Ameriška Domovi ima

W: .1
AMOUCAN IN SPIRIT #0RCI6NTN LANGUAGE ONI?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 6, 1966
SIOVGH1AN
MORNING N€WSPAP€®
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Heiilev gospodarstva Dna skrb Indonezije
Sultan Iiowono, podpredsednik indonezijske vlade za gospodarstvo, je napovedal nagle ukrepe za rešitev gospodarstva dežele. — Sukarno naj gre na pot v tujino.
Džakarta, indonez. — in-°tiezija je dejansko brez vseh 6viz, njen kredit v svetu skoraj 0tlak ničli. Zunanja trgovina je popadla, v kolikor pa jo je še, j® v rokah špekulantov in črno-°rzijancev. Predsednik Sukar-P° se za gospodarstvo ni nikdar °sti menil in je nekdaj bogato eželo uničil. Nova vlada je spo-*nala, da je njena prva naloga Uvesti v gospodarstvu države Vladni proračun je treba u-^Vnovesiti in ustaliti vrednost llPije, ki je izgubila skoraj vsa-k° veljavo.
Podpredsednik vlade sultan °Wono je izjavil, da bo vlada alprej zaprosila vse dolžnike, a odloke plačilo dolgov, nato bo * U^ala spraviti v red in poživiti nanjo trgovino, pa tudi zapro-1 2a gospodarsko pomoč tako a V2hodu kot na zahodu. Pred-^uik Sukamo bi bil pri vseh ^/orrnah doma le v napotje, ker r. Se nadaljevali v javnosti spo-njegovi oblasti in pristojno-v.lh' Zato mu vodniki novega re-Uia svetujejo, naj gre na daljše Pot°Vanje v tujino.
.Sukarno je bil še lani silno o*
fasten
ko
in samozavesten mož. . le stopil iz Združenih naro-Y°V’ ki so izvolili Malezijo v v^arhostni svet, je kričal na ra-u Amerike: K vragu z vašo °lT'°ej°! Upal je, da bo dosegel j °je cilje s podporo rdeče Ki-aJske, s ,katero je navezoval ' n° tesnejše stike. Malezijo je na vsak način streti in se
hotel
Pol
He astiti njenega dela otoka Bor-
j^kovi zunanji minister Malik, ^ ^ nasledil levičarja Suban-j. a’ Je napovedal vrnitev! Indo-v Združene narode, jizbolj-i ^ odnosov z Združenimi dr-arni in prošnjo za pomoč “na v °^u in vzhodu”. Ker je Vzhod Zadnjem času s pomočjo zelo se<j0lYlen’ "*e °^^no da so te be-Y ° namenjene Washingtonu. erjetno ne bodo' zastonj.
j ^dzvočno potniško bo zelo draga stvar
^ASHINGTON D.C. — Fe-javi 9 ^e^a^ska agencija je ob-v_a> da računa, da bo morala ZVeZna vlada do 4 bili j o-5°^ariev v razvoj potniškega let ?V°anega letala. Prvo tako °> ki bo letelo okoli 2,000 let J na uro, utegne biti v zraku jeal969 ali 1970, med tem ko ga a ske družbe v redno službo
1973.b0<l0
vključile pred letom
in Francozi grade podobno letalo Concor-
8,A"gleži
tie, L: 1 *
!p0v za spoznanje manjše in V .t'asnejšej toda bo predvidoma uP°rabi že okoli leta 1970.

