MUZEJSKI RAVNATELJ* LJUBLJANA JUCJ03 LAV ! J St. 295 (C. G. eei U posta) W Trsta, * nedeljo, «1. 1927. * LelO VI« Posamezna Storilka 30 cent. Letnik Lil Mjlu. Naročnina: zrn 1 oticc L §.—, :elo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno v j« 30 si. — OgUanina za 1 mi} prostora in obrtne oglase L 1«—, ni osnrt-Hš L 1.50, oglase densrnth zarodor L 2.—» i na prvi strani L 2.— EDINOS UredniStro in upramiltTo: Trst (3), ulica S. Franccsco d'A »sisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macfje in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredniitvo vGorici: ulica Giosuč Carducci St. 7, I. n. — Telef. it. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Krizo Inteligence Čudno zveni naslov, a je resničen. Tri vseh narodih opazujemo to in tudi pri nas. Tudi mi nismo ubežali usodi, povojni duSevnosti. Današnja doba nima več onegu, kar je dičilo naše dede. Vestnost, vztrajnost In vera in čut dolžnosti do izpolnjevanja in raziskovanja vsega, kar se vrši okoli nas. Mi se zrcalimo v dobi sporta, zabave, materijalizma in nezmi- !"?ga veseljačenja. Lov za ceri i puhlo zabavo, to je naš T-iit. tem nam govori s poudarkom poljski pisatelj Že romski v svojem «Predpomladju». In zakaj je sve to? Radi tega, ker današnji razvoj napreduje z ogromnimi koraki, dogodki, (dejanja se vrše pred nami s filmsko naglico in današnja inteligenca, posebno kar je je mlaj??, nima časa niti volje, a najmanj še zmisla in sposobnosti slediti jim in jih tolmačiti, po drugi strani pa vidimo, da le vse sili v takozvane inteli-gcvćiie kroge. Sposobni in nespodobni se tu mešajo, a ostanejo oni, ki so jačji bodisi po znanju in zmožnosti bodisi po «stricih» in raznih takih zvezah. Še nikoli tako kot sedaj vidimo, se ni od dne do dne množil intelektualni proletarijat in sicer pogostoma zelo slab proletarijat. Le ta se rekrutira iz sposobnih, a tudi takih, in to v pretežni večini, ki niso sposobni za inteligenčne poklice in bi bolie naredili, ako bi prej mislili na kak poklic V drugih strokah. . - Velika večina današnje inteligence izgublja svoje sile ob dnevni borbi za kruh, ki pa velikokrat ne zadostuje za borno živi jen je. A naraščaj, kateri se vzgaja za bodoče intelektualce, gubi svoje sile z «biilanjem» nepraktične materije, ki je dolgočasna in za naše čase zastarela, a prosti čas gre po večini sportu in kavarni. One poglobitve, ki je neobhodno potrebna za delo, ni več. Današnja mladina zna sano to, kar potrebuje za izpite, a o samoizobrazbi ni govora. Zdi se jim nepotrebna in nesmiselna. A resnica je ta, da taki ljudje po gotovem času v življenju sprevidijo, kaj so zamudili. A to je velikokrat prepozno, kajti čas morajo uporabiti za vsakdanji boj, in ako jim časa preostaja, nimajo one volje in energije, ki sta potrebni za delo in samoizobrazbo. Govorimo danes z bodočimi intelektualnimi delavci. Kaj ve in zna! Bore malo! Bele vrane so oni, ki med seboj debatirajo © književnosti, znanosti al* pa tudi o lastni stroki, a še redkejši so oni, ki so izpopolnjujejo i svoji stroki, ako se sploh p! h avljajo za kakšno stroko. O h »rtu, o Tom Mixu in drugih zn se na izust in pozna njihovo ivljenje in ve tudi, koliko za, uži. A o Goetheju, Prešernu, Danteju, Cankarju in drugih možeh znanosti, umetnosti in dela, ve malo ali pa nič. O modernem napredku nima pojma niti ne razume gospodarske in politične borbe narodov. Kvečjemu bo sposobna presojati nogometne in boksarske tekme. Nisem nasprotnik sporta, nasprotno, sem njegov ljubitelj, a nikdar ne bom priznal, da je dovolj, če se doba, v kateri živimo, zadovoljuje z dobrimi nogometaši in boksarji; nujno je potrebno malo več za boj z življenjem. Sport krepi dušo in telo, a od krepke duše in telesa brez prave umske vzgoje nima človek nič in tak človek je zgolj navaden stroj. Zdrav duh naj bo v zdravem telesu, a umsko mora biti človek na vrhuncu, ako hoče zmagati. Kajti mi se vedno bolj bližamo dobi, ko bo potrebno umsko delo in bo JK)vpraševanje po njem. Namf reč po solidnem, temeljitem umskem delu! Da danes inteligenca ne pride do svojega računa, je krivo pač dejstvo, da vse sili v inteligenčne poklice. Na celi Črti nam javljajo nadprodukcijo izobra-ženstva. Ta nadprodukcija izvira ravno od tod, ker vse misli, da v suknji inteligcn i tiči gospod. Praksa nam kaže, da bo dobri obrtniki in profesijo-liisti danes sijajno plačani in Smajo vse pogoje nositi naslov »gospod ». , Kdor že hoče biti inteligent^ ta mora \drugače začeti svojo kariero. Mora se povrniti spet k 'Studiju in resnemu delu, k. samoizobrazbi. Tu bi bilo torišče za one, ki trgajo platno na biljardni mizi po kavarnah ali pa kvasijo kvarte in samega navdušenja za sport pozabijo na svoj pravi poklic. Pogled na kavarne in na igrišče bi nam to potrdil.. Tu se vzgaja nadebudna mladina, ki bo nekoč nositeljica kulture — a v kakšnem znamenju, ne vem! ' Čas bi bil, da vržemo puhle zabave in krinko življenja. Pokažimo življenje takšno 'kot je in potem bo mladina drugače mislila in delala, a mi jo bomo vodili na potu. - Emmyn. Seja senata Vprašanje cen in trgovine RIM, 10. Dane9 popoldne je zasedala samo visoka zbornica, ki je tudi na svoji današnji seji skoro brez sleherne razprave vzakonila večje število zakom-skih načrtov, ukazov in naredb. Edino le pri naredbi, . in so se ceremonije opravljale v late-ranski baziliki. Predsednik francoske republike je namreč častni kanonik te bazilike. 