» izvrši natančno po meri in cen6. SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv pri porota 3 -sa Enrico qm. Carlo Gortan via Caserma i Trst inaspr. plvarnl Pilsen) FRIDERIK # SIEMENS Dunaj. Tovarna c. Ii. pri ', aparatov za razsvelljiM in korjarn. IX 2. Alaerstrane 20. Najnovejša plinuva svetiljka za zunanjo raZNvetljavo : 75 udbt"tkov ct'iieji, kak'ir ek'ktriSkc bočnu "vetiljko, a daje njim jednako nvctlubo. Nniliiljo u dvorane, delavnico, prodajalnic • i. t d sta« >lz'nnil SI nč., jodon zavitek O ikatlji« ft «(!«!• 5 ni., pri nofrankovani posiljatvi a flffld. 141 ni. — Ako ho denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stano : 1 zavitek krogljle t gld. nč., 3 zavitka 'i gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč. 4 zavitki 4 gld. 40 nč„ 5 zavitkov 5 gld. 30 nč., 10 zavitkov 9 gld. 'jo nč. (Manj kot jedon zavitek se ne pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva J. Pserhoferjeve kriiistllne krogljice" in paziti jo. da ima pokrov vnuke škatljiro iwtl pndpU J. y »»m«I«*611» pis- menih. kn'ert'tfa jo > i — na niiMidilii za porabo Balzam za ozebline i;| Angleški balzam, Trpotče 4 sok, l Stukleulua &0 nč. 1 steklenica. ">0 ni. Fijakerski prsni prašek, USK^tt Tanokininska pomada ICt ljira '2 gld. Univerzalni plašter.r/d.^triito«* Univerzalna čistilna sol Amerik, mazilo za trganje, iJ°?^c„avi! Prah proti potenju nog, ' Balzam za goltanec, Lr^ ^nF11-Zivljen8ka esenca (Praške kapljice) 1 Htekleneka 'A' ni. proti poal«dicini ilabe prebave, 1 eavitek 1 uld., Kuzvon imenovnih izdelkov dobivajo „o Ae druge tu- in inozemske farmaceutičoe specijaliteta, ki su bilo po vsih avHirijnklh časopisih oznanjene ; in ne na ziilitevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi prrdmali, kojih nI v zalogi. — Uux|»«»šilj;uitju p<> poiti vrle točno, u treba jo denar poproj dopnslati ; vučju naroČila tudi po poštnem povzetju. l»rl (lo|Miiiljiitvi d«kiiur.t» |»«» poiitii nuka%tiit'i Mtane poi-lo «lof«ti miiiij kakor (»<» povzcljii. Lastuik pulitićuo društvo aE(liuost* — izdavatelj iu odgovorni urmiuik : Julij Mikoltt. — Tiskarna Doluoc v Trstu.