bremenski
prerok
pravi:
hjem a^no *n nirzlo z naletava-
tUr-i Snega. Naj višja tempera-
40.
Novi grobovi
William H. Kalil
Včeraj zjutraj je preminul William H. Kalil, soprog Marie, rojene Recher, s 087 E. 210 St. Zadet je bil pred meseci od srčne kapi, kateri je podlegel. Bil je gasilec v mestu Euclidu. Pogreb je danes ob desetih dopoldne v cerkev sv. Kristine. Po cerkvenih obredih bo truplo prepeljano nazaj v Brinkman Funeral Home na 21900 Euclid A ve. in bo na mrtvaškem odru nocoj od 7. do 10. Pogreb bo jutri iz pogrebnega zavoda ob 10. uri dopoldne. Pokojnik je bil član Podružnice št. 8 SMZ.
Trgovine v Moskvi, kjer prodajajo le za devize
MOSKVA, ZSSR. — V Moskvi so pred časom odprli posebne trgovine, kjer je mogoče kupiti vsakovrstno domače in tuje blago, toda le za devize, ne pa za ruske rublje. Štiri trgovine te vrste so v sredini mesta, kjer stanuje večji del delegatov na 23. kongresu Sovjetske Komunistične partije.
Da ne bi bilo te trgovine “v pohujšanje” domačih in tujih pravovernih komunistov, so jih za čas kongresa enostavno zaprli.
V teh trgovinah je mogoče kupiti ne samo vsakovrstne ruske izdelke, ampak tudi večino tujih, od lepotil, parfumov, konjakov in vsakovrstnih drugih pijač, do vsega drugega, kar je v navadi v podobnih trgovinah na svobodnem zahodu. Rusi so te trgovine odprli, da bi od tujcev izvlekli čim več deviz, ker jim teh menda hudo manjka.
Veliki teden je že v polnem razmahu
CLEVELAND, O. — V Rimu ga je na Cvetno nedeljo začel obhajati sam sv. oče, ko je v Sikstinski kapeli blagoslovil palme, potem pa vodil procesijo k oltarju sv. Petra v baziliki. V orocesiji je bilo največ mladine.
V	Jeruzalemu se pa vse pripravlja na trenutek, ko bo jordanska vlada odprla Mandelbaumova vrata in romarjem dovolila prost prehod iz izraelskega dela Jeruzalema v jordanski in nazaj.
V	vzhodnem Berlinu je pa komunistična policija dala 723,423 velikonočnih dovoljenj za prehod iz zahodnega dela Berlina v vzhodni, ki je pod komunistično kontrolo.
Grška ladja z oljem v pristanišču Beira
Grška ladja Ioanna V z 12,220 tonami j'e priplula v Bciro z oljem. Vprašanje je, če ga bo tam tudi pustila. Anglija grozi v tem slučaju z možnostjo oboroženega nastopa proti Rodeziji.
LONDON, Vel. Brit. -*- Grška ladja Ioanna V je v službi neke južno-afriške družbe pripeljala v pristanišče Beira v Mosambi-ku olje. Iz Beire vodi posebni vod v 189 milj oddaljeni Umtali v Rodeziji, kjer je velika čistilnica petroleja. Vprašanje je sedaj, ali bo grška ladja olje v Beiri izstočila v tanke, od koder bo potem teklo v Rodezijo ali ne.
Angleška vlada je posvarila Portugalsko, naj ne krši od Združenih narodov proglašene zapore na Rodezijo, ker se izpostavlja nevarnosti, da bodo ti nastopili z oboroženo silo ne le proti Rodeziji, ampak tudi proti portugalski Angoli in Mosambi-ku. Portugalska doslej ni kazala volje, da bi upoštevala zaporo, je v bistvu le naklonjena beli vladi lana Smitha v Rodeziji.
Angleška vojna ladja je grško ladjo “Ioanna V” ustavila, pa jo pustila pluti dalje, ko je kapetan izjavil, da ima nalog pluti v Bei-ro, se tam oskrbeti z vsem potrebnim, potem pa nadaljevati pot proti pristanišču Džibuti v Francoski Somaliji, od koder vodi edina železnica do glavnega mesta Abesinije Adis Abeba.
Angleška ladja je postopala v skladu z navodili svoje vlade in v skladu s sklepom Združenih narodov, ki so proglasili zaporo oetroleja za Rodezijo. Po določilih mednarodnega prava nima nobena vojna ladja v mirnem času pravice ustaviti trgovsko ladjo na visokem morju.
Britanska vojna mornarica je med tem odkrila drugo grško petrolejsko ladjo, ki naj bi bila tudi na poti proti Beiri s petrolejem. Angleške ladje ji sledijo, kot so Ioanni V in upajo, da ne bo zaplula s petrolejem v Beiro.
Zemljevida dolgo ni bilo
PHOENIX, Ariz. — Prvi podrobni zemljevid Grand Canyo-na so izdelali šele leta 1923.
—- Okoli 30 milj morske vode teče skozi Havajski park.
Novi zakonski predlog o civilnih pravicah ne zadovoljuje črncev
WASHINGTON D.C. — Federalni tajnik za pravosodje je na Johnsonovo željo povabil k sebi voditelje boja za civilne pravice in jim pokazal osnutek zakona, ki naj pride v kratkem pred Kongres. Voditelji pa z o-snutkom niso bili ravno zadovoljni. Pravijo, da načrt daje še zmeraj preveč vpliva južnim konservativcem na sestavo porot. Po tem načrtu bodo zastopniki črncev še zmeraj zelo ovirani, ako bi hoteli priti med porotnike.
Črnim voditeljem tudi ni všeč, da načrt predvideva tako malo prenosov pristojnosti od državnih na federalna sodišča. Dokler bodo imela državna sodišča toliko pristojnosti, kot jih imajo sedaj, ne bo doletela kazen nobenega belega zagrizenca, ki bi se dal zapeljati do zločinov nad črnimi državljani. Končno ni v načrtu nobene točke, ki bi obravnavala vprašanje odškodnine za črnske žrtve v bojih za civilne pravice.
Dosti črncev je že zgubilo v tem boju svoje življenje, njihovi družinski člani so radi tega prišli v gospodarske težave, pa jim nihče ne pomaga.
Pomožni tajnik za pravosodje Clark je priznal upravičenost teh pripomb in obljubil, da bo načrt primerno popravljen. Seveda je pa vprašanje, ali bo tako spremenjeno besedtio načrta tudi po volji senatu in predstavniškemu domu.
Ameriški volivec je za arbitražo v vietnamski vojni
WASHINGTON, D.C. — Zadnje Harrisovo pozvedovanje je odkrilo, da je 51% vseh Ameri-kancev naklonjeno ideji, da naj o usodi vojskovanja v Vietnamu odloči tričlanska komisija Združenih narodov. Proti ideji je le 27%, 22% pa nima svojega mnenja. Zanimivo je, da to razmerje velja za vse demokrate, republikance in nevtralce, pa tudi za oba spola.
Skupen pogoj je, da obe strani: Amerika in Kitajska že naprej pristaneta, da bosta sklep komisije ZN priznali. Številke lepo razložijo razpoloženje med Amerikanci, toda praktičnega pomena pa nimajo, ker tako Peiping kot Hanoi odklanjata vsa-narodni ko misel na take vrste kompromisno rešitev vietnamske krize.
IZGREDI V SAIG0NU IN DA NANGU SE NADALJUJEJO
Predsednik vlade Ky se je vrnil iz Da Nanga, ne da bi uporabil silo za vzpostavitev reda in oblasti osrednje vlade. Vojaštvo na področju 1. armadnega zbora drži z nasprotniki vlade.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo v glavnem mestu ponovno do demonstracij, četudi le v sorazmerno omejenem obsegu. Padalske čete in policija so demonstrante razgnale. Pri tem so se poslužile solzivnega plina. Predsednik vlade Ky, ki je včeraj zjutraj poletel v Da Nang in dal prepeljati tja tudi nekaj bataljonov vladi zvestih 'marinov, se je vrnil v glavno mesto, ne da bi poskušal uporabiti silo za vzpostavitev miru v Da Nangu, kot je napovedal. Tam se je sestal na letališču s poveljnikom 1. armadnega zbora, ki je s svojimi četami zaprl pot z letališča v mesto. Ta je vztrajal na stališču, da je vprašanje politično in ga je treba s političnimi sredstvi reševati. Predsednik vlade Ky se je “opravičil”, ker je pred svojim prihodom v Da Nang izjavil, da je to mesto v oblasti komunistov. S poveljnikom 1. armadnega zbora se je dogovoril, da ostanejo marini na letališču, da pa ne bodo poslani v Da Nang delat mir. Poveljnik 1. armadnega zbora je obljubil, da bo svoje čete odpoklical s položajev, ki zapirajo pota z letališča v mesto.
Grožnje predsednika Kyja in
nato njegov umik v odločilnem trenutku sta njegov položaj v javnosti še močnejše omajala. Predsednik vlade je v očeh Azijcev izgubil obraz, ker so se njegove grožnje izkazale za prazne. Fredno je šel na pot v Da Nang, je izjavil, da bo dananški župan obešen ali pa bo vlada v Sai-gonu padla. Župan v Da Nangu je še živ, tudi vlada v Saigonu se še drži, vsekakor pa ne več posebno trdno.
Budistični nasprotniki vlade zahtevajo njeno spremembo in čim hitrejšo vrnitev oblasti v roke civilistov. Ky se je v ponedeljek tajno razgovarjal z budističnim vodnikom Tri Quangom. Ta je Kvju zagotovil, da budistične protivladne demonstracije v mestih Da Nang in Hue niso delo komunistov. Tri tudi ni zahteval volitev v neposredni bodočnosti, ampak je dejal, da hoče imeti le “bolj uravnovešeno vlado, v kateri bodo zastopane vse skupine in pokrajine”. Med tem je vodnik budistov v Saigonu Tam Chou zahteval v govoru v glavnem mestu včeraj, da mora vojaška junta izvesti volitve v ustavodajno skupščino že v treh mesecih.
Položaj je skrajno resen, bodočnost saigonske vlade na tehtnici. S tem je seveda močno otežen položaj v boju proti rdečim.
— Na Univerzi Yale je okoli 4,00C slušateljev, ki še nimajo bakalaureata.
Južni Vietnam je še zmeraj le zemljepisni pojem
CLEVELAND, O. — Naša u-radna politika še zmeraj govori o južnovietnamski deželi in o južnovietnamskemu narodu, ki naj dobi svobodo, da se sam odloči, kaj hoče biti. V resnici ni ne j užnovietnamskega naroda ne južnovietnamske dežele.
To smo že parkrat trdili, dogodki v Južnem Vietnamu, kar jih je bilo zadnje dni, pa to stvarnost znova potrjujejo. Kaj se je zgodilo?
Ko je bil Johnson v Honolulu-ju, je govoril s predsednikom vietnamske vlade v Saigonu generalom Kyjem kot političnim gospodarjem dežele. Johnson in Ky sta se dogovarjala, kako je treba vpeljati v Južnem Vietnamu gospodarske, socijalne in kulturne reforme. Vsaj na zunaj sta trdila, da imata pred seboj državo in narod, sicer zaostal in slabo razvit, pa vendarle narod. Generalu Kyju je ta čast slo-
viti vojaškega in političnega no tako malo kot vse dosedanje.
gospodarja v severnih petih provincah, ki ležijo severno od Da Nanga, generala Thija. General Thi se je res umaknil z u-radnega položaja, ki ga je imel, njegovi pristaši v provincah so se pa uprli Kyjevi vladi. Proti Kyju so demonstrirali celo vojaki v aktivni službi in državni uslužbenci, Ky pa nima ne moči in ne volje, da bi jih s silo pokoril. To se pravi, v gornjem delu Južnega Vietnama nihče ne prizna centralne vlade v Saigonu.
Upor se je s severa začel širiti proti jugu, dosegel je že glavno mesto Saigon. Tam skušajo vladne čete in policija krotiti demon-
To, kar naj bi bil narod Južnega Vietnama, je še zmeraj mešanica plemen, verskih sekt, pokrajinskih tradicij, ki nimajo nobene prave narodne zavesti. V Saigonu in saigonski vladi vidijo samo uradnike, ki izkoriščajo kmeta in delavca in se nič ne brigajo za dobrobit revnih vietnamskih slojev.
Na drugi strani je pa to, kar danes imenujemo saigonsko vlado, samo vojaška uprava, ki se z večjo ali manjšo srečo vojskuje s partizani in rednimi komunističnimi četami Severnega Vietnama. Politična vlada to ni, četudi stoji za njo desetčlanski generalski odbor. Imela bi pri
strante, toda javnost je vsaj na,vsem tem nekaj pomena, ako skrivnem na strani demonstran- j bi bili generali složni. Slogo potov. To se pravi: demonstrant j e znajo samo v besedah, v resnici bodo počasi uveljavili svoje po- pa vsaj vsak med 4 glavnimi por litične zahteve. Južni Vietnam veljniki upravlja svoje vojno o-bo morda dobil novo vlado, ki bo krožje po lastni pameti in se ne
pila v glavo, hotel je strmogla- jpa zunaj Saigona pomenila rav- ozira na Saigon.
Ves svet ve, da je to najbolj bolna točka v ameriški politiki do Južnega Vietnama. Ta politika temelji na nečemur, kar v resnici ne obstoja. To je njena glavna hiba. Njena glavna napaka pa je, da te hibe noče priznati, ker verjetno misli, da bi se s takim priznanjem podrla vsa stavba njene vietnamske politike. Morda se pa v tem moti. Kri tiki naše politike v Vietnamu bi torej naredili uslugo vsemu in vsem, ako bi načeli vprašanje, kaj je pravzaprav prebivalstvo v Južnem Vietnamu in kaj hoče. Verjetno bi dognali marsikaj, česar Johnsonov režim ne more priznati kar na prvo roko.
Bolna bi bila pot do spozna-
Ktmgres se la leden ni preobložil z delom
WASHINGTON, D.C. — Senat in predstavniški dom bosta v četrtek zvečer šla na velikonočne počitnice, ki bodo trajale do srede zvečer. Teh par dni v tem tednu se senatorji in kongresniki ne bodo pretegnili. Cisto gotovo je, da bodo izglasovali pomoč za Indijo: 3.5 milijona ton žita, največ pšenice, ki naj jo dobi Indija do konca leta. Predstavniški dom je izglasoval povišanje plač za federalno o-!
/z Clevelanda in okolice
Župan dobil podporo—
“Skupina 66”, v kateri se je združilo 30 mladih, bogatih gospodarskih vodnikov Clevelanda, je obljubila županu L ocher ju vso pomoč pri delu za napredek mesta.
Segregacija šol—
Pred zvezno komisijo za civilne pravice so tekom zasliševanja včeraj izjavljali, da je večina clevelandskih šol ali do 80', bela ali črna. Glavni šolski nad zor k za Cleveland Briggs je dejal, da je za tak položaj delno odgovorna tudi zvezna vlada s svojo javno stanovanjsko politiko.
Nevarnost inflacije—
Načelnik Cleveland Trust Co., največje banke v mestu in državi Ohio, je v svojem poročilu za prvo četrtletje zavoda posebej opozoril na nevarnost inflacije in pozval zvezno vlado, da naj poviša davke ali pa zniža svoje izdatke.
Sovjetska pomorska oporišča v Egiptu?
BEJRUT, Lib. — Sovjetska zveza baje pritiska na Naserja, da bi dovolili ruskim “ribiškim” ladjam, ki opazujejo ameriško 6. floto v Sredozemlju in nadzirajo plovbo v Rdečem morju, o-skrbovanje v egiptovskih pristaniščih.
To bi bilo važno za Sovjetsko
sobi., kar nanose pol bilijona|aV““vISvČi,iU T', a
, ,	.	„	,	, dom, ker bi sovjetske ladie lab-
dolarjev. Prestav,1 ,= pa začetek L motile dovoz troicja z Per.
povišanja ze na 1. julij, Johnson	„„1;_ ,L.,;	______
je predlagal šele 1. januar. Za
predlog so glasovali tudi repub-
likanci, akoravno imajo drugače polna usta, kako federacija raz-
zijskega zaliva skozi Rdeče morje v Evropo.
metava denar. Poseben odbor
Nesreča v Severnem morju
predstavniškega doma bo začel I LONDON, Vel. Brit. — V ne-tudi debato o predlogu o novem ^eljo je vihar butnil 300 ton ob-federnlnem tajništvu za promet, j segajočo luksuzno jahto Anzio v Fulbrigtov senatni odbor se j bližini ustja reke Humber proti oa ubada z zakonom o podpira-! obrežju, pa jo nato premetaval a,ju tujine. Senator Dirksen je in drobil, dokler ni bila popol-zopet napadel posamezne po- noma uničena. Vseh deset mož -davke v tem zakonu, ker se mu posadke je našlo pri tem smrt. zdijo pretirane. V odboru je go-j Morje jih je splavilo na breg; voril tudi dižavni tajnik Rusk,1 vsi so imeli na sebi rešilne paso-toda na tajni seji. Noče namreč ve, toda v nobenem ni bilo več
javno govoriti o tem, koliko in zakaj dobijo posamezne države naše podpore. Proti temu je pa ostro protestiral senator Morse in obljubil, da bo že spravil vse stvari tudi v javnost.
niti iskre življenja.
Bosch bo ta teden povedal, ali kandidira ali ne
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Prihodnjo soboto ima svoj kongres Dominikanska re-volucijonarna stranka, ki jo vodi bivši predsednik Bosch. Bosch zaenkrat dosledno izjavlja, da ne bo in noče kandidirati, česar mu pa vsi ne verjamejo. Ako ne bi kadidiral, bo stranka postavila za kandidata znanega levega polkovnika Caamano, ki se kandidature ne bo branil, kot trdi njegova okolica.
Revolucijonarna stranka uživa velik ugled v javnosti, ne odlikuje se pa s solidnostjo in disciplino; razne struje imajo nanjo preveč vpliva. Povrhu pa njeni voditelji nočejo jasno povedati, kaj mislijo o stikih s komunisti. Pravijo sicer, da takih stikov nimajo in ne bodo imeli, pa jim tega nihče ne verjame. Bosch se
nja, kakšna je politična stvar-; °oCaamanu izraža zel° Pohval-nost v Južnem Vietnamu, toda'
enkrat jo Amerika mora prehoditi, ako hoče dočakati mir v tem delu azijskega kontinenta.
*— Premog ogreva polovico vseh domov v državah Michigan in Ohio.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Položaj v vladni krizi je malo popustil, ko je predsednik vlade Ky
napovedal sestanek vodnikov raznih skupin o sestavi posebnega organa za izdelavo nove ustave. Marini so izvedli nov vojaški nastop proti rdečim v rečnem kanalu od morja do pristanišča v Saigonu.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade Kosygin jv pred 23. kongresom Komunistične partije izjavil, da mora Sovjetska zveza oddeliti večji del svojih sredstev za narodno obrambo zaradi vojne v Vietnamu, pa je kljub t e m u napovedal skrajšanje delovnega tedna na 41 ur in 5 dni. Obljubil je tudi povišanje plač, boljše življenjske okoliščine in več blaga za vsakdanje potrebe.
LAKEL AND, Fla. — Škodo tornadov v ponedeljek v srednjem delu polotoka Floride so ocenili na okoli 30 milijonov dolarjev.
GRAND FORKS, N.D. — Severna rdeča reka je začela tu upadati, ko sc je povodenj preselila v sosednjo Kanado. Tam so. morali zaradi poplave izseliti iz domov več tisoč družin.