13. t. im., na praznik sv. Lucije, se bo podal v imenu predsednika Doumerguea francoski poslanik pri Vatikanu v late-ransko baziliko, kjer ga bo sprejel ob vhodu celokupni lateran-ski kapitelj, ki ga bo nato spremljal pred oltar, kjer mu bo odkazano posebno kanoniško mesto. Zanimivo pri vsem tem je, da je predsednik francoske republike Doumergue protestant. ! prvi. ker je deloval proti nacio-j nalnim interesom, drugi pa, ker ' je skrivaj pobegnil iz Italije in s tem dokazal, da hoče delovati , proti nacionalnim interesom, i Poleg tega sta oba brez določe-, nega prebivališča. se- Nitti in Labriola črtani iz znama odvetnikov NEAPELJ, 10. Kakor poroča «Corriere dei Tribunali», sta bila prof. Nitti in prof. Labriola črtana iz seznama odvetnikov; Izlooe ministra Chomberlof no • svojem razgovora z Litvfno-vim, o se. Mnssolinijn ter o od« ttcftajih med Italijo in Francijo LONDON, 10. Med interwie-vom, katerega je dovolil angleški zunanji minister Chamber--lain poročevalcu laburističnega dnevnika «Daily Herald» je izjavil, da je o priliki svojega razgovora z Litvinovim napravil vse mogoče, da bi ga prepričal, da angleška vlada nikakor ne pripravlja odkritega niti zahrbtnega napada proti sovjetski Rusiji in da ne vodi proti Moskvi politike osamljen j a. Glede Italije je Chamberlain izjavil, da kot angleški zunanji minister ne more podati nobene sodbe o notranji politiki Mussolinija. Pač pa je dejal, da občuduje silo in odločnost tega moža, ki je samo radi tega fašist, ker je rojen v Italiji, in ki bi igral zelo veliko vlogo tudi v vsaki drugi državi, v kateri bi bil rojen. Končno je Chamberlain dejal, da odnošaji med Italijo in Francijo po njegovem mnenju niso tako napeti, kakor si to predstavljajo nekateri krogi, in da je prepričan, da sta obe stranki dovolj modri, da bosta preprečili vsako poostritev položaja. Vsekakor pa se v Londonu ne veruje v vesti o predstoječem razgovoru med Mussolinijem in Briandom. Te izjave Chamberlaina glede Moskve se popolnoma skladajo z optimizmom, ki vlada v cityju, kjer se je včeraj razširila govorica, da bodo tekom enega meseca spet obnovljeni diplomatični stiki z Rusijo Pred sestankom med on. Mussolinijem. in grofom Bethleuom? BUDIMPEŠTA, 10. Kakor poroča «Esti Kurir», je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen odpotoval iz Ženeve preko Italije v svojo domovino. V političnih krogih zatrjujejo, da se bo v Rimu sestal z on Mussolipijem. Odmevi dUflŠhlh Izsredov v Velikem Varadinn BUKAREŠT, 10. Protimadžar-ski izgredi romunskega dija-štva v Velikem Varadinu so dobili včeraj Svoj odmev v budim-peštanskem parlamentu, kjer je Bethlenov namestnik v dokaj ostrili besedah kritiziral zadiv žanje romunskih oblaste v. Njegove Izjave so povzročile v romunskih parlamentarnih krogih veliko ogorčenje, katerega tolmač je bil na današnji seji poslanske zbornice liberalni poslanec Dematrescu. Zahteval je, naj da romunski parlament primeren odgovor na izzivalne demonstracije madžarske poslanske zbornice proti Romuniji. Poslancu je odgovarjal notranji minister Duca, ki je dejal, da začasnega madžarskega ministrskega predsednika Vas-sa še ni natančno znan in ni mogoče verjeti, da bi se bil odgovorni zastopnik države, ki živi v normalnih odnošajih z Romunsko, tako žaljivo izrazil o poslednji. 'Zato Vassu ne more še odgovoriti. Vsekakor pa bo vlada znala varovati ugled in interese romunske kraljevine. Na pritožbe židovskega poslanca Fildermana je Duca izjavil, da liberalna stranka obsoja protižidovske izgrede in da bodo strogo kaznovani vsi oni dijaki, ki so kaj zakrivili tekom demonstracij v Transilvaniji. ^ Načrt zakona o državljanstvu v Jugoslaviji BEOGRAD, 10. Danes dopoldne je bil sprejet v avdijenco na dvoru ministrski predsednik Vukićević, takoj za njim pa prosvetni minister dr. Kumanu-di. V političnih krogih se je nato mnogo govorilo o sestanku demokratskih ministrov v kabinetu zunanjega ministra. Od 18. do 20. ure je imel ministrski svet sejo. Po izjavah poeti inih. ministrov je ministrski svet v glavnem razpravljal o načrtu zakona o državljanstvu. Izvoljen je bil poseben ministrski odbor, ki bo definitivno uredil ta zakonski načrt, ki bo takoj nato predložen narodni skupščini. Med drugim je ministrski svet razpravljal tudi o razdelitvi preostalih kvot reparacij skih dobav. Vsdmaski afera v jažni Srbiji Obsodba makedonskih dijakov BEOGRAD, 10. Danes dopoldne se je, pred skopljanskim sodiščem zaključil proces proti dijakom, obdolženim .špijonaže v prilog makedonstvujuščim. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Velika množica je ostala še na ulici. Med grobno tišino je predsednik sodnega dvora prečital obsodbo, ki naglasa med drugim: Po končani razpravi je prišlo sodišče do prepričanja, da so vsa v obtožnici navedena dejanja zadostno preiskana, in smatra kot dokazano, da so bili obtoženci v tesnih zvezah z makedonskim revolucionarnim odborom. Njihova akcija je bila naperjena proti interesom države, ker je zasledovala odcepitev dela države na korist tuji državi. Obtoženci so dobivali navodila za osnovanje tajne revolucionarne organizacije od centralnega makedonskega odbora v Sofiji. Imeli so svoja pravila in so polagali tudi prisego. Pri sodbi je smatralo sodišče kot olajševalno priznanje njihovo dosedanjo neoporečnost. Glede na to. da akcija doslej ni imela še nikakih hujših posledic, ni bila izrečena smrtna kazen, marveč so bili obsojeni: Gjuzelović na 30 let, Šopović na 25 let ječe, (ker pa je po srbskem zakonu dopustna kot najvišja kazen le kazen 20 let, bosta morala obtoženca odsedeti 20-letno ječo), nadalje Nečević na 15 let, Skatrović na 10 let ter Andrejević, Hadzimanevič, Svetljević in Hagalampije Fukare vid vsak na 5 let težke ječe. Ostalih 11 obtožencev je bilo o-proščenih in so bili takoj izpuščeni iz zapora. Vsi obsojenci so vložili zoper obsodbo priziv. Železniški promet med Jugoslavijo in Grčijo BEOGRAD, 10. Kakor se doznava, je bil te dni dosežen sporazum med Jugoslavijo in Grčijo glede uvedbe direktnih uvoznih listkov za direktni promet med obema državama. Ta sporazum bo stopil takoj v veljavo. Splavitev modernega jngoslo- venskega paznika DUBROVNIK, 10. Ravnokar je bil v Sunderlandu splovljen nov in moderen prekooceanski parnik jugoslovensko-ameriške paroplovne družbe. Ladja, ki bo eden največjih jugoslovenskih prekooceanskih parnikov, bo krščena z imenom kraljice Marije. Svoje prvo potovanje v ju-goslovenske vode bo nastopila koncem februarja. Na Švicarskem poslaništva v Rima BAZEL, 10. «National Zei-tung» doznava iz Berna, da je švicarski poslanik v Rimu izrazil željo, da bi tekom prihodnjega leta rad zapustil svoje mesto. Drobne vesti Zlato v azijatski Rusiji Ivan Primakov, najbolj znani iskalec zlata na Ruskem, je izsledil v Kazarstanu obsežna polja zlata. Že od meseca junija se jo nahajal z ekspedicijo v Ulu-Tan-gorovju. Ekspedicija je imela popoln uspeli. Toda v omenjenem gorovju niso našli samo zlato, marveč tudi bogato žilo azbesta, nadalje premoga, bakra in grafita. O uspehih je imel Primakov, ko se je vrnil iz azijatske Rusije, v Ksi-lordi predavanje, ki je bilo zelo zanimivo. I*etaio zmagalo. Na dirka I i-č u v Pratu v pokrajini Firence se je vršila tekmovalna dirka med letalcem Magrinijem in avtomobilskim dirkačem Materas-sijem. Nagrada zmagovalcu se je določila z 20.000 lirami. ?vlaterassi se je vozil na progi, dolgi 25 km, v dii'kalnem voziiu, medtem ko je letel v letalu Magrini nad isto progo. Tekma se je končala z zmago letalca. naročajte „Etilnosf" Anglaika me- torna kolesa Mm CII1111 svetovna znamka VeC tipov po zmernih cenah. Isborno olje 8TERNOL (1293) PoirebSč ne, gume, posebno ob aćilo i. t. d. Glavna italijanska agencija Zenit h Trst, Vin Comnorclale &t. 7 Odprta je lekarno v SarMjaii Riviera 5 (1269) lastnik L HA9ABA6LIS. I F. SAMOKEC - Ž1BERNA Trst, Via Cesare Eaiiisti 20, tel. 3841 pe*e ifl lika vsakovrstno perilo, čisti kemično in barva obleke Gospodinje!! manufakturnega biaga dajajte p-ednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanile) MAR!AACCERBONi kjer se služijo slovenske oJjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna visokega 150, kotenlne po 4*90 gobastih. damaskiranih brisač L 790, burSke volne L 3 50, nogavic in volm -nin oo najnlžiih cenah (1086) je ordinata) maiiio DVH , IH ki odprav! raulkami rt l M KURJA OČESA i Dobiva s« v vseh lefea a , f»9 znižani ceni L 3.— fSFffi - tla Icr S. P en 10 - list BERLITZ-SCHOGL Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk in prevodi v vseli jeziki^sn TedensRi prešle:! V TRSTU, 10. nov. 1927. ITALIJA Po sklenitvi francosko-jugo-slovenskega prijateljskega pakta in zvezne pogodbe med Italijo in Albanijo je zaviadalo med italijanskim in francoskim tiskom napeto razmerje. Tokom enega tedna in več je trajala polemika med prvim in drugim. Ko pa se je pričela bližati pripravljalna konferenca za mednarodno razorožitveno konferenco in 48. zasedanje sveta Dražbe narodov, je ta polemika polagoma ponehala in skoro docela izostala, ko je bilo preteklo soboto izdano francosko uradno poročilo, da sta francoski zunanji minister Briand in italijanski poslanik V Parizu podpisala «modus vivendi», nekak dogovor o ureditvi položaja italijanskih podanikov in društev v Franciji in obratno. Ta dogovor sicer ni pomenil nič za spremenitev razpoloženja i-talijanskega in francoskega tiska, marveč je bil za to odločilen Briandov govor v francoski poslanski zbornici o francosko-jugoslovenskem paktu in o ita-lijansko-fraricoskih odnošajih. Saj so takoj po tem govoru listi pričeli napovedovati sestanek med načelnikom vlade on. Mussolinijem in Briandom, ki se že od 1. 1922. dalje, ko sta se sestala v Ženevi o priliki rešitve grško-turškega konflikta, nista več videla. Omenjeni dogodek, podpis «modusa vivendi» namreč, pa pomeni kolikor toliko uvod k sestankoma med italijanskim, delegatom 011. Scialojo in Briandom, ki sta se vršila v pondeljek in torek v Ženevi. Na prvem sestanku sta se razgovar-jala o splošnih t>olitičnih in diplomat ičnih vprašanjih, v drugem razgovoru pa sta se žo deloma omejila na italijansko-francoske odnošaje. V ostalefm pa o teh dveh sestankih ni mnogo več znanega. Inozemski tisk je spremljal te dogodke z velikim zanimanjem in že se je razširila vest, da se bosta 011. Mus-solini in Briand sestala v Do-modossoli na italijansko-švi-carski meji. Toda takoj se je ta vest dementirala tako v itali* IX. V Trstu, dne 1*. decembra 1427. jjanskih kot v francoskih vladnih krogih, vendar pa na tak ti a Čin, da ni rečeno, da se sploh oe bosta sestaja. Medtem se v Rimu redno vrtijo seje poslanske zbornice in •enata, katerega zasedanje je •pričelo v torek. Poslanska zbornica se bavi predvsem s kopico cakonakih načrtov in predlogov o uzakonjen]u raznih ukazov in •laredb. Za visoko zbornico pa se je pričelo pripravljati poročilo o obeh tiranskih pogodbah, ki ji bo predloženo bržkone Že pričet kom prihodnjega tedna, že ne danes. O obeh pogodbah, ki sta bili izročeni posebni «enatorski komisiji, bo poročal senatu senator Boselli. Pripravlja se pa tudi že novo decembrsko zasedanje ministrskega sveta, ki se bo sestal, kot so napovedali listi, v četrtek, 15. decembra, k svoji prvi seji. V tem tednu se je zaključil pred rimskim kazenskim sodiščem pi oces proti bivšemu poslancu Giuliettiju, ki je bil osumljen, da si je pred leti prilastil ogromne svote denarja mornariškega udruženja v Genovi, in proti njegovim