gflLftHEBlSM »OMOtllM
5 mtgT'
dll'1 V t / Tl «1 — A ... U 1?^    1 AflOO I ...... I l /M.:. ,1 4 i no
6117 StClair Ave. — HEnaeraon 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year: $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 68 Wed., April 6, 1966
je skovala leta 1912 Avstrija, da je Srbiji zaprla pot do morja. Te srbske želje so ostane neizpolnjene, meje Dušanove Srbije še vedno le sanje!
Srečnejši so bili Hrvatje. Seveda morajo tudi oni prenašati komunistično diktaturo, zato pa so dosegli osvoboditev Zadra, vseh dalmatinskih otokov in Istre. Ker je postala Bosna in Hercegovina posebna republika,, imajo Hrvatje svojo Tomislavovo Hrvatsko.
In Slovenci ? Sto let smo sanjali o Zedinjeni Sloveniji. Ko nas je zakril krvavi val vojne, smo trpeli v upanju, da bo dosežen naš narodni cilj. Sloveniji je bilo priključeno gornje Posočje, Brda in Vipavsko, med tem ko je Gorica ostala pod Italijo. Slovenija je dobila Kras in zaledje Trsta ter Koprščino, Trst sam in pas slovenske obale okoli Trsta do Timave pa je ostal izven njenih meja. Beneška Slovenija in slovenski del Koroške sta ostala pod tujo oblastjo!
Slovenski narodni program ni bil izpolnjen v trenutku, za Slovence tako ugodnem, kot ga niso doživeli v 1,400 letih svojega življenja na svojih sedanjih tleh.
Vili
BESEDA IZ NARODA
Po 25 letih Hitlerjevega napada na Jugoslavijo
Četrt stoletja, v človeškem življenju doba enega rodu, je v človeški zgodovini prekratko razdobje, da bi omogočilo . popolnoma nepristranski pregled in presojo dogodkov, j vendar pa tolikšno, da daje možnost trezne in stvarne o- j svetlitve dogodkov. Danes je četrt stoletja, odkar je Hitler pognal v Jugoslavijo svoje oklopne kolone iz Madžarske in Bolgarije in s “štukami” razbil Belgrad, da se “maščuje nad sramoto”, ki mu jo je Jugoslavija prizadela, ko je voja ški upor 27. marca odstavil kraljevo namestništvo, proglasil kraja Petra II. za polnoletnega ter dal državi novo vlado.
“Glas Kanadskih Srba”, tednik, ki izhaja v Windsor-ju v Kanadi pod uredništvom g. Radoje L. Kneževiča, je objavil ob 25-letnici 27. marca uvodnik, v katerem proglaša 27. marec za važen datum, ker je do njega prišlo na “temelju razpoloženja najširših plasti srbskega naroda, čeprav ga je tehnično izvedla skupina ljudi, v glavnem iz vojske"
“Režim samovlade in samovolje, ki je bil v naši deželi uveden z dejanjem sile, je bil ta teden zbrisan z drugim dejanjem sile. Leta 1928 je bila sila uporabljena proti narodni svobodi; leta 1941 je bila sila uporabljena v korist narodne svobode,” je zapisal R. L. Kneževič, eden od sozarotnikov 27. marca.
Vojaški upor 27. marca je imel svoje vzroke torej v nezadovoljstvu srbskih ljudskih množic z režimom, ki ga je uvedel kralj Aleksander I. z oklicem vojaške diktature 6. januarja 1929, dogovor Cvetkovič-Mačkove vlade s Hitlerjevo Nemčijo je služil le za povod. Zarotniki so imeli vse načrte izdelane že davno pred 25. marcem, bili so odločeni vreči vlado, ki je sklenila “sbrsko-hrvaški sporazum in se trudila Jugoslavijo notranje pomiriti, da bi se lažje upirala pritisku obeh vojskujočih se strani, dokler ne bi bil čas za jugoslovanski poseg vanjo za Jugoslavijo in njene narode bolj primeren.
Eden glavnih vzrokov srbskega nezadovoljstva z “vlado samovolje”, ki jo je sicer, kot Kneževič priznava v o menjenem uvodniku, uvedel kralj Aleksander I., je bil spo razum s Hrvati, ki je priznal Hrvatom enakopraven delež pri vladi cele Jugoslavije, Hrvaško samo pa je prepustil popolni samoupravi Hrvatov. Srbi so trdili, da so imeli tako Hrvati svojo državo v državi, pri tem pa so lahko preko bel-grajske vlade, kjer so imeli v rokah med drugim ministrstvo financ (Šutej), lahko odločilno vplivali tudi na upravo srbskega in slovenskega dela Jugoslavije. Imeli so torej dejansko boljši položaj v Jugoslaviji kot sami Srbi.
Razumljivo je torej, da so zaroto zasnovali in izvedli Srbi. Poleg nezadovoljstva s “sporazumom” so bili po tradiciji na strani zaveznikov. Zarotniki so res povabili k sodelovanju tudi več slovenskih visokih oficirjev, toda ti so sodelovanje odklonili.
Odklonitev sodelovanja pri zaroti ne moremo na noben način tolmačiti kot podpiranje politike sodelovanja Jugoslavije s Hitlerjevo Nemčijo. Jugoslovanska javnost je bila v vojnem spopadu s svojimi simpatijami brez dvoma v veliki večini na strani zahodnih zaveznikov, slovenska še prav posebno, ker sta tako Italija kot Nemčija odrekali delu slovenskega naroda njegove pravice in ga držali pod svojim jarmom.
Izgredi v zvezi z izvedbo zarote in prevrata 27. marca v Belgradu so bili tako očitno naperjeni proti Hitlerjevi Nemčiji, da se je Hitler odločil na hitro roko maščevati. V dobrem tednu je bilo organiziranega vojaškega upora konec, vlada na begu iz domovine. Če ne bi bilo 27. marca, ne bi bilo d. aprila. Vse pomirljive izjave zunanjega ministra Ninčiča so bile zastonj, Hitler je bil tedaj na višku svoje vojaške moči, skoraj pri koncu svojih priprav pohoda nad Moskvo.
Hitlerjev napad na Jugoslavijo je morda dejansko rešil Rusijo, ker je moral Hitler za par tednov odložiti svoj pohod v Rusijo in ga je zima nato prehitela pred vrati Moskve. Zaveznikom je bil torej le koristen, kaj pa sami Jugoslaviji?
Če hi Jugoslavija ostala izven vojne le še par mesecev, ko bi bile Hitlerjeve armade zaposlene v Rusiji, bi bila nemara lahko nato vzdržala red in mir do trenutka, ko si je nemški vojni stroj pri Stalingradu polomil zobe. Jugoslovanski komunisti ne bi imeli nobene priložnosti organizirati “osvobodilne borbe”, če bi se kaj takega kljub temu lotili, bi bil njihov napor obsojen na polom. Jugoslavija bi lahko kljub “nemškemu nadzoru” v ugodnem trenutku stopila v vojno proti Nemčiji in Italiji, saj se je celo Italiji posrečilo “prestopiti” na zavezniško stran.
To, da je Jugoslavija 27. marca “našla svojo dušo”, je stalo jugoslovanske narode ogromno krvi, stisk in strahot. In kaj so dobili za vse to?
Najprej komunistično diktaturo, ki se jo niso otresli niti sedaj po 25 letih.
Srbi veže že skozi stoletja proti Egejskemu morju pri
( Rl