pomagačem. Giulietli bil poleg drugih dveh obtožencev oproščen, dva pa sta bila obsojena na 4 leta ječe. Tudi pred posebnim tribunalom se je ta teden vršila obravnava, in sicer proti 8 komunistom iz Milana, od katerih je bilo sedem obsojenih na skupno dobo 26 let, 10 mesecev in 13 dni ječe. Pričetkom tega tedna je prispel v Rim bivši čehoslovaški poslanik pri Vatikanu Krof ta. ki ga je čehoslovaška vlada pooblastila, da nadaljuje pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordata. In res so se takoj ponovno pričela pogajanja, ki so bila pred kratkim prekinjena in ki imajo poleg sklenitve konkordata tudi namen, doccla popraviti napeto razmerje med Čehoslovaško in Vatikanom, ki je nastalo pred dvema letoma povodom praznovanja čehoslo-vaškega narodnega praznika, | posvečenega spominu na .Fana llusa. V četrtek je odpotoval iz Rima dosedanji francoski poslanik pri Kvirinalu Besnard, ki ga bo nadomestil De Beaumar-chais. Ta poslednji pride v Rim v prvih dneh januarja prihodnjega leta. INOZEMSTVO V razpravni dvorani beograjske narodne skupščine je vladala tekom tega tedna tišina, skupščina se bo sestala šele v pondeljek, 12. t. m. Pač pa je tembolj kipelo delo v posameznih skupščinskih in ministrskih odborih, znamenje, da. se pripravljajo za narodno skupščino važni zakonski načrti. To so novi občinski zakon, zakon o enotnem delovnem urniku in drugi, ki smo jili deloma navedli že minulo soboto. Zakonski načrt o centralni upravi je definitivno odobril tudi ministrski svet na svoji včerajšnji seji. Makedonski komiti tudi sedaj še niso bili ukročeni. Preteklo soboto je ena izmed zloglasnih koniitskih tolp napadla jugoslovansko orožniško postajo blizu Carevega sela ob j ugoslovensko-bolgarski meji. Vendar pa ta napad ni izzval takih posledic in takega vznemirjenja kot drugi, ki se je izvršil v Strumi-ci dan nato. Bil je temen in meglen večer, ko je pred kavarno «Srpski kralj» v Strumi-ci, kjer se običajno zbirajo meščani ob nedeljah zvečer, eksplodirala bomba. Častniki in drugi, ki so se nahajali v kavarni, so planili pred kavarno, tedaj pa so pričeli skriti ko-mitaši streljati nanje in poročnik Mladen Jeftić je bil težko ranjen. Sledila je stroga prejokava in zasledovanje. V sredo se je doznalo, da so napadalcem na sledu, potem pa nič več. Povodom dopusta, ki ga je dobil oboleli finančni minister dr. Mai*kovic, so se razširile med beograjskimi političnimi krogi govorice, ki se nanašajo na nestabilnost vlade. Radič je izjavil, da vse kaže, da bo nastopila v kratkem v Jugoslaviji nova koalicijska vlada. Voditelj zem-ljoradnikov Jovanović, ki je bil te dni pri Ljubi Davidovi ću, pa se je omejil na ožje napovedi, da bo namreč sedanji namestnik finančnega ministra musliman dr. Spaho preuredil zakonski načrt o izenačenju zakonov, da bo bolj pravičen in da se ne bodo povišali davki na zemljišča. Porajale so se v zvezi z vsem tem tudi vesti, da pomeni nadomestitev dr. Markoviea z ministrom, ki pripada Demokratski zajednici, poraz mini- strskega predsednika Vukičevi-ča, da se dr. Markovi sploh ne bo povrnil na svoj« mesto, in končno, da se mudi v Parizu oziroma Londonu, le da najame pri tamkajšnjih denarnih zavodih za Jugoslavijo novo posojilo. V pondeljek se je pričelo 48. zasedanje sveta Družbe narodov in so se v Ženevi zbrali Chamberlain, Briand, Scialoja in druge odlične politične in di-plomatične osebnosti. Glavna naloga, ki je bila takrat naložena svetu Družbe narodov, je pač ureditev poljsko-litovskega spora. Reči pa bi se dalo po vsej pravici, da si ženevski diplomati vse lepo med sabo do povedo tako, da se predložijo svetu pravzaprav že rešena vprašanja v proučitev in odobritev. Tako n. pr. je bilo pereče* vprašanje posojila, ki si ga želi Grčija najeti pri Družbi narodov, kateri pa v Ženevi niso mnogo zaupali, dokler se ni Kafandxris, grški finančni minister, domenil z Briandom glede ureditve grških dolgov Franciji in dokler ni podpisal tozadevnega jran-cosko-grškega dogovora. Omenili smo prej poljsko-li-tovski spor. Pred kakima dvema mesecema, 15. oktobra namreč, je vložila litovska vlada pri tajništvu Družbe narodov protest proti neupravičenemu preganjanju litovskega prebivalstva v vilnskem okrožju, proti litovskim političnim beguncem, ki z vednostjo poljskih oblasti kujejo zarote proti litovskemu režimu in vpada jo na litovsko ozemlje itd. O tem sporu se je razvila pred svetom Družbe narodov med predsednikom litovske vlade Voldemarasom in poljskim zun. min. Zaleskim debata, ki pa je bila po sodbi nekaterih skeptikov le for-melni javni izraz "zakulisnega diplom atičnega snovanja ženevskih diplomatov. Se istega dne, namreč v sredo, so zastopniki Italije, Anglije, Francije, Nemčije in Japonske izdelali načrt za rešitev tega spora. Ta načrt določa v glavnem, da se mora nemudoma ukiniti vojno stanje med Poljslu> in Litvo, da se ustanovi obmejna komisija s petimi člani, zastopniki Francije, Anglije in Nemčije, nadalje da se vzpostavijo brzojavne in telefonske zveze med obema državama, ki so jih dale pretrgati litovske oblasti, in da se končno čim. prej pričnejo redni diptomatični stiki med obema prizadetima strankama. Koncem tedna je prispel v Ženevo tudi maršal Pilsudski, ki je imel včeraj več razgovorov, katerih vsebina pa ni b.ila doslej objavljena. Pomemben ženevski sestanek v tem tednu je bil tudi sestanek med Chamberlainom in ruskim delegatom Litvinovim, dasi ni privedel do nikakih konkretnih zaključkov. Že ves čas od konca novembra se bavijo listi z zo-petnim zbližan jem med Rusijo in Anglijo. Za enkrat se pa da reči o tej stvari le to, da sta tako ruska kot angleška vlada pripravljeni pričeti pod gotovimi pogoji pogajanja za vzpostavitev medsebojnih diplomatič-nih odnošajev. Ob zaključku naj omenimo še poskus atentata na bivšega albanskega ministrskega predsednika, tasta Ahmeda i>ega Zogu. Ko se je ta vračal s svojim avtomobilom proti domu, je bilo proti njemu sproženih več strelov iz revolverja. Eden njegovih spremljevalcev je bil ubit, drugi težko ranjen, on sam pa je ostal nepoškodovan. Napadalcem se je posrečilo zbežati. DNEVNE VESTI mjf S ssstanHa iziMatelJev liiie« Dne 6. in 7. docembra sta se vršila v Milanu občni zbor in odborova soja nacionalne zveze izdajateljev listov. Predsedoval je kom. general Giuseppe Pe-lissero. Na zborovanjih se je razpravljajo o raznih važnih vprašanjih, ki se nanašajo na izdajanje listov. "'Občni zbor je med drugim potrdil absolutno prepoved dajati naročnikom nagrade. Nadalje je potrdil, da naročnina za notranjost države ne sme znašati manj nego 65 lir (polletno 33 lir), a za inozemstvo ne manj od 150 lir (polletno 76 lir). 1 Kar se tiče prošenj s strani društev, krožkov, itd., naj bi se jim pošiljali listi brezplačno, je bilo sklenjeno, da. se upravni-štva ponovno opozorijo na že obstoječe tozadevne omejitve. Ker se dogaja, da povprašujejo, kakšno 'je stanje listov, sindikalne organizacije in celo privatne družbe, je občni zbor sklenil, da ne sme noben član sindikata dati nikakih informacij razen s predhodnim dovoljenjem udruženja, katero se mora poleg tega takoj obvestiti o sličnih povpraševanjih- * Odbor udruženja je imel potem sejo, kateri je prisostvoval tudi posl. Amicucci za nacio-nalni novinarski sindikat in na kateri se je sklep slo o udeležbi na mednarodni novinarski razstavi v Kolnu. Trojno odstavitev letnika 1838 Vojno ministrstvo je odredilo, da se z 31. decembra postavijo v položaj trajne (absolutne) odslovitve iz armade vsi vojaki, bodisi da so pod orožjem ali v rezervi, vpisani v katerokoli kategorijo, kateri so bili rojeni v 1. 1888. Izvzeti so poklicni podčastniki, ki so še v službi. Matični listi teh vojakov se pošljejo na pristojne naborne okraje, ki jih bodo hranili kot liste prejšnjih letnikov. Ccsiiiaičarji psilte! Ponovno moramo opozoriti gostilničarje, zlasti na deželi, da se skrbno čuvajo različnih prestopkov in ne dado tako povoda ob-lastvom. ki bi bila potem primorana zapreti jim lokal in odvzeti dovoljenje. Dan na dan je namreč slišati citati o Številnih prestopkih in celo o tem, da so zadnje čase precejšnjemu številu gostilničarjev zaprli gostilne — radi prestopkov proti gostilničarskim zakonom. Zato naj vsaki gostilničar skrbno pazi, da se bo točno držal predpisanih pravil in jih pod nobenim pogojem in v nobenem slučaju ne bo kršil. Posebno je treba Še posebej paziti na to v bližnjih božičnih praznikih, ko bodo sostil- ne gotovo številnejše obiskane kot v navadnih dneh in praznikih. Istotako naj bodo točni, polteni in piavični ter pazljivi trgovci, da se tako izognejo nepotrebnim stroškom, sodnijskim razpravam in podobnemu. SMRTNA KOSA Včeraj je dospela vest iz Catanie v Siciliji, da je tam preminul g. Fran Fonda, bivši šolski voditelj v Rojanu. Pred dobrim tednom je šel tja iskat zdravja. Mučila ga je naduha. Pokojnik je služboval v Štanjelu, v Škednju, na Katinari, v Bar-kovljah in pozneje kot šolski voditelj v Roianu do upokojitve pred dvema letoma. Bii je med tovariši in znanci priljubljen radi svojega mirnega značaja. Naj mu bo lahka južua sicilijanska gruda. tFžalo-ščenim ostalim pa naše sožalje. RAJ SO KOLEDNICET Koieeftnice sc darovi, ki jih dobite, ko greste o božiču, o iicv^m letu in o svetih treh kraljih koledovat. Alt boste kciedovali? Letos boste dobili prelepe koied-nice, ki izidejo o Božiču. Uživali jik boste Sez vse praznike. Verujte nam, da vam bodo pripravile obilo veselja. POZOR NA KOLEDNICE! Iz naiega urada Rok ovni koledar za mesec december. Dne 10. decembra zapade rok za plačevanje pri davčni iztirjevalni-ci obroka direktnega davka, davčnih naklad in lokalnih tributov, a dne 19. decembra bo ta rok potekel. Dne 31. decembra bo potekel rok za prijavo dohodkov premične imovine kategorije B. za društva in bitja, ki so taksirana na podlagi bilance, če je ta bilanca odobrena vsaj pred 3 meseci. Z dnem 31. decembra bo potekel rok za popravo dohodkov na premično bogastvo za leto 1928 in sicer za kategorijo B. in za zemljiške dohodke zasebnih davkoplačevalcev, med temi tudi društva s kolektivnim imenom in navadnim komanditom. •• prenehali davčni uradi pošiljati davkoplačevalk......... iiu^nanili svojih dohodkov, piatčilne predloge se«-stavljene na podlagi ugotovitev na imovini ki je podvržena davku. Upokojeni delavci idrijskega rudnika. Neprestano prihajajo na ministrstvo ekonomije raznovrstna vprašanja glede likvidacije pokojnim delavcem idrijskega rudnika z namenom, da bi doznali podrobnosti o pokojnini; ali bo začasna ali kononoveljavna, ali bo vročena pokojninska knjižica, glede obračuna let, ki bi prišla v poštev za pokojnino, I. t. d. Slična vprašanja je brezuspešno pošiljati na ministrstvo v Rim, ker le kr. komisar v Idriji, podprt po odboru v ta namen sestavljenemu, je v stvari kompetenten; zato )»hko daje vsa zahtevana pojasnila. _____^_____ Ministrstvo likvidira pokojnine teh delavcev definitivno. Ministrstvo naloži izplačitev. Zakladna delegacija lahko izplačuje s knjižicami ali izkazi^ kar je ministrstvu vseeno. GfAovo je, da zakladna delegacija izda posamezne odloke, iz katerih je jasno razviden kredit vsakega delavca, in naloži postnim u-radom, da izplačujejo nakazila. Tak sistem ne predstavlja v splošnem nikake nepriličnosti, pač pa je precej komoden za upokojence. V »lučaju, da bi biti upokojenci na kakJen način zadržani dvigniti nakazila, ae lahko poslužujejo pooblastil, ne glede na to ali so v posesti odloka ali knjižice. Josipina Semiti! in solaatnUd -Rasel: Premičnine (pod pozicijsko številko 3534) so bile plačane v letu 1922. z zneskom 2600.