Liza m Hškš pojdeta v Ljubljano
Liza in Riki
Indijanska rezervacija Baraga, Mich. — Slika zgoraj nam kaže dva mlada Indijanca, katerih družine ohranjajo izredno živ spomin na škofa Barago, ki je krstil njihovega pradeda in pramamico v misijonu L’Anse. Praded Viljem Cardinal je bil kot mlad fant (v starosti Rikija na sliki) tekač za Barago med Sault Ste. Marie in L’Ansom. To je tisti Viljem, ki je dobil 1. 1873 od Baragovega naslednika v L’Ansu prvo Baragovo cerkev, ker so si tega leta postavili novo cerkev iz kamna. Lizina mati in Rikijeva mati sta si sestri in sta bili obe rojeni v Baragovi “cerkvi”, ker si je praded Viljem iz podarjene mu cerkve napravil nedaleč proč hišo. Hiša je sedaj opuščena, toda še stoji, kakor je bilo to opisano v Ameriški Domovini 18. oktobra lanskega leta.
Ko sta Liza in Riki v rezervaciji brala v tukajšnjem škofijskem listu, da pojdejo pod pokroviteljstvom marketskega škofa Noa romarji v Fatimo, Rim, Assisi in tudi v Ljubljano, kjer ,e bil škof Baraga posvečen za duhovnika, in v Dobrnič, kjer je bil Baraga rojen in krščen, sta te obe družini odločili, da bodo skušali oba otroka — letos končata 10. razred High School v o-kraju Baraga — poslati na to Baragovo romanje. Seveda toliko denarja ($695 za vsakega) nimata. Sta pa korajžna in sta začela takoj nabirati denar. Oba oravita: “škof Baraga je prišel tudi tako daleč sem k nam in krstil našega pradedeka in pramamico. Midva sedaj poromava tja, kjer je bil Baraga krščen.” Starši so mi rekli: “Seveda bomo mi nekaj pomogli, toda tako visoke vsote ne zmoremo.”
Liza in Riki sedaj pišeta pisma sorodnikom, znancem, mar-ketskemu škofu, duhovnikom, ki jih poznata in .prosita, prosita, prosita. Jaz sem ju fotografiral in prilagata slike k prošnjam in jih pošiljata dobrotnikom. V pismih pravita, da naj dobrotniki oošljejo denar ali meni ali pa potovalni pisarni August Hollander (6419 St. Clar Ave., Cleveland, Ohio 44103). Mene sta naprosila, naj objavim v časopisih, da oba zelo lepo prosita, če 3i jima Baragovi prijatelji pomagali. G. August Hollander jima je že sporočil, da on svojo .provizijo pri njunih listkih da-
jansko narodno nošo za oba. Nošo vzameta s seboj in jo bosta oblekla za avdijenco pri sv. očetu in v Ljubljani. Lizina mama je rekla: “To bosta lahko potem prodala in plačala nekaj dolga. Ta obleka bo veliko vredna, saj se je bo morda sv. oče dotaknil. In ko bosta pri krstnem kamnu, kjer je bil Baraga krščen, se dotaknita z obleko kamna.” “Ne, ne, ne! Tiste obleke ne prodava. Kaj pa mislite, tisto bova imela za spomin,” sta odgovorila. Nekaj bo pomagala tudi šola, kamor hodita. Imeli bodo nekako prireditev in čisti dobiček bodo njima dali.
Liziko in Ricarda vsem toplo nriporočam, da se ju spomnite s kakim darom. Mislim, da bo najbolj enostavno, ako pošljete denar na naslov August Hollander, (6419 St. Clair Ave., Ohio 44103). Imena darovalcev objavimo v A.D. Priložite svoj, točen naslov, da Vam bosta lahko poslala zahvalo, morda celo s sliko. Če bi dobila kakšen groš več od gornje cene, bosta tem bolj vesela, saj imata toliko malih in velikih sorodnikov in bodo vsi pričakovali kakšen spominček z Baragovega romanja, saj je Baraga edini, ki nas ima “še vedno rad”, kakor to radi poudarjajo.
Rev. J. Godina
naročju. Za Babnikovo Ančico-Mari j o je mama njeno butarico nosila.
Med naj mlaj širni sem opazil tudi Julči Mejač, ki je trenutno pri stari mami na obisku. Kar
Maj misli © spareessžkti dr. Lohešu in nekaj vprašanj k članku 0 Im v k 0.
toplo mi je bilo, ko sem ugledal ^ nasprotoval ideji o spo-
Marka Šublja, ki je z očkom prišel iz Plainview, L.I. Upam,
da bo vsem tem v spominu prva ?ko.. Različnim zamislim bi bilo
Solunu in proti Jadranskemu morju preko Albanije, ki jo j ruje njima. Mami delata indi-
Prava pomlad v faro našo prišla?!
NEW YORK, N.Y. — Pred nekaj tedni če sem se v grmiče ob hiši zazrl, so bili še skoraj brez življenja. Sonce jih je ogrevalo in jih dramilo. Mrzli vetrovi in hladne noči so sončno ustvarjalnost sproti ubijali. Tako je nekaj izgledalo. Ti dve sili sta imeli čudovit skrivnostni dvoboj. Toda sonce danes, na Cvetno nedeljo, je že lahko mirno napovedalo svojo zmago. Pop j e teh grmičev je že v fazi prvih drobnih lističev, z n a n i 1 cev resničnega življenja.
V naši slovenski cerkvici, katerokoli nedeljo si prišel, je zaradi velike praznine bila mrzla, skoraj brez življenja. V obdobju dobrega tedna pa smo opazili da življenje —«• da morda zares nova pomlad tudi med nas prihaja.
Na Tiho nedeljo popoldne je lepo število njujorških Slovencev prišlo na cerkveni koncert.
Danes, na Cvetno nedeljo, pa smo imeli lep obisk pri prvi maši, ko se je izvršila tradicionalna blagoslovitev oljk. Klopi so bile domala zasedene; saj je bila u-deležba skoraj tolikšna kot na Tiho nedeljo popoldne.
Bilo je prvič, da se je ves o-bred vršil v slovenskem jeziku. In menda je bilo tudi prvič, da smo prav pri blagoslovitvi oljk lahko opazili naše najmlajše priti v cerkev z malo butarico v roki. Ni jih bilo veliko. Razveseljivo in vzpodbudno pa je le bilo.
Pucev Gabrček je sam korajžno pri cerkvenih vratih zapustil očka in z butarico stopal po cerkvi, kje bo mamico ali staro mamo ozrl. Oko mu je staro mamo prej odkrilo in k njej v klop je zadovoljno prisedel. Mihec je butarico nosil kar v očetovem ,
Cvetna nedelja v njujorški slovenski cerkvi. Za vse te naše male je bila prva.
Z ozirom na obisk in z ozirom na te najmlajše, ki so jih starši tako zgodaj pripeljali, se vdajamo novemu upanju.
Ti dve nedelji sta odkrili, da je v naši fari in njujorški slovenski skupnosti mogoč še zmeraj močan utrip našega žitja. Samo pomladnega, življenjskega sonca nam je treba! To sonce nosimo sami v sebi; saj to ni nič drugega kot naša volja in zavest za narodno skupnost, ki naj se kaže tudi takrat, ko se versko izživljamo.
Da-li je z današnjo Cvetno nedeljo prava pomlad v našo faro prišla, — bodo naša nadalj-na ravnanja najbolje izpričala!
Tone Osovnik
šlanfoam Oltarnega druslwa Sv. Vidne
Cleveland, Ohio. — Na Veliki četrtek ob sedmih zvečer se bo v cerkvi sv. Vida darovala sv. maša za vse žive in mrtve članice Oltarnega društva Sv. Vida. Po sv. maši, približno od devetih do desetih, bo molitvena ura pred Božjim grobom na strani sv. Jožefa.
Ker je Jezus na ta dan ustanovil zakrament Svetega Reš-njega Telesa, je to za Oltarno društvo še posebno velik praznik. Izkažimo Gospodu svojo hvaležnost in vdanost za Njegovo neizmerno ljubezen s tem, da se na Veliki četrtek udeležimo sv. maše, obhajila in molitvene ure. Iskreno želimo, da bi Vas veliko prišlo. S seboj prinesite društvene gnake in molitvene knjižice “Večna molitev”. Molile bomo “Enajsto uro za Veliki četrtek”, na strani 393.
Na Velikonočno nedeljo pridite k jutranji šesti sv. maši z društvenimi znaki.
V Velikem 'tednu smo. Zavedajmo se, koliko je božji Sin pretrpel zaradi naših grehov. Pokažimo Mu svojo hvaležnost s tem, da se udeležimo cerkvenih pobožnosti in Ga s skesanim srcem počastimo, da bomo z veselim srcem na dan Njegovega vstajenja prepevali:
Zveličar nas je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan! Vsem članicam, prijateljem in znancem želim prav vesele velikonočne praznike.
Mary Marinko
OZNANIEVALCI POMLADI
Sonce je grelo vedno topleje in sneg je gineval bolj in bolj.
Tedaj so pokukali iz pregrete zemlje prvi zvončki. Vse poletje, jesen in zimo so mirno tičali pod rušo, sedaj na pomlad pa so pokukali iz zemlje. Najprej so se pokazali lističi. Kmalu je iz
CLEVELAND, O. — Prav gotovo se bo našel med nami kdo,
meniku, toda idej, kakšen naj bo spomenik, bo pa gotovo ve-
Zganil se je in počasi prilezel na plan. Njegov črnorumeni kožu-njih pogledalo stebelce. Na njem šček je bil še prav tak kot jese-
zelo dobro in koristno prisluhniti in jih premleti, katera je boljša in zakaj! Veste, fantje, naglica ni nikjer dosti prida, kar se posebno med nami Kranjci rado pokaže.
Nadvse sem tudi jaz navdušen ne samo za idejo o spomeniku, ampak za spomenik sam — toda spomenik naj bi bil nekaj, kar bi bilo v ponos in veselje Hinku, če bi bil še1 med nami. Za karkoli se boste odločili, mora biti vredno imena Hinka Lobeta.
Zelo težko bi se strinjal z idejo o kužnem znamenju—znamenju, ki spominja sedanje rodove na strašno nesrečo, ki je zadela gotove predele naše rodne grude. Spomenik Hinku naj bi bil ne spomenik žalosti in nesreče, ampak spomenik tistemu veselemu obrazu, ki ga pogrešamo povsod, ne samo na Pristavi. Kadarkoli si srečal Hinka, si srečal prijatelja z nasmejanim obrazom, vedno polnega energije in idej za bodočnost. Po mojem on ni bil nesreča za nas, ravno obratno, — kaj pa Ti misliš, prijatelj?
Le priznajmo odkritosrčno, da marsikdo, ki ga poznaš in gotovo več, ki jih ne poznaš, ne bi bili danes člani Pristave, da ni bilo Hinka. Jaz sam ne vem, če bi me kdo drugi pobaral za sto dolarjev in bi mu jih kar na slepo ual. Vprašal sem ga, koliko jih je pa že dalo, pa mi je odgovorih Dva, ampak nekaj nas mora začeti!” Pozneje me je zopet nagovoril, da kupim delnico ženi. Pravi Hinko: “Se boš vsaj lahko v svojem kopališču ohladil.”
V tej deželi, pa tudi doma, ljudje postavljajo zaslužnim osebam v spomin velike zgradbe, sole, “John F. Kennedy High School,” spominske parke, “Custer State Park” v Severni Dakoti, imenovan po znanem generalu, ki je tudi prvi dal idejo o ohranitvi tiste pokrajine poznejšim rodovom. V domovini na naj višjem vrhu stoji Aljažev stolp, v dolini pod Triglavom pa stoji Aljažev dom. Ali si že kdaj pomislil, zakaj se imenuje Aljažev dom? No ja, čeprav nisi. ih si pa morda kdaj pomislil na “DOM HINKA LOBETA” pod Orlovim vrhom?
Pisec članka omenja, da Pristava potrebuje opremljen kurjen prostor. To je res, toda ne prenaglimo se z nečem, kar bi bile štiri stene z ga-šperčkom v sredi. Kdor je bil letos pozimi na Pristavi, bo priznal, da tam potrebujemo nekaj več, kot pa zgolj kurjen prostor s streho. Saj prostor s streho že imamo, le žal, da pozimi nikomur nič ne zaleže, ker je bil poln snega zunaj in znotraj.
Ko sedaj premišljujete in de-
pa je vzcvetel snežnobel cvet in se zamajal v rahli pomladni sapi. Vsak dan jih je več priklilo iz zemlje. Breg za vodo je bil že ves bel.
Ne dolgo za prvimi zvončki pa so se prikazale trobentice. Lepe rumene so bile in po cel šop jih je bilo skupaj.
Leskovi grmi so tudi že razvili svoje dolge, majave mačice. Pomladni veter je stresal z njih rumen prah in ga nosil vsepovsod. Nekaj ga je zaneslo tudi na rdeče nitke, ki so kukale iz napetih popkov pod mačicami. Na jesen bomo videli tod okusne lešnike.
Pod leskovimi grmi so zacveteli še modri jetrniki in višnjevi pomladanski žafrani.
Medtem ko so že cvetele prve cvetice, pa je sonce predramilo še čmrlja, iki je pol jeseni in vso zima prebil v mehkem mahu.
ni, ko je zlezel pod mah in v mrazu otrpnil. Nekajkrat je prestopil s svojimi šestimi nožica-mi. Sonce mu je moralo zelo pri- počasi tudi ni dobro. Ja, le n jati, kajti vse bolj živahen je ne tarnaj o slabih časih — kad9.1
'nabirate o kurjenem prostoru, iantje, ne bodimo tako kratkovidni kot prvič. Le par let je, odkar imamo stavbo s štirimi stenami in streho, pa je že zastarela? Zakaj? Predvsem g°" tovo zato, ker tisti, ki je delal načrt za njo, ni mislil nič več v prihodnost kot par let, namesto vsaj par desetletij.
Potrebe so vedno večje in vedno drugačne. Vzemimo primer smučarske skakalnice. Opozicije in besedičenja pri tem je bil° toliko, da če bi z besedami mogli kaj narediti, bi se “razdira-čev” nikoli ne zmanjkalo. Ja, le kje so tisti, ki so obljubljali sto dolarjev vsakemu, ki bo prvič skočil, drugi pa je pristavil, kaj sto — petsto, saj se bo vsak, ki bo prvič skočil, ubil! Možaki — čas za bolj objektivno presojanje potreb je že davno za nami’ Hinko, kot vedno, je bil takoj za idejo, in brez njegove močne podpore bi zamisel skoro gotovo :ie postala stvarnost. Še sam predsednik mi je dejal, ko si je prišel ogledat skoke, da si tega iploh ni megel predstavljati -" ideja se mu ni zdela izvedljiv3 na Pristavi. Letošnja zima pa je mnogim dokazala več stvari in nekaterim odprla cči, da ne omenim tistih, ki so imeli vedno bogato zalogo kritičnih pripomb iR nnih, ki so obljubljali stotake. No ja, sicer pa vsak ve, da medved zimo prespi, morda so j° tudi oni i,n skakalnico vidijo samo poleti. Ha, Pepe! Letos si Fa lahko tudi poleti ogledaš zimsko veselje na Pristavi! Imam nakaj epih prizorov, posnetih, ko je bila Pristava pod belo odejo in n tistih, ki jim je 'ta bela odej3 prav dobrodošla.
Ko premišljujemo, kaj postaviti v spomin tistemu, ki je praV za prav najbolj neutrudljivo deal za uresničenje ideje o P1*1' davi, pomislimo, če bi mog? njega vprašati, kaj bi nam °R svetoval? Ali bi si on želel osebnega spomenika, ali bi zopet p°' Kazal svojo širokogrudnost iR iejal: “Fantje, pamet, nekaj takega, kar bo vsakemu v korist m Hinku v spomin!”
Slišal sem več ljudi govori? o kabinah, kjer bi lahko preživeli ves teden na Pristavi, drugi govorijo o novi stavbi. Zakaj se ne bi združili v idejah o tem iR onem ter postavili zgradbo, kjer bi se lahko pogreli v hudi zimi’ prespali v topli sobi, ali pa sC naplesali na sam novoletni ve' čer, ne na cementu, ampak na parketnem podu. Doma smo =e v štali imeli po cementu še p°' den iz lesa, pač dobre lastnosti smo tam pustili, zakaj še slab?' nismo pozabili. Torej, v kratkem rečeno, Dom Hinka Lobeta bi moral biti res nekaj izredneg3’ preano bo vreden nositi n j ege v9 ime.
Zamisel o stavbi, grajeni m°r' da po okusu naših planinskih d3' mriv, posejanih po Gorenjskem-bi pa gotovo veliko stala. Pa nastane, saj ni treba, da je stavb3 zgrajena v dveh mesecih, vzame leto, dve ali več! Sic<?r pa upam, da bo tokrat več ljUL 1 prišlo na dan s stotaki, ne sam9 z dolarji in petaki. Je že res, d3 iz malega rasle veliko, toda p1"9'
postajal in potem nenadoma vzletel.
Kmalu za čmrljem pa je sonce zbudilo še rumenega citrončka na robli gozda. Pod v resjem je prestal srečno vso zimo. Debela snežna odeja, s katero je bil to leto pokrit, mu ni škodila. Tudi citronček je bil lačen. S toplo pomladno sapo je odletel na bližnje cvetje in si tešil lakoto.
Iz sosedovega ulnjaka so pri-brenčale na breg še čebele. Ene so se obešale na zvončke, druge pa silile v žafrane.
Izpod listja je pogledala še pikapolonica. Zlezla je po suhi bilki, se pogrela na pomladnem soncu in odletela.
(Po A. Polencu)
je treba, pa lahko bahaš. Pr‘' druži se mi in obljubi, ali P3 pritisni, da bo 5. junija zness tem večji. Veš, gotovo boš stotar' lažje pogrešil, kot jaz, ti si tu Zfc’ šestnajst let, jaz pa komaj se dem!
O, še nekaj! Če bi napravi? 'n vzidali imenik vseh onih, ki b1 darovali po sto dolarjev ali ve-1 morda bi jih več prišlo na d3" s stotaki za sklad za Dom Hi*1^ Lobeta. Saj, kar boš dal, ne b° dal Hinku, ne njegovi vdovi 3 otrokom. Samo vzel boš iz svo.!c ga levega žepa in spravil v deS_, nega, kar boš daroval —- b°’ daroval sam sebi!
Nasvidenje!
Jože Lab
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT


Zaukazal je izprazniti dvorano tolovajev, ki so se tlačili okoli nas. Nežno je razvezal krvave obveze okoli mojih ran. Poslal je svojega čibudžija po mazilo Lui-gi-Beya. Vsedel se je pred me na mokro travo, prijel moje noge v svoje roke in opazoval moje lane. Neverjetno: imel je solzne oči!
“Ubogi otrok,” je rekel, “gotovo grozno trpite. Odpustite mi. Star grozovitež sem, gorski volk, palikar. Navajen sem grozovitosti od svojega dvajsetega leta. Toda, vidite, moje srce je dobro, ker obžalujem, kar sem storil. Jaz sem bolj nesrečen kot vi, kajti vi imate suhe oči in jaz jokam. Izpustim vas na svobodo, ne da bi izgubljal minute; ali pravzaprav, ne; saj ne morete taki hoditi. Hočem vas najprvo ozdraviti. Mazilo je izvrstno, skrbel bom za vas kot za sina, Zdravje se bo hitro vrnilo. Jutri morate že hoditi. Ona ne more ostati niti en dan več v rokah vašega prijatelja.
Za božjo voljo, ne pripovedujte nikomur našega današnjega prepira! Saj veste, da vas nisem sovražil: večkrat sem vam to povedal; imel sem vas rad, zaupal sem vam. Povedal sem Vam svoje najbolj tajne skrivnosti. Spomnite se, da sva bila prijatelja do1 Vasilijeve smrti. En hip jeze ne sme izbrisati v vas dvanajst dni dobrega ravnanja. Vi ne boste hoteli, da bi bilo moje očetovsko srce raztrgano. Vi ste dober mlad mož; vaš prijatelj je gotovo tudi dober kot vi.”
“Kateri vendar?” sem zaklical.
“Kateri? Ta prokleti Harris! Ta peklenski Amerikanec! Ta zlodejski morski razbojnik! Ta at otrok! Ubijalec mladih dek-hc! Ta prokleti, ki bi ga s teboj Vred rad zdrobil v svojih rokah, vaju trkal drugega od drugega in raztresel vajin prah v veter! Vsi ste enaki, vi Evropejci, izdajalsko pleme, ki si ne upate napadati mož in ste pogumni le nasproti otrokom. Beri, kaj mi Piše in povej mi, če je na svetu niuka, zadosti grozna, da kaznuje zločin kakršen je njegov.” Hrupno mi je vrgel zmečkan Papir. Na prvi hip sem spoznal Pisavo in sem bral:
Nedelja 11. maja,, na krovu Fancy, zaliv Salamina.
“Hadži Stavros! Fotini je pri ^neni na krovu pod varstvom štirih amerikanskih kanonov, bnel jo bom zajeto tako dolgo, dokler bo Herman Schultz ujetnik. Kakor boš ravnal z mojim PHjateljem, tako bom jaz ravnal s tvojo hčerko. Plačala bo *as za las, zob za zob, glavo za Slavo. Odgovori takoj, sicer te Pridem obiskat.
John Harris.”
Ko sem to čital, nisem moge skrivati svojega veselja. “Ta dobri Harris!” sem vzkliknil glas-P°. “In jaz sem ga obtoževal! *°da povej mi, Dimitrij, zakaj Pii prihaja tako pozno na po-
n,oč.”
“Bil je odsoten, gospod Her-Inan; lovil je morske razbojnike. Prišel je včeraj zjutraj, v našo ''ebko nesrečo. Zakaj ni ostal na Poti!”
“Izvrstni Harris! Niti enega dne ni zamudil. Toda kje je iztaknil hčer starega razbojnika?” Pri nas, gospod Herman! Tu-d* vi dobro poznate Fotini. Več c°t enkrat ste obedovali z njo."
“Hči kralja gora je torej ona Pnnzionatka s potlačenim no-^tn, ki je vzdihovala za Johnom
“arrisom!”
. In sam zase sem sklepal, da se le rop izvršil brez velikega odpora.
Čibudžija se je vrnil z zavoje-<0rn obvez in steklenico z nekim runaenim mazilom. Kralj je ob-vnzal moji nogi kot človek, ki K temu vajen, in takoj sem za-
čutil veliko olajšavo. Hadži Stavros je bil v tem hipu lep predmet psihološkemu študiju. Bilo je prav toliko grozovitosti v njegovih očeh kot nežnosti v njegovih rokah. Tako polahko je ovijal trak okoli mojih nog, da sem komaj čutil; toda njegov pogled je glasno govoril: “Kako rad bi ti zadrgnil vrv okoli vratu!” Vbadal je šivanko tako ročno kot kak ženska; toda s kakšnim veseljem bi mi bil zabodel svoj handžar v sredo telesa.
Ko je bila stvar končana, je stegnil pest proti morju in rekel z divjim tuljenjem:
“Jaz torej nisem več kralj, ker ne smem nasititi svoje jeze! Jaz, ki sem vedno poveljeval, ubogam na eno grožnjo. On, pred katerim se je treslo milijon ljudi, se boji! Gotovo se bodo bahali; pripovedovali bodo to celemu svetu. Kako naj prisilim k molku te klepetave Evropejce! Končano je! Zakaj sem se oženil? Ali sme imeti mož kot jaz otroke? Rojen sem, da sekam vojake, ne pa da zibljem mlade deklice. Grom nima otrok; kanon nima otrok. Če bi jih imeli se ljudje ne bi več bali strele
Velikonočni zvon te vabi
Zazibal se je zvon veliki in ti naznanja s stolpa lin, da danes praznik je slovesni. Zveličar vstal je, božji Sin.
Morda, najbrže, si pozabil, kaj Jezus vse je pretrpel poprej, ko nas je vse odrešil, in tudi tebe je otel.
Procesija iz cerkve roma, jo spremlja petje, godba, strel; prijatelj, kaj te nič ne miče. da bi v sprevodu z ljudstvom šel?
Kako te zvon veliki vabi, kako te vabi njega glas, kako te vabi ljudstvo zbrano, kako te vabi fara, vas!
Pridruži se in čuj molitev, v molitvi bodeš slišal ti, da prišli spet miru so dnevi, prepolni božje milosti.
Se ziblje, poje zvon veliki, mehča ti dušo in srce; procesiji si se pridružil in z ljudstvom spojil si želje.
F. E. Polak
in krogi j e bi ostale na cesti. Ta John Harris se lahko norčuje iz mene! Kaj če bi mu napoveda vojsko! Če bi zavzel njegovo ladjo z naskokom! Napadel sem jih veliko v času, ko sem bi morski razbojnik in briga me dvajset kanonov. Toda moja hči takrat ni bila na krovu. Drago dete! Vi jo torej poznate, gospod Herman! Zakaj mi niste povedali, da stanujete pri Kristodilu? Ničesar ne bi bil zahteval od vas; na mestu bi vas bil izpusti' iz ljubezni do Fotine. Saj hočem da se nauči vašega jezika. Ona bo nemška princezinja danes ali jutri. Ali ne bo zares lepa prin cezinja? Toda kaj mislim! Ker jo poznate, boste prepovedali vašemu prijatelju, da ji stori kaj žalega. Ali imate srce, da bi mogli gledati solze v njenih Ničesar vam ni naredila, nedolž no dete. Če naj kdo trpi za vaše bolečine, sem to jaz. Povejte g. | John Harrisu, da ste si ranili noge na poti; potem naredite z menoj kar hočete!”
Dimitrij je ustavil to besedno povodenj: “Hudo je,” je rekel, “ker je gospod Herman ranjen. Fotini ni varna sredi teh nevernikov in dobro poznam gosp. Harrisa: vsega je zmožen!”
Kralj je stisnil obrvi. Dolžitve zaljubljenca so stiskale očetovsko srce. “Hodite,” mi je rekel, “jaz vas ponesem; počakali boste v kaki vasi na konja, voz in posteljo; preskrbel bom, kar rabite. Toda povejte mu še danes, da ste prosti in prisezite mi na glavo svoje matere, da nikomur ne boste pripovedovali tega, kar sem vam danes naredil!”
(Dalje prihodnjič)
javili do 1. decembra lani. Od 7 žensk so bile vse zavrnjene. Zdi se, da pri NASA še vedno ne verjamejo, da bi mogle biti a-stronavtke tako uspešne kot a-stronavti. Ruska kozmonavtka menda ni posebno obnesla. Neke vesti trdijo, da je postala med poletom okoli Zemlje histerična in so jo vrnili na zemljo, ne da bi v celoti izpolnila postavljeno nalogo.
-----o------
Obseg New Yorka
NEW YORK, N.Y. — Mestno področje je v najdaljši smeri dolgo 36 milj, najbolj široko pa 16.5 milje.
HELP WANTED
SECRETARY
NORTH AMERICAN OFFICE 6422 St. Clair Avc.
Interesting branch position offers diversified responsibility to a woman having good shorthand and typing skills. Prefer age 25 to 40. Call 861-7800 Ext 654 for an interview appointment.
črnci tabore nasproti Beli hiši v Washington«
WASHINGTON, D.C. — Skupina 90 črncev, poljedelskih delavcev iz okolice Green villa in Greenwooda v državi Mississippi, je prišla v glavno mesto dežele z zahtevo, da ji iz sredstev za “boj proti revščini” postavijo domove v Mississippi) u in jim poskrbe stalno zaposlitev. Skupno bi radi dobili iz teh skladov kar 1.3 milijona dolarjev. Svoje zahteve hočejo prinesti samemu predsedniku, zato so se utaborili v parku nasproti Bele hiše.
Zvezni notranji tajnik je naročil oblastem, naj jih tam puste, čeprav je taborjenje v tem parku prepovedano, ker “ti ljudje ne tabore, oni demonstrirajo”. Predsednikov tiskovni tajnik Moyers je dejal, da je prepričan, da bo Urad za gospodarske priložnosti njihove zahteve podrobno proučil in skušal za nje kaj storiti.
Poddirektor tega urada James Kelleher je pa izjavil, da bi bila izpolnitev zahteve in predlogov demonstrantov najslabše, kar bi bilo mogoče storiti. Hiše, ki bi bile zgrajene s temi sredstvi, bi bilo treba potem tudi vzdrževati. Predvsem pa je treba poskrbeti potrebna stavbišča. Pomoč po poti, ki jo predlaga vodnik te skupine Frank Smith, ne bi mogla biti uspešna. Urad za gospodarske priložnosti se tega dobro zaveda in je zato poslal svoje ljudi ,v Mississippi, da se na samem mestu pouče o položaju in skušajo najti pot iz stiske teh in sličnih ljudi.
— Okoli 40 milijonov družin v ZDA ima avtomobile, enega ali več.
Nova skupina astronavtov
HOUSTON, Tex. — Združene države so imenovale v ponedeljek novih 19 astronavtov, s čimer je njihovo celotno število narastlo na 50. Njihova naloga bodo poleti na Luno in dalje v vesolje.
To je sedaj “peti rod” astronavtov. Zbrali so jih iz skupine 35 moških in žensk, ki so se pri-

1
Vloge k Vaiemu hranilnemu kontu, sprejele do 10. aprila, se obreslujejo od 1. aprila
Vprašajte nas,
kako odpreti nov račun. Dober dobiček je zagotovljen in Vaša vloga je zavarovana.
Cleveland Crust
Največja ohijska banka
član Federal Deposit Insurance Corporation
CENTRAL
NATIONAL BANK
An equal opportunity employer
(68)
Ženske dobijo delo	MALI OGLASI	V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair A ve. EN 1-5214.	(x)
GOSPODINJA Iščemo gospodinjo. Privatno stanovanje. TV, radio, telefon. 3 starejši otroci. Dobra plača in koristi pravi osebi s priporočili. KLIČITE 991-1354.	(70)	Stanovanje v najem 1167 E. 58 St., 4 sobe in kopalnica, v zidanem poslopju. S45. Vprašajte v stanovanju št. 2. Telefon 241-5521.	(69)	
		V najem Odda se štirisobno renovirano stanovanje s kopalnico v Eu-clidu na 239 cesti. Kličite po 5h 731-0638. (30,31, 1,6,7,8, apr)
	Stanovanje oddajo Dvosobno stanovanje s kopalnico oddajo na 6506 Superior Avenue.	(70)	
Službo dobi žena kot družabnica, k starejši ženi, ki je invalid. Slovenske imajo prednost. Služba je stalna od osmih zjutraj do petih popoldne vsak delavnik; sobote in nedelje so proste. Pranja nič. V zasebni hiši okolici East 185 in Lake-shore Blvd. Kdor se zanima, naj kliče po šesti uri popoldne KE 1-6643.	(4,6,8 apr.)		
	Lastnik prodaja Blizu Blvd. in E. 185 St. izredno velik zidan bungalov, odprto stopnišče, kamin, velika krasna rekreacijska soba, družinska soba, dvojna garaža, blizu vsega, nizki davki, zelo ugodno. Kličite IV 1-7139. (5,6,7,13,14,15 apr.)	Rudy Ujcic Construction Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinj e-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave.	531-4664 Clev 10. Ohio
		Mizarstvo Popravila hiš — prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana. DOMINIK JANEZ 15625 School Ave. Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553.
	Hiša v najem Oddamo enodružinsko, 7 sob, na E. 69 St., v dobrem stanju. Kličite 431-8365.	(68)	
Help Wanted — Female		
Help Wanted 1 1 Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72 St. Phone 361-9320.	(x>		
	Dvo družinska hiša naprodaj zidana, blizu cerkve Marije Vnebovzete, pet sob zgoraj, pet spodaj, klet, dve garaži, stara osem let. Proda se pod ceno. Lot naprodaj pet akrov zemlje na 31816 C hard on Rd. Willoughby Hills kličite STREKAL REALTY IV 1-1100	405 E. 200 St. (70)	
1MJ OGLASI		
V najem Oddamo lepo stanovanje na E. 157 St., in Waterloo Rd., 2 spalnici, blizu busov, trgovin, itd. Pripravno za upokojence. $60 mesečno. Kličite 729-1155. (70)		V najem Lepo 4-sobno stanovanje <5 kopalnico, zgoraj, plinski fumez se odda odraslim brez majhnih otrok Oglasite se na 1187 E. 61 St. ali kličite HE 1-7460. (4,6,8 apr)
ODPRTO DNEVNO: V MESTU OD 9:30 DO 5:45, OB PON. IN ČET. DO 9. URE ZV., V PODRUŽNICAH DNEVNO 9:30-9:30
MI DAJEMO IN ZAMENJ JAVAMO EAGLE ZNAMKE
the
hA-X-i3_j 6
ca.
STORES
ROŽASTE PREŠITE ODEJE Z V0LANČKAMI
80x90 ’........ Reg. 9.99	0 Gjjtj
Barclay prešite posteljne odeje z ljubkimi volanč-kami so sedaj naprodaj po May’s nizki, nizki ceni. Polnjene z bombažem, iz bombažnega blaga, v potiskanih rožastih vzorcih na beli podlagi, na eni strani, druga stran je enobarvna modra, zlata ali roza.
CELACLOUD* ROŽASTE, SRČASTE PREŠITE ODEJE
80x100”
Reg. 14.99
10.99
Na eni strani rožaste na beli podlagi, na drugi strani mala srčeca. Imajo volančke. Se lahko rabijo za odejo ali za prevleko. Polnjene z Cela-cloud umetnim vlaknom, fino bombažno blago. Roza, modre ali zlate barve.
* Celacloud je registrirana znamka Fiber Industries, Inc.
ODEJE, MAY’S ČETRTO NADSTROPJE V MESTU IN V PETIH PODRUŽNICAH

*
A
0
A
0)
A
0
A
01
<1
■d
01
05
0
«
BEST WISHES FOR A JOYOUS EASTER
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI VSEM ROJAKOM
POGREBNO PODJETJE
i JOSEPH ŽELE IN SINOVI
DVA POPOLNA POGREBNA ZAVODA
6502 St. Clair A ve.
458 E. 152nd St.
EN 1-0583
IV 1-3118
JOSEPH ŽELE, JR. SUTTON C. GIROD LOUIS F. ŽELE
Kličete nas lahko vsak čas.
You may call us at any time.
Our ambulance and cars always at your service.
Cadillac bolniški voz
7 oksigensko napravo
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
LONGFELLOW EAGLE SUPBtMARKET
JACK in FRANK TROHA, lastnika
15800-02 Waterloo Rd.
r
B
w
B
r
B
f
B W B fr B r B fr B
r
B
r
B
r
B
F B fr B
fr
B
r
B
B gr B If B F B
r
B
r
B gr B r B
r
B
r B r B ir B gr
B fr B
________________r
F
r B fr B F B
r
B
r b r b r B gr
DOSTI PROSTORA
ZA PARKANJE
»wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww, | movih, kjer so še živi in naj o-
z	j> stanejo kot naj lepši spomin na
vernost slovenskega človeka.
Žegnano veliko noč, Marija, Tebi in vsem Tvojim.
OTROŠKI
KOTIČEK