— lir, a glede nepremičnin (pod pozicijsko Številko 179253) smo poturili, da pridejo v likvidacijo. Nadejamo de, da bo stvar v nekaj mesecih zaključena. Ivan ReainoviC Trst: Vaš re-kurs je bil dne 27. avgusta 1927. odbit, ker se niste podal na odka-za.no službeno mesto. Tozadevni odlok Vam bo vročen. A. vd. MorMc - Roceft: Pridite v nad urad. IL X. S. - Kobarid: Agrarna posojila daje agrarna sekcija zveznega zavoda za vzpostavitev Benečij (Istituto Federale per il risorgi-mento delle Venezie) na menico in bianco. Obresti se plačujejo eno leto naprej ter se vrtijo okolu 5M C V* po sto. Najbolje je, da se o-brnete na Monte di Pieta v Gorici kjer dobite vsa pojasnila v potankostih, pa tudi posredujejo oziroma izposlujejo agrarna posojila. Mihael Basa - Dol. Zamen: Ko stoji stvar v takem štadiju sta le dva izhoda: na razpravi, kar je vezano s troški, ali opustiti vse. Ne moremo Vam svetovati ne enega in ne drugega, ker ne poznamo vsebine odklonilnega odloka. Ako nimate nobene pravne podlage, ne hi prodrli s svojo zahtevo, zato škoda za brezpotrebne troške. Vsekakor bi želeli biti informirani v potankostih. Tajništvo. iz tržaškega življenja Žalostne posledice neprevidnosti. Kljub številnim nezgodam, ki se dogajajo radi skakanja na ali s tramvaja v teku, je še mnogo ne- previdm'žev, ki imajo to grdo navado in po nepotrebnem tvegajo svoje zdravje in življenje. Pa niso to sami mladi ljudje, graje vredno je, da je med njimi mnogo priletnih oseb in baš te jo navadno najdražje izkupijo. Ena takšnih nezgod, ki je imela prav žalostne posledice, je doletela včeraj zjutraj 61-letno vdovo Nicoletto Đamiani, doma iz Izoie. Okoli 9. ure, ko je dospela s parnikom v naše mesto, je Damianijeva stopila na tramvaj, da bi se popeljala v ulico Giu-Iia, kjer je imela razne opravke. Ko je dospela na zaželjeno mesto, je starka v naglici izstopila, ne da bi počakala, da bi se tramvaj ustavil. Skočila pa je tako nerodno, da je padla in pri tem prišla pod priklopni voz, ki ji je polomil in hudo ■razmesarir obe nogi, levo pod kolenom, desno pa nad stopalom. Nesrečna ženska je bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti par mesecev, a bo kljub temu oetala pohabljena, kaj-.ti na;brž ji bodo zdravniki morali odrezati eno nogo. Fosko&en samomor. Z avtomobilom rešilne postaje je bila včeraj popoldne prepeljana v mestno bolnišnico -42-letna Zdenka Janoš, katera je okoli 15. ure zavžila v svojem stanovanju v ulici Trento Št. lt>, očividno s samomorilnim namenom, znatno količino nekega uspavalnega src 1-siva. Zdravnik ji je izpral želodec in jo & tem rešil iz vsake nevarnosti. Janoševa ni hotela povedati. kaj jo je dovedlo do nespametnega koraka; pravzaprav je trdila. da je zavžila uspavalno sredstvo edino le z namenom, da bi zaspala. Toda njen mož, ki jo je spremljal, je pojasnil, da tičijo vzroki njenega dejanja v družinskih neprilikah. Janoševa je bila prepuščena domači negi. Obstrelll se je. 23-letni čevljar Alojzij Adamič, vratar hiše št. 8 v ulici F. Crispi, je predsinočnjim našel med smetmi v veži star, zarjavel revolver. Kakor bi pač skoro vsakdo storil v takihem slučaju, je Adamič začel revolver ogledovati toda pri tem je bil naibrž precej nepreviden, kajti nenadoma se je stari pihavnik sprožil in krogla se je zapičila fantu v levo stegno. Včeraj popoldne je Adamič prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo v 10 dneh. Nezgode pri delu. Med delom na parniku «Belve-dere», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta, je 33-letnemu mehaniku Karlu Frank, stanujočemu v ulici Fabio Scvero št. 55, včeraj popoldne padel na levo nogo težek Železen drog ter mu zadal bude poškodbe pod kolenom. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Par hudih trenutkov je prestal včeraj zjutraj 50-letni zidar Lino Avian. s*f»nuioč v ulici Set-tefontane št. 73. Ko ie delal v pri- tličju neke nove stavbe v prosti luki V. E. III., se je z zidarskega odra nenadoma odtrgal tram ter padel z višine 4 nadstropja t?k pred njim na tla; zadel ga je pa k sroči samo na levo nogo, na kateri mu je zmečkal palet-. Zdravnik rešilne postaje je dai prepeljati ponesrečenca v mestno bolnišnico. — Z avtomobilom rezilne postaje je bil včeraj zjutraj prepeljan v mestno bolnišnico tudi 25-letni zidar Valentin Martini, kateri si je pri delu v neki stavbi v ulici Raf-fineria, ko je tesal s sekiro kos lesa, presekal palec na levi nogi. Ozdravil ho v 14 dneh. Porota BtatovoUs prsi psrsto Četudi je ta obravnava med redkimi, v katerih odločujejo porotniki, vzbuja sedanja pred tržaško poroto le malo zanimanja. Obtoienka je Marija Campisi, poročena Tri po t, stara 40 let. iz Manziane v Kalahriji, šivilja. Obtožnica pravi, da je obtoženka zagrešila zločin obrekovanja na škodo nekega Josipa. Cortalija, starega 28 let. Naznanila ga je radi tatvine, katere ni nihče izvršil, le iz maščevanja, ker jo je Costali zapustil. Obtoženka je oblečena v črnino (skoro vse poročene obtoženke so pred poa\>to oblečene v črnino) in je zelo zdelana. Jeiča jo je baje zelo potrla. Kesa se svojega dejanja. Cortali se da zastopati po odvetniku dr. Kezichu in Camfpisijeva ima kot branitelja odvetnika dr. Robbo. V obtožnici je tudi navedeno, da je Campisijeva dne 14. junija t. 1. Tudi izrekla besede: «Ne bom imela miru, dokler ne bom izpila na jmanj en liter tvoje krvi!