IV 6-4290
VESELA
VELIKA NOČ !
ALELUJA!
SLAK
OPTIK
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO
ROZI JAKLIČ, lastnica
TRIANGLE DRY CLEANING
1136 East 71st St.
HEnderson 2-1350
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kot nova!—Se priporočamo!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOE FUGINA, lastnik
JOE'S SHOE SERVICE
749 East 185 Street, na oglu Muskoka Avenue
Hitra in točna postrežba!
__B
r
B
r
B
fr
B
fr
B
fr
B
B
gr
B
gr
-------B
fr B
F
B
gr
B r B r
B
r
B .gr
B ir B gr
B
r
i
B gr
B
gr

Kakor vidite, dragi otroci, sem se dal na stara leta fotografirati in zdaj me vidite celega takšnega kakor sem. Čedno brado imam, kajne, za spoznanje manjšo kakor kralj Matjaž. In lep prt imam na mizi, za to priliko sem ga privlekel iz skrinje. In tudi moj dobri prijatelj muc je na sliki. Pri mizi sedi in gleda v moje, lepo zlikane štebale. Tolikokrat ste me vpraševali kakšen sem, kakšna očala imam — zdaj vse vidite in kadar me boste zdaj srečali, boste lahko vpili za menoj: “Hej stric, kam jo pa mahate? In vam bom povedal, če vas bom slišal. Po pravici moram povedati, da mi ušesa nekaj nagajajo in da ne slišim dobro. Na starost prihajajo težave na moč hitro, po moderno bi rekel z jet letalom. To uro si videti še zdrav, drugo uro pa že pogrebnik gleda za teboj.
Pri časopisu so mi rekli, naj svoje krače prej oddam, ker so prazniki in ne bodo zadnjo- uro pometali. Saj veste — veliki petek, velika sobota in Velika noč. Na takele dni ima še pes rad mir, ne dia bi še jaz svoje pisanje na zadnjo minuto odlašal in gospode, ki tiskajo, jezil. Se ne spodobi in lepo ni.
Torej, otroci, Velika noč je tukaj. Ko sem bil v vaših letih, sem se jo vselej neizrečeno veselil. Prvič zato, ker sem po vasi nosil žegna ogenj, ki sem ga pred cerkvijo, ko so ga gospod župnik pokropili, na suho gobo ujel. Gobo sem imel na žici in kakor brž so gospod župnik končali molitve, sem se z njo zaprašil po vasi. Vrtil sem jo, da se je razžarela, ljudje na vasi so me pa že tako naprej videli. Bolj po pravici povedano, slišali, zakaj tulil sem kot jesihar. Odpirali so mi vrata in peči, jaz pa v vsaki hiši pustil košček žeg-nanega ognja, odnesel pa tu gro-šek in tam grošek. Na hudo upehan sem prišel domov in se tako držal starega slovenskega rekla, da sta kovačeva kobila in čevljarjeva žena vedno bosa. Košček gobe z žegnanim ognjem je bil za domačo bajto tako majhen, da so me mati na hudo pisano gledali. Nič niso rekli, vedel pa sem, kako mislijo.
Drugič sem bil pa vesel zato, ker je velika noč velik praznik. Za ta praznik so mi mati zlikali hlače. Takrat ni bilo likalnikov kakor so danes. Ej, dragi moji, da bi vi videli, kako so se naša mama s tisto stvarjo pobijali. Treba je bilo vzeti iz peči žerjavico, nanjo nasuti oglja, potlej pa mahati sem in tja. Tp sem jaz delal, mama so pa vpili, da mi žerjavica ne zleti ven in da hiše ne zažgem. Ko se je oglje razgrelo, tedaj je bil likalnik dovolj vroč. Treba je bilo osliniti
prst in ga pritisniti na likalnik. Če je bil takoj suh, je bil likalnik dober.
Zdaj je seveda vse drugače, toda Velika noč je ostala še vedno lepa. Samo eno je od starega še ostalo. Ženske so hotele biti nove. To je zdaj še tudi. V mojem času ženskih klobukov ni bilo — rute in šerpe. Zdaj je pa za veliko noč največ novih ženskih klobukov, jaz bi rekel po starem, garteljcev. Same rože. Jemnasta, ko jih gledam in pomislim na naših mater, mi je kar nerodno. Zadnjič sem eni dečelc to omenil, pa se je na-šobila in rekla: Stric, to je prog-res. Menda je to besedo na tele-vižnu slišala. Bo že res.
Vidm pa, dragi otroci, da tudi vi čutite, kaj je srce velike noči. Dvis lepi velikonočni pisemci sem nalašč hranil za ta velikonočni kotiček:
Velika noč
Priprava na veliko noč je post. Začne se na pepelnično sredo in traja do velike noči. Na tiho nedeljo v cerkvi zakrijejo križe in svetnike. Da je velika noč že zelo blizu se v cerkvi pokaže na cvetno nedeljo. Takrat blagoslavljajo butare ali palme. Veliki četrtek je praznik svetega Rešnjega Telesa kot spomin na zadnjo večerjo. Na veliki petek se zvonovi več ne oglase, to je dan Kristusove smrti na križu. Na ta dan hodimo molit k božjemu grobu. Na veliko soboto mama pripravi kruh, hren, meso in jajca. Pobarvanim jajcem pravimo pisanke. Popoldne vse to nesemo v cerkev k blagoslovu. Zvečer je sveta maša in pri gloriji se spet oglase zvonovi. Tam, kjer so doma moji starši, so na veliko soboto zvečer kurili kresove v znamenje veselja, da je Kristus vstal Na veliko noč zgodaj zjutraj je Vstajenje s procesijo in nato slovesna sveta maša. Popoldne so pete litanije z bla-goslpvom.
Kakor nam mama pripovedu je, je bilo doma za veliko noč navadno že vse v zelenj u in tudi zvončki so že cveteli, kot prvi znanilci pomladi.
Marija Meglič
Draga Marija!
Bolj lepo bi velike noči tudi jaz ne opisal in vesel sem, da morem to pismo objaviti. Tako vidiš, so stari ljudje praznovali veliko noč. Natančno so čutili, da je vera v vstajenje steber naše svete vere. Iz te globoke vere so naši ljudje živeli. Ta misel je srce velike noči, vse drugo je samo olepšava za ta veliki dan. Slovenski človek je ob veliki noči zgnetel toliko lepih in čudovitih navad, da se človeku trga srce, ko vidi, kako jih mladi rod zapušča. Držinio jih vsaj v do-
Velika noč
Velikonočnih praznikov se veselim, ker so najlepši v letu. Narava je že pomladna, prvo zelenje prihaja in prve cvetice kukajo iz zemlje. Na veliko soboto pripravimo'jedila za žegen, barvamo pirhe, pečemo kolač, kuhamo gnjat, očistimo hren in vse to lepo zložimo v košaro. Popoldne nesemo v cerkev k žegnu. V nedeljo zjutraj je najbolj zgodnja maša naj lepša. Vsa cerkev je še v mraku, potem se počasi prižigajo luči. In ko ljudje zapojejo alelujo, vsi vemo, da je Kristus vstal iz groba.
Marija Dolenc
Draga Marija!
Tudi Ti čutiš, da je srca velike noči živa vera v vstajenje. Nekoč bomo vstali tudi mi. Kakor nam je usojeno umreti, tako vemo, da bomo iz groba vstali in s svojim Bogom delili večno- srečo z milijoni in milijoni drugih ljudi, ki so na tem svetu skušali živeti po božji volji. Vsi bomo ena družina ob isti mizi.
Naj bo letošnja velika noč žeg-nane Tebi in vsem Tvojim.
Spomin
Prešlo je vse in na svoj način vendar ostalo, zaklenjeno v srcu v posebni kamrici. Taborski grič s cerkvico, strmi Črepinj ek in širold Gobovci, slepi Mežnarjev Tonček in beganica z vencem zadnjih jabolk, ki sem jih dobil pri Strithu.
Moj Bog, kakšna žalost je legla na Podbrezje, ko je slepi Tonček zavrtel ragljo na veliki petek. Kakor da njegove slepe oči gledajo čez ograjo cerkvenega stolpa preko vasi in jokajo, ker nič ne vidijo. Kako boleče in nerodno so se trkljali glasovi rag-Ije čez polje in travnike!
S črnimi rutami žene, v za-kmašni obleki dedci — vse je koračilo v cerkev, nič glasni kakor navadno. Tiho se je pomikalo kakor k pogrebu, posedlo za hip v klopi, nato pa drug za drugim pred oltar, kjer je na črnem prtu ležala božja martra. In so se sklanjali obrazi k trnjevi kroni, k desni roki, k levi roki, k navskriž pribitim nogam in nazadnje k rani pri srcu, ki je rdeče sevala iz belega telesa. In od tam h grdim Soldatom, ki so mrtvega Boga stražili, naslonjeni na sulice. V povoje zavit je ležal tam prav v času, ko je bila ozimina na polju že tako lepa in bi brez njegove volje sploh odgnala ne bi.
Moj Bog, le kaj so ljudje mislili, da so ga ubili.
Lučke za rdečimi in modrimi stekli utripajo, stopinje drsajo po cerkvi, oltar je tako gol, da ga je strah pogledati.
Podbrezje so potopljene v globoko žalost in tišina okrog hiš in bajt je taka, kakor da so vsi gospodarji v vojski.
Hvala Bogu, da je samo še en
dan do Vstajenja!
* * *
Ta spominček mi je poslala pisaška strigalica. Bridkost naših starih ljudi razodeva, ki so jo čutili na veliki petek. Saj jo tudi vi, kajne, dragi otroci?
Ko bom v svoji šendici obhajal veliko noč, bom mislil na vas vse. Prvo cvetje bom imel v kozarčku in sanjal o pomladi, ki je zdaj res že čisto blizu. Vsem otrokom, tistim, ki hodite v slovensko šolo pri Sv. Vidu in tistim, ki hodite v slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti, voščim žegnane velikonočne dni. Pa tudi vsem učiteljem in učiteljicam in vsem staršem. Naj bi veselje velikonočne nedelje ostalo z vami. Mislimo na križe in težave, pa mislimo vedno tudi na Vstajenje, ki po križih pride.
Lepo 'Vas vse pozdravljam in obilo pirhov
Vam želi Vaš Kotičkov stric.
9	V
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
A
0
A
05
A
MARTIN
ŽELITA VSEM
IN WILLIAM
lastnika
KOZAR
B
r
B
F
B
r
LA SALLE TAVERN
na 837 East 185. Street
nas dobite vedno izbrana žganja, vina in piva, vino in pivo lahko vzamete tudi ven.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHNA.
FAKULT
COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Commissioner
B
f
B
f
B
f
B
F
F
A 01 A 01 A 0 A 0 A 0.
A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A
0 15210 Saranac Rd.
B
f
— Nekateri okraji v državi Virginia ne dovoljujejo ribolova ob nedeljah.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI .VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
C0LLINW00D DRY CLEANING
MRS. ANNA KOVACH, lastnica
Pri nas napravimo prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
f
B
f
B
fr
B
r
f
B
r
B
F
GL 1-4746
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
BRODNICK BROS.
APPLIANCE & FURNITURE
16013 Waterloo Rd.
IV 1-6072
A
0
A 0 A 0 A 0 A 9 A 0 A
gj FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR. A	lastnika
0.
A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A
0r
A 0 A 0
B
F
B
F
B
F
B
r
B
F
B
F
B
F
AUTO SERVICE STATION
5221 St. Clair Ave.
EN 1-5577
Lastnik JOSIP BOSNAR
želi vsem svojim odjemalcem in slovenskim prijateljem
vesele velikonočne praznike.
A
0
A
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
EDDIE TURK'S SERVICE STATION
ATLANTIC GASOLINE vogal St. Clair Ave. in 61. cesta
Vse, kar potrebuje-vaš avto, dobite pri nas A Hvala za naklonjenost in se priporočamo še za naprej. 0.___________________________________________
| ANN's DELICATESSEN & BEVERAGE
0
B,
F
B
F
B
F
B
F
B
jr
B
r
B
F
B
F
B,
F
B
r
A
0
1395 East 55 Street
Lastnika FRANK in ANNA SMREKAR želita odjemalcem in prijateljem
w	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
0
A Grocerijsko blago — Meso in mesni izdelki — Pijače
0- ■
E
F
B
F
0
A
0
A
0
A
0
A
0
A
"E
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
PRIMC DELICATESSEN
Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino
15508 Holmes Ave.	Tel.: GL 1-7487
F
I
I
I
B

Odranci v žalosti
aterson, N.J. — Odrance — Ve vas na Dolinskem v Prek-JUrJu med Beltinci in Črensov-imam v naj lepšem spomi-?U* Dobri ljudje so tam, Več-a* sem užival njihovo gosto-^Ubnost, ko sem še študiral v erzeju. Lani sem zopet postal P°2oren na Odrance, ko sem a ’ kako lepo so se pripravili a n°vo mašo salezijanca štefa-aa Ferenčaka, na kateri je bilo p°božno navzočih 12,000 ljudi.
2ato me je hudo zadela vest o “ rasni nesreči, ko se je dne 14. ttlarca podrla kupola pri gradnji j°Ve cerkve in 6 delavcev ubila, Pa težko ranila. Ker tukaj ve-0 Prekumrcev poznam, zlasti V ^bžnjem Bridgeportu, Conn., ?6lTl šel med nje( da bi zvedel aJ več podrobnosti.
^ samostojno faro so bili 0-anci povišani med madžarsko alcupacijo (1941-1945). Farani, o-2,000 po številu, so zelo ver-} *n delavni. Takoj so se lotili, a si sezidajo, kar je za farno edišče potrebno:	cerkev in
^pnišče. Občina je dala svet in n.iem so postavili župnišče in kasiIno leseno cerkev. Med tem 0 vSo postavljali leseno cerkev, ° že spravljal skupaj tudi ma-rial za zidanje cerkve. Ob kon-v"ojske je bilo že toliko mate-la^a, da bi bili lahko začeli z zi-anjem. Pa je prišla nova oblast ^ rekla: “Zapik! To je vse naše, » r je na občinskem svetu.” ^ Pnišče so nacionalizirali, gradil material pa porabili za gra-kev zadružnega doma. Z leti se Upniku posrečilo, da je odku-Material za cerkev. Potem se Začel boj za gradbeno dovo-2f^e> ki je trajal skoraj 20 let. j. lesti niso hotele izdati dovo-^eiba za zidavo, dokler ne bi fa-^ 1D)ela zagotovljenega dovolj rj, narja za dograditev cerkve. Se je še enkrat pokazala ve-°dušnost in povezanost fara-V: vse družine so se s podpi-k0th obvezale, da bodo dale toli-toliko, nekatere tudi do milijona dinarjev, druge 'so astavile vole ali krave ali polj-e Pridelke in podobno.
.^° je bilo gradbeno dovolje-v končno izbojevano, so se za-j,6,6 druge težave. Oblasti so po-^ de vsako malenkost, da so del a*e> ovlrale’ onemogočale °- Načrte za novo cerkev, ki v J oi bila zelo lepa in mogočna, Zmernem modernem slogu, je ^dd prof. ing. arh. Valentin-v ’ isti, ki je obnovil prezbiterij j Cerkvi sv. Terezike na Kode-v Ljubljani.
j. ončno je župnikova vztraj-jnSt zmagala. Začeli so zidati
kot2°^e^ vsa *ara sodelovala <iv. en mož. Vrstili so se kar po ^ bh”, zdaj ta del vasi, potem u8i, tretji, itd. in potem zopet ^bičetka. Delo je hitro napre-
dovalo. še to spomlad so mislili cerkev spraviti pod streho, kajti fara se zopet pripravlja na novo inašo salezijanca Jožeta Zadravca in novomašne slovesnosti, ki bodo v juliju, so želeli opraviti že v novi cerkvi. Pa je prišla nesreča.
V ljubljanskem “Delu“ zdaj berem, da je “okrožno javno tožilstvo v Murski Soboti uvedlo kazenski postopek zoper inž.
Stojana Globočnika, ker gradbenih del ni vodil in jih ni v zadostni meri nadziral, zoper župnika Alojza Kozarja, ker je odredil nadaljevanje del v odsotnosti strokovnega vodje, pa tudi zoper zidarskega mojstra Martina Horvata, ker je delo nadaljeval v odsotnosti in brez potrebnih navodil za to odgovornega voditleja gradnje, in naposled še zoper nž. Milana Pajka, ker je v nasprotju ob
nepravilnem
ratu izdal gradbeno dovoljenje.”
Gradnja je zdaj ustavljena, | da neštetokrat premišljujemo nekaj ljudi pojde v ječo, drugi tem. Takrat se nisem počutil bodo plačevali visoke kazni, sf prav nič manjšega od najsreč-' dobrih Odrančanov to ne bo u- nejšega človeka na tem svetu, strašilo. Z novimi močmi se bo- Kot majhnega otroka me je modo vrgli na Sisipovo delo in ne ja mati učila, da sem veroval v bodo odnehali, dokler ne pri- Boga, mi obrazložila kaj je Kapra vi j o Bogu dostojnega bivali- toliška cerkev in koliko so mo-šča v svoji sredi. Vsega občudo- rali katoličani že pretrpeti mu-vanja so vredni.	jčenštva, preganjanje itd. Govo-
Nam Slovencem Bog ni dal r^a mi .ie ° Makabejski materi
BOGU
PO strmini tujega srca sem včasih stikal in planikam tujim se dobrikal, pa sem vedno padel v brezdno temnih sanj.
TI pa si ob strani mi ostal v trdnem severu vseh mojih zim, rahlo si zagrnil mi sveta zaveso, dal, da se na samem le s Teboj pogovorim.
TVOJA spoved je vrvica v brezdno sivih nižav, Tvoja odveza je milost — prelep prijateljski pozdrav.
(t Rev. Aleksander Urankar)
-----o-----
Kaj je v življenju najdrcžjs?
CLEVELAND, O. — Že nad petdeset let živim. Če pogledam nazaj do svojega rojstva, se mi
kar čudno zdi, kaj vse me je v zadevnimi predpisi ;življenju že doletelo.
pomanjkljivem in tehnično 1 Ko, olroku je M,0 nadvse gradbenem elabo-'d(,bro	Materina ljube.
zen je bila tako velika do mene,
|Ljubljano v državno bolnico. I Jože obljubi mi, da boš tako ži- . I Tiste nedelj,e ko se je to zgo-Vel, kot sem Te učila.” S solza-
dilo, sva bila z mojim bratom mi v očeh sem ji obljubil: “Ma-pri drugi sv. maši. Ko sva prišla ma, bom!” Nato me je stisnila I od maše domov, je stal na našem k sebi in me poljubila. V tem ! dvorišču voz s konjsko vprego, trenutku so konji potegnili in so Na tem vozu je bila naša mama. z vozom za vedno odpeljali na-Od vseh otrok se je že poslovila, šo ljubo mamico od nas. čakala je le na mojega brata Ru- j To so moji najdražji spomini, dija in na mene, da prideva od ki me skozi vse življenje sprem-
maše. Pred menoj se je od nje poslovil moj brat Rudi. Ko je njega poljublia in mu podala roko, je prišla vrsta na mene. S solzami v očeh sem jo gledal. S tresočim glasom mi je tedaj ona govorila: “Jože, ali veš, da odhajam v bolnico? Hudo sem bolna, v molitvi se me spominjajte. Težko vas vse zapuščam.
ljajo.
Jože Vrtačnik
še pol stoletja?
WASHINGTON, D.C. — Če bodo Združene države premer-javali v sedanjem obsegu, bo poteklo še pol stoletja, predno bo delo 'končano.
oB r V BLAG SPOMIN
Na '.veti obletnici smrti
AyEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
John Špeh
1 je umrl 6. aprila 1957. leta.
N-miio že je let devet, cdkar si Ti zapustil svet.
1 nismo na Te pozabili: Pornine svetle v nas budiš,
,, Uubeeih srcih nam živiš!
kujoči:
SOPROGA
in
OTROCI
X(-lund, O., 6. aprila 19G6.

kardinala Wyszynskega kakor Poljakom, pa nam je dal narod, ki pod pritiskom ne klone in svoje vere ne zataji, marveč jo z nepopisnimi žrtvami ohranja.
Vsi vi, ki poj dete letos v domovino, ne hodite le po letoviščih in v Velenje, obiščite tudi Odrance in podprite prizadevanje tistih plemenitih rojakov za dostojno hišo Gospodovo!
Rev. dr. Franc Blatnik, SDB.
in njenih otrokih. še v šolo nisem hodil, me je že naučila moliti Očenaš, Zdravo Marijo in druge krajše molitvice. Vse to sem z velikim veseljem sprejemal.
Ko sem obiskoval drugi razred osnove šole v Št. Juriju pod Kumom, se je vse to lepo življenje za mene končalo. Nedelja je bila, ko so z vozom in konji odpeljali mojo mater v Zagorje na železniško postajo in od tam v
TICKETS NOW ON SALE!
Apr. 25, Eve.: FAUST	Apr. 21), Eve.: LUCIA Dl LAMMEKMOOR
Apr. 26, Eve.: LA ROHEME	Apr. 30, Mat.: BARBER OF SEVILLE
Apr. 27, Eve.: QUEEN OF SPADES Apr. 30, Eve.: II. TROVATORK Apr. 28. Eve.: DON CIO VANN I
PRICES: $2, $3, $4, $5. $6, S8, $10, $12 (No lax)
Tickets Available for All Operas—Not All Prices for Some. BOX OFFICE: Broadview Savings & Loan Lobby, 299 Euclid Ave. Phene 621-8897. — Open 9:30 A. M. - 5:30 P. M. Librettos or. sale. Knabe Piano Used Exclusively.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM V NEW YORKU IN PO VSELI ZDUŽENIH DRŽAVAH NEWYORsKA MESNICA
mews FORI STORE
TTTrrmTnTTmnrrrmrTTmTTTTTmTTTrTimiiiirir'
Naročite ža sedaj valiksEiašsio mesnino
10011 MEAT MARKET
610 E, 200 St.
EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447
Ima vedno na zalogi: odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, prekajene in sveže MESENE KLOBASE, raznovrstno SUHO MESO, domače KUHANE SALAME, domače zelje in repo. KVALITETNO SVEŽE MESO.
FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
želita VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM
IN ZNANCEM!
Odprto vsak dan od 8. do 6 zv., v sredo od devetih do dveh.
xxxzxxxxxxxxxxxxxxxxzxxxxrxxxxxxxxxxxxxxrxxxxxxxzxix.'!'
M
A
9
*1
05
A
05
A
05
A
05
A
05
A
05
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9'
A
9
A
9
A
9
A
9
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
JAMES A. SLAPNIK, JR.
FLORIST
6620 St. Clair Ave. Henderson 1-8824
58-44 Catalpa Ave. Ridgewood
Brooklyn, N.Y. 11227
BEST WISHES
FOR A JOYOUS EASTER
VESELO VELIKO NOČ
ŽELIMO VSEM DRAGIM PRIJATE-
LJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM
Rojakom sc priporoča za nakup vsakovrstnih mesnih izdelkov nad 60 vrst različnega prekajenega mesa, vedno sveže meso najboljše kvalitete in naj nižjih cen.
Razpošiljajo p vseh Združenih državah!
A
9
A
9
A
9
A-
9
A
%
9
A
9
A
9
A
£
A
%
»sl
A
%
A
9r
a
%
1
A
9
A
9
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JACK L
BANKO
Councilman 32. varde
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA
DR. MAKS in META RAK
15517 WATERLOO ROAD Telefon
urad: KE 1-0700 doma: IV 6-4958
FRANI & MARY ŽNIDARŠIČ CAFE
689 E. 200 STREET
ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VARGO'5 SUNOCO SERVICE
6947 St.Clair Ave.
Phone: EN 1-9832
ŽELIMO PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
A joyous and happy Easter to all our customers and friends.
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
71102 Lake Shore Blvd	1053 East 62nd Slreei
KEnmorc 1-6300	HEndersoo 1-20S«
Grdina trgovina s pohištvom — 55301 Waterloo Road K En more 1-1235
■ If IU N A - Funeral Directors — Furniture Dealers
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI
vsem prijateljem, znancem in odjemalcem
BARAGA WINERY
ODLIČNA DOMAČA VINA
15322 Waterloo Road
IV 1-5230


JD RACE DAIRY & CE CREAM CO.
05
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM
AL GRAJE, JEWELER
687 East 185 St.
531-2465
E83 East ESI Sl.
IVanhae 14700
VESELE V E LIK ONO	PRAZNIKE!

f6'A'
'6jA
!6!A £? 105 !6\A S? 9! 53 T'
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
ZLATE’S SUPERETTE
Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače
662 East 140th Street
A 9
A
MU 1-9160

TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
: FTTTTTTTTTtz IlttYttyYYtTTTIIItt'Hfltl ITIIt I ITYTTt T I ITI
Kdo bi na takem večeru oparil okoliškega sina — da, sina iz temnega gozda na severu?
Ko je gospoda z Borglanda vstopila, je stal veliki Tore tiho s prekrižanima rokama. Vsi, ki so se zbrali na Hovlandu, so nestrpno čakali — čakali edinole ljudi z Borglanda. Razigranost in razgovor je dušilo pričakovanje —
Samo eden je ostal nepremičen, bil je Tore. Stal je s hrbtom obrnjen proti vratom, z rokama prekrižanima na prsih — in se prihajajočim ni približal. Bor-glandci so pozdravili navzoče, kot bi se bili dogovorili. Nedostopno so jim prikimali in z viška so se jim nasmehnili. Samo gostitelje s Hovlanda so pozdravili s stiskom rok.
Tore je videl, kako so prišli, opazil je milostni prikim in stal Kot prej. Niso ga zanimali.
Toda, ali jih je morda zanimal on? Je njegovo ime že prodrlo do Borglanda?
Oči gospodične Elizabete so oplazile tudi njega in zdaj so re znova pozorno in vprašujoče ustavile na njem. Na videz ga je še kot mladega fanta poznala iz cerkve, zato je vedela, kdo je.
Ali je prišla govorica o bjorn-dalskem bogastvu do ušes gospodične Elizabete, ali je zvedela, kaj so si šepetali o njegovih
CHICAGO. ILL.
HELP WANTED
Draftsman - ieshanisal Itale and Female Applicants
3 Yrs. experience. Medium machine parts. Salary open. Co. benefits.
Metallizing Go,,
Of America foe.
3520 XV. Carroll Ave. PH. 722-3712.
(69)
opasnih očeh in o njegovem nevarnem početju z ženskami? Gosli in cimbale in gambe pojo, klarinet, oboje in flavte godejo...
Ko je gospodična Elizabeta šla iz svetle dvorane v vežo, je Tore še vedno stal s prekrižanima rokama. Ali se ga niso mimogrede dotaknile njene oči? In ali je šla zaradi njega tod mimo?
Ali so vsi ti vitezi zanjo čisto brezpomembni? Ali pa ima vse v svoji oblasti; le tega edinega ne? Ali je zato vzbudil njeno pozornost? Odšla je v vežo, toda kmalu se je spet vrnila.
Ko se je okrenila k njemu, so njene oči žarele.
“Zakaj ne plešete?” ga je vprašala, in ne da bi počakala odgovora je stopila tik njega: “Ali zaplešete en ples z menoj?” Prjkimal je in dvignil oči — :n se srečal v njenimi. Tedaj je začutila, kako opasne so te oči, tudi ona, Elizabeta Gallova. Govorica torej ni lagala.
Takšna je pač usoda —
Tore je ves čas stal in mislil na očetove besede — na njegov opomin, naj se ne pusti zapeljati, naj pa tudi sam ne zape-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
mu RGB!
CLERKS
High school graduate essential, but r.o age limit. Excellent fringe benefits and working conditions.
Previous experience preferred or related experience in inventory control or shipping and receiving helpful.
Apply in person or call
mumm
tube co.
2401 Grant Ave. Bellwood, 111. LI 7-7700
(69)
MALE HELP
DESIGN INSPECTOR
10 Years experience in Water Filtration equipping
DESIGN DRAFTSMAN
Eltctr. Mech. Wire installation plating installation
INSTALLATION DRAFTSMAN
5 years experience with pipe-work and pressure-chambers, earlier work in. the area of water-filtrat ion outfit! in<? desired.
MAIL APPLICATIONS TO PERSONNEL DEPT.
BOGUS ELECTRIC MFC. CO.
100 Pennsylvania Ave., Paterson, N.J.
201—525-2’™
(69
REFRIGERATION ENGINEER and BOILER OPERATOR
1st class license preferred. City of Detroit permit or eligible for permit. New improved wage plan. Liberal employee benefits. Bonus vacation days. Paid Blue Cross and other benefits. (Retirees or Pensioneers will be considered.)
Call or Apply — Personnel Dept. 875-2900
HENRY FORD HOSPITAL West Grand Blvd. at John Lodge, Detroit, Michigan
An Equal Opportunity Employer
Founded 1915	(69)
IMMEDIATE OPENINGS
TOOL AND DIE MAKER
OR
MODEL MAKER
Want a job with variety? We need a tool and die maker, model maker, or machinist, who can build a variety of machines, dies, molds and gadgets with a minimum of drawings and supervision. We pay you to think as well as operate a machine. Well-equipped, modem shop. Excellent benefits. Good wages. Excellent opportunity for right man. — Permanent. — Call Personnel Manager, 584-6330.
MASONITE CORPORATION Powis Road, St. Charles, Illinois
An Equal Opportunity Employer	(69)
ijuje hčera poštenih ljudi. Bilo je, kot bi ga nekaj opominjalo, naj nocoj ne pleše. In zdaj ga je ponosna Elizabeta zbudila iz njegove zamišljenosti. Sita j c bila svojih plemičev, s katerimi se je dan za dnem zabavala, m zdaj je hotela in morala plesati ravno z njim, ki se ni hotel približati svetli in svečano okrašeni sobani.
Uboga Elizabeta Gallova!
Bila je močna kot mož in šibka kot ženska.
Imela je lepega konja, ki ga je rada ljubkovala in božala. Potem pa ga je prebčala in zbadala z ostrogami, da je ves trepetal od bolečine. Imela je tudi dragocenega in lepega psa. In tudi tega je često božala, divje in vroče, kot je bila vroča njena kri. Potem pa ga je prebičala. In čim bolj je tulil, tem bolj ga je pretepala.
Takšna je bila Elizabeta Gallova, in kakor pjeno mater, tako so imenovali tudi njo “zlobno”. Moški pa so jo imenovali “lepotico”.
Rada je osvajala moške, in veselilo jo je, če so se vneli in ponoreli — potem pa je ravnodušno pustila, da so otrpnili pod enim samim njenim led en o-mrzlim pogledom. Toda vsi so postali brezmočni, kadar jih je ogovorila ali pa se jim nasmehnila.
Zato je morda iskala voljo, ki bi bila enaka njeni, ali pa bi bila celo močnejša. Moža, ki bi bil mož — tudi nasproti njej. Ali je bil to vzrok, da se ni ozirala na običaj in ga poiskala, njega, ki je le gledal radostni ples?
Ali je mislila na to, kar je bila slišala o njem? Ali je hrepenela po nevarnem pogledu in po tem, da bi preizkusila moč njegove volje?
Gospodična Elizabeta in Tore sta zaplesala v dvorano. Zakaj so jima sledile vse oči?
Morda ker sta bila lepša od drugih, ali ker sta se tako prekrasno skladala?... Vzrokov je bilo mnogo ...
Že od pamtiveka so živeli ljudje na Borglandu in na Bjorndalu — toda nikoli jih niso videli, da bi se pozdravljali. Zaničevanje in sovraštvo je preprečevalo pozdrav.
In zdaj sta mlada dva plesala drug z drugim v dvorani, na večer...
Vsi so se čudili — kajti gospodična Elizabeta je kar razmetavala smehljajoče poglede in igrive besede. Tudi Toreju je obraz gorel in žarel, in njegove oci so se prekrasno in divje bleščale.
Plesala sta sicer tudi z drugimi, toda največkrat sta plesala skupaj, in večkrat sta obstala in se šalila.
Na Hovlandu so imeli zrelo in odraslo hčerko. Zaradi nje so bili povabili tudi Torej a. Že prej nekoč ga je bila srečala in se zaljubila vanj. In zato ga je takoj, čim je bil Tore sam, našla in potem je plesal z njo.
Gospodična Elizabeta ni sicer izpustila nobenega plesa, toda ! njen smehljaj je izginil. Ali ne I slede njeni pogledi enemu samemu, kadar pripleše mimo nje, ali niso prebledela njena lica vselej, kadar je pogledala njegovo plesalko?
Med plesom so podajali osvežila, in vedno glasneje sta se v dvorani oglašala smeh in govorica.
Elizabeta je odšla, še preden se je ples končal. Rekla je, da se ne počuti prav dobro, in prosila je svojega spremljevalca, naj jo spremi domov. Bil je junak večera, poročnik pl. Magras.
Zgodilo se je — najbrže je to storila namenoma — da je šla mimo Torej a Bjorndala.
Mimogredei je izpregovorila nekaj besed; njene oči so se trmasto bleščale in na njenih ustnicah je bil zasmeh — in poročnik poleg nje se je glasno zasmejal. Tore je nekaj časa stal molče, potem pa se je okrenil in odšel za njima.
Elizabeta in poročnik sta pravkar zavila v borglandski drevored, ko sta zaslišala za seboj nagle korake. Obstala sta in se začudeno ozrla po prišlecu. Poročnik, ki je bil zelo velik, se je trdno postavil med Elizabeto in Torej a.
Tore je prosil, če bi smel z gospodično Elizabeto izpregoyo-riti na samem, seveda, če na to pristane. Najbrže ji je hotel odgovoriti na njene poslednje besede. Toda gospodična Elizabeta je že rekla svojo zadnjo besedo, in ni bila pri volji, da
bi govorila še naprej. Visoko je dvignila glavo, v njenih očeh je bilo hladno zaničevanje. In potem j c enostavno šla dalje — po temačnem drevoredu.
(Dalje sledi)
------o
dranue denar za deževne dneve —kupujte U. N Savings txmii--

UT 1-5158 Res.: EX 1-9473
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
V BLAG
OB DRUGI OBLETNICI. ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, UČE, STARI OČE, TAST IN BRAT
FRANK CEVKA
Minil je svojo plemenito dušo dne 6. anrila 1964.
Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa naj raj uživa, se pri Begu veseli.
Žalujoči:
soproga MARY; hči MARY KOLEGAH; zet EDDIE in dve vnukinji.
Cleveland, O., G. aprila 1966.
‘Vr	1
: si
*. . % ■>	I
Vtiitl.to naj finejše, po v m c j dežni sinu-no $20 L trajno kod ran je iz ntiSo vel -e, .vvžt<« za (»vre . . . Izvrženo t» in Mimsl.ičLo i>o nažih strokovnja-k h. ki imajo fVfjolctno »k uš njo . . . VaŠ 1«8 bodo lepši !■:<; L kdajkol", lažjo .si jih bos to uredili — (tudi Če so fini, suhi, tuvi, btiijen: nl'.i barvani). To . je zajamčeno.
Govor mo slovensko!
<Jd>uuai
damski frizerski salon
[ZGLEDATE VEDNO NAJ-P RIK U P L J IV E JšE S TRPEŽNIM DUVAL TRAJNIM KODRANJEM
Svetovno najboljše
TRAJNO KODRANJE PO REDNI CENI $20, PRI NAS
54'45
vključno umivanje, friziranje in striženje
Odlično
VITA CREAM
trajno kodranje
CLAIROL BARVANJE
Stane redno do $30
“najdražje vkliučno umivanje, kar jih je”	friziranje in
.............. striženje
vključno umivanje _in	SJJOO
___________________ friziranje	»8
TS	»I80'
A .s FAST
SOUTHGATE
SEVERANCE
5304 WAltRENSVILLE RD. RI LIBBY ________'J A e PROT' MAY CO._ 633-6345
MAYFIELD PRI TAYLOR Cl AVNFM TTHOITI HIGBER’S TEL. 382-2600
Areas WEST
PARMATOWN
SOUTHLAND
7541 RIDGEWOOD DR. PRI RIDGE MED A # P IN BURROWS____TU 4-6300
0P83 W. 130 BLIZU PEARL NASPROTI SEARS
045-3400
WESTGATE
20670 CENTER RIDGE RD. 333-6C46 OPPOSITE CENTRAL NATIONAL BANK
Area DOWNTOWN
DOWNTOWN
4C6 EUCLID AVE. PRI 4TH ST.
___________OWO-P NADstpOPLE "NAJVECJI V OHIO” SU 1-3161
Ob pet., sob. in pred prazniki — univanje, barvanje in itrajno kodranje fiOc več
— PO DOGOVORU TUDI Z V RA ER —
CLEVELAND
ACCOUNTING SERVICE
TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business”
g
£
0 £
g
£
$
I
f
£
S
£
£
g
£
g
£
g
£
E £ IS
Cleveland 3, O.
VESELO ALELUJO želi
ANTHONY F. N8VAK
STATE
STATE SENATOR
VESELE VELIKONOČNE PRAZNJKE
želita
LOUIS FERFOUA DONALD FERFOUA
9116 Union Ave.
BELA POKRIVALA — Sneg je pobelil vrhove kolov, ki varujejo pomol za pristajanje malih ladjic obalne plovbe v New Yorku,
Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v tolažbo
preostalim
SLOVENIAN COUNTRY HOUSE
1401 E. 55. St.
M
9
a
93
4
%
9
4
91 A 9
4
a
4
9 M 9
4
%
4
%
4
9
4
9
4
4
9 $ a
4
9
4
9
4
9
4
9
a
9
4
9
4
9
4
9
a-
&
9
4
9
9 <9
$
9
3
9
55	470 E. 152nd Street
4 1
I
1
a
POGREBNI ZAVOD
MI 1-7420
v spomin pokojnim
—E
EN 1-8974
VSEM NAŠIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO
PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost,
priporočamo se za bodoče.
Točna in prijazna postrežba.	fj
OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZVEČER PLES.	^
|
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE	V
E
r
%
£
želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
JOSEPHINE in STANLEY JERŠE, lastnika
FORGET-ME-NO!
JERSE’S GIFT and FLOWER SHOP
£
E
£
IV 6-0226
4
$
9
«sT
4
%
4
9
4
9
A
9
A
AZMAN'S MARKET
6501 St. Clair Ave.	Telephone: EN 1-0347
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
LOU, BILL, ED, FRANK
E
€
E
£
E
t
E
£
MATT'S SHOES
7008 St. Clair Ave.
Prop. MATT VERBIČ
EX 1-9559
E
£
E
£
ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Best Wishes for a Joyous Easter.
E
£