>» ObtoiesKa trdi da fe nedolžna. Priznava, da je rekla nekdaj tisto o krvi, pravi pa, da je te besede izrekla v jezi. Ona je nana-eč živela skupno s Cortali jem. Na-krat jo jo ta zapustil, potem ko ie ona štiri mesece skrbela zanj. Obljubil je sicer, da ji bo dajal vsak teden po 50 lir za živež, a tega ni nikdar storil. Tatvino sem v resnici utrpela« pravi obtoženka, «in moj sum je ' padel na Cortalija in njegovo služkinjo Marijo Snidersich. Cortali namreč tisto jutro po tatvini ni prišel domov in potem ga nisem videla več do srečanja na konii-sarijatu. Nisem ga naznanila iz maščevanja, kakor pravi Co-rtaIL» Predsednik: Toda karabinorji komisarijata so izjavili, da ste vi sami priznali na komisarijatu, da ste ovadili Cortalifa v jezi in tla ste ga prosili oproščenja. Obtoženka: Ni res. Rekla sem lo Cortaliju, naj on umakne svojo o-vadbo, nakar bi jaz storila isto. Cortali jo namreč vložil ovadbo radi obrekovanja. Prisegam, da je vse to res, prisegam pri spominu na mojo umrTo hčer. (29. maja i. 1. ji je uamreč umrla v bolnici j rl Sv. Mariji Magdaleni bČi, stara . I let.) Obtoženka je ločena od uio Poslednji živi v divjem zakonu z neko drugo žensko, s katero inu* tudi otroke. • Predsednik javi, da so mu kara-binerji iz Mongia/m - Fabrizio poslali informacije, glasom katerih je biia GunpLiijava že pred sodiščem radi varanja lastnega zakonskega moža. To okolnost ohtofcenk* taji. Bila pa je v tej obravnavi t*-proščena po amnistiji. Odvetnik Robba: Oprostilna rnr-sodba povodom amnjstije še ne dokazuje, da je Campisijeva res varata svojega mofca. Državni pravdoik: Tudi s Corla-lijem ga ni varala, kaj ne? Josip Cortali na zelo zgovoren, a tudi zelo zapleten način pove, kako se je sezi ■ z obtoženko^ katera da je storila vse, da doseže svoj cilj, to je, da ga «zapeljem. On je star let in je. bil pred časom finančni podčastnik. Njegove izpovedi so precej pikantne in vzbujajo pred občinstvom s težavo zala-jenega smeha. Pove med drugim^ kako ga je Campisijeva držala ločenega od vseh drugih žensk. Cortali je namreč gospodar neke gostilne. V tej ni smel namestiti nobene ženske. Da enkrat napravi konec temu «oblegovanju», je sklenil, da niti stanoval ne bo veđ pri Campisijevi, kar je zanetilo o-genj v strehi. On je šel stanovat v stanovanje neke Fabris. Ko jo Campisijeva videla, da je njegov sklep trden (tega sklepa precej dolgo ni hotelo biti) je> začela divjat i. Izmislila si je tatvino in ga naznanila kot tatu. To se je dogodilo dne li. junija t. 1. karabinerji so izvršili v njegovi hiši preiskavo, u niso našli ničesar. Cortali ic r.••to obvestil karabinerje o poh >. i in ovadil Campisijevo radi ohrcU. • i-nja. Ker ie obrekovanje imelo fiktivne posledice, je Campisijeva prišla pred poroto.) Marešjalo karabinerjev \ ulici Francesco (Jrispi, (prej Chiozza), potrjuje obtožnico v celoti. On je sprejel obe ovadbi. Pri zasliševanju te priče pride do mogočnega prerekanja med obtoženko in pričo, ker tu pride do protislovij. Počim inare 'jalo t^di, da je Campisijeva biia samo enkrat na komisa-rijatu, da vloži ovadbo, pravi ona, da je bila najmanj osemkrat. O-vadba o tatvini je govorila o treh namiznih prtih, dve.li ženskih srajcah. enih ženskih spodnjih hlaf, enem paru ženskih nogavic in o poročnem listu obtoženke. Vse skupaj je poslednja cenila približno 150 lir. Obravnava se jutri nadaljuie. Ker je obravnava Brili vzela veliko več časa, kot je bilo določenega, ie obravnava proti Juliji Schaffcr, obtoženi detomora, bila prenešena na nedoločen čas. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Premestitev in imenovanja duhovnikov Župnik v Studenem, g. Dominik Janež je imenovan za nadškofijskega duhovnega svetnika. Vipavčan Edvard Ferjan-čič, ki je bil do sedaj župni u-pravitelj na Bukovem, je premeščen kot Ikurat na Štjak. Na njegovo mesto pa pride župni upravitelj Peter Šorli, ki je do sedaj služboval kot kaplan v Tolminu. V Tolminu pa nastopi kaplansko mesto Albin Martin-ČiČ, ki je bil do sedaj kaplan v Podmelcu. Sodnij&ka razprava, ki se je odložila. V petek bi se morala vršiti na goriškem kazenskem sodišču razprava proti goriškemu novinarju Rafaelu Talmossonsu ki je bil ob-dolžen obrekovanja v škodo gospoda Nino Chiarellija, bivšega tajnika pokrajinskega urada fašistov-skih sindakatov. Glasom obsodbe, ki jo jo vložil g. Chiarelli proti časnikarju Talmassonsu, ga prvi obtožuje, da ga je Talinasson.s večkrat obdolžil, da si jo prilastil približno 60.000 lir v Škodo sindakal-ne blagajne. Ker pa se razprave ni udeležil ne g. Chiarelli in ne njegov zagovornik ter so poleg manjkale tudi priče, ki jih je smatralo sodile za neobhodno potrebne za razjasnitev slučaja, se je razprava prenesla na novo zasedanje. Bolnik, ki trdovratno molči V resnici se zdi čudno obnašanje nekega Julija Kebata, starega 24 let, uradnika, katerega stariši prebivajo v Šempetru —, ki so ga pripeljali v bolnico usmiljenih bratov s skoraj prestreljenimi prsi. Rana je bila povzročena od strela iz samokresa. Na številna vprašanja bolniških strežnikov, ' zdravnikov in novinarjev, ki so prišli k njemu, ni hotel dati nobenega odgovora, kako se je ranil. Zato so razumljiva mnenja, ki se pola ste človeka v njegovi prisotnosti, da je hotel morda storiti samomor in zato molči. Končno se ic vendar v toliko spovedal, da je bil napaden od nekih neznancev v bližini Oslavja. Podrobnejše pa stvari ni hotel razkladati kot br se nečesa bal. Vrh tega se je v bolnici tako čudno obnašal, da so bili primorani postaviti poleg postelje orožnika. ki ga straži. Vlak, ki ima zamudo radi kom j a Vlak št. 1675, ki je pred dnevi prihajal iz Trsta proti Gorici, je imel — 29 minut zamude. Vzrok te zamude pa je tako originalen in svojevrsten, da le stežka kaj takega. Takoj za Gradiško je namreč zapazil vlakovodja, da se pase in sprehaja po tračnicah konj, ki se ni brigal za nevarnost, katera mu je pretila od prihajajočega vlaka. Vlakovodja je vlak pričel ustavljati, hkratu pa piskati, da bi prepodil konja. Toda ta se za piskanje ni zmenil. Vlakovodja je šo počasneje vozil. Ko je tedaj konj zapazil, da mu je vlak za petami, se je spustil v počasen tek, toda še vedno po ^tračnicah, tako da je mogel vlak le počasi naprej. Končno je konja spravil s tira in ga prijel neki železničar. Oddal ga je na orožniško postajo v Miren. Orožniki so nato iskali, kdo je lastnik konja. Ni jim bilo treba dolgo iskati. Zglasil se je gospodar sam, ki je — po vesteh, ki prihajajo — neki M. Brajnik. Trdil je, da mu je konj zbežal, ko g v je pustil samega. Orožniki so mu izročili konja, hkratu pa tudi — kontravencijon, ker ni pazil nanj. Smrti in poroke na deželi Umrli so: Anton Kravos v Škriljah. *V Vrtojbi 14-letna Al-ma Vogrič, Justina GorkiČ, 60-letna Jožefa Černe in 20-letna Rozina Koglot. Poročila sta še Marica Šekli s Francom Šturmom v Livku. Nesreče in nezgode. Neki Ivan Torus, 16-leten, iz Sv. ; Lovrenca pri Moši, je na ulici Camposanto tako nerodno padel s kole&a, da ga jo moral Zeleni križ t prepeljati v mestno bolnico. V Trstu, dne 11. decembra 1»27, « EDINOST* m. Istotako je moral v vozu Zelene-a križa v bolnico Teodor Velu-ček, star 29 let, iz Solkanske uli-eT ker s© je v ulici Lunga poreda 1 ,»o rokah in si tudi prerezal žilo. Odprte lekarne. Danes, v nedeljo, dne 11. decembra 1927. bodo v Gorici odprte sle-leče lekarne: ves dan z nočno •lužbo ves prihodnji teden lekarna "ontiu. Corso Verdi 17; do ene ure jx>poLdne pa lekarni Alesani, Via fjiosue Carducci št. 12 in Pontoni, Via Rastello št. 26. Izpred sodHKa Streljala sta na oteta Pfed goriškim sodiščem sta se morala zagovarjati neki Mihael Ragusa, star 20 let, dijak ter njegov brat Marjan, star 17 let. Obtožena sta bila, da sta štirikrat ustrelila proti očetu in ^a lahko ranila, tako da se je zdravil le 10 dni. Istotako sta streljala prjpti neki Magdaleni Boemo. Mihael je bil obtožen, da je nosil zunaj liišc samokres brez orožnega lista. Marjan pa, da je z nožem ranil Magdaleno Boemo ter ji povzročil rane, o-zdravljive v 14 dneh. Zgodilo se je vse to v Grade-žn 19. junija leta 1926. radi družinskih prepirov. Sodišče je obsodilo Mihaela na 1 mesec ter 16 dni zapora in na kazen bOO lir. Marijana pa na 28 dni zapora. Radi priležništva Moral je na zatožno klop neki A. Princi, ker je kršil z neko Rožo Carrinetti zakone proti javni morali. Istotako bi se morala zagovarjati Roža Carrinetti, pa ni bila pri obravnavi prisotna. Zato so jo sodili v kon-tumaciji. Razprava se je vršila pri zaprtih vratih. Ovadbo je vložila Princijeva Žena. Sodišče je obsodilo oba obtoženca ,sa 2 meseca zapora, a kazen ne bosta od sedela, ker vclia zanju amnestija. AVČ5 Tatovi na pešinetn uradu Na tukajšnji poštni urad so ponoči vdrli tatovi, ki so prebrskali miznice in predale, ker pa niso našli denarja in drugih vrednostnih papirjev, so odnesli le nekaj ključev, ki jih menda milijo rabiti pozneje. Zadeva je bila javljena orožnikom, ki iščejo, kdo bi bili nočni obiskovalci. KOBARID. Prcvizorično zasedanje pičtare. Glavni oskrbnik sod ni j za Benečijo in Julijsko Benečijo, ki ima svoj sedež v Benetkah, je določil, da so bodo v dobi od januarja do konca junija 1928. I. vršile sodne obravnave tudi v Kobaridu. Sodnik pri teh obravnavah bo tolminski sodnik dr. Srhober. Obravnave in sploh drugi sodnijski opravki se bodo vršili vsako prvo soboto v mesecu. V slučaju pa, da bi bil ta dan praznik, bo zasedanje preture naslednji dan. GRAHOVO Nesreča - Lesni trgovci. Jvo je v sredo, 1. t. m. nasa so-vaščanka Justina Cvek š!a po lestvi na hlev, da bi nakrmila živino, je po nesreči padla z lestve. Padec je bil tako nesrečen, da si je pri tem zlomila roko. Zdraviti se bo morala najmanj tri tedne. Naši lesni trgovci so v lanski zimi in pomladi pripravili v dolini Koritniee veliko množino lesa. Trg za les je bil takrat Še precej dober. Sedaj pa, ko se je cena lesu tako znižala, nima nas les nobenega trga. ker mu dela veliko konkurenco jugoslovenski. Naše trgovce je na-pravijanje lesa precej stalo ter ne morejo jugoslovenskemu trgu konkurirati. Skoda, ki jo trpi naša lesna trgovina, je, kot vidimo, danes zelo velika. PODBHĐO. Zločinec, ki ga iščejo - God farnega svetnika. Jugoslovenska oblast je izdala tiralico ra nekim Ivanom Balo-kom, doma i 7 Porezna, ker je onkraj meje menda izvršil par ubojev in nekaj požigov. Fant ie nato zbežal v Italijo, kjer ga že dolgo intenzivno iščejo orožniki in fi-nančni stražniki, toda do sedaj brez uspeha. — Fant ima okrog 20 let: že prejšnje »čase se jo zelo rad potikal po gozdovih. Nato je •skočil v Jugoslavijo, kjer je izvršil o-menjene uboje menda iz osebnega sovraštva, oziroma maščevanja. O-r.jžniki šo mu bili že večkrat za petami, pa jim je vedno ušel. Po-rezenčani pravijo, da so ga menda enkrat telo ujeli, pa jim je ebezal skozi okno, kjer so ga držali. Med ljudmi je precej govorjenja, ker grozi s požigom. Če ga kdo izda. Tudi finančni stražniki so ga že enkrat prijeli, ko se je izdajal za herača, pa jim je ubežal. V torek. 6. t. m. smo praznovali god našega farnega svetnika. Zbralo se je Se. precej ljudi, vendar sta jih slabo vreme in mraz precej zadržala. Kot običajno vsako podobno praznovanje, se je seveda mo-rabo zaključiti s pitjem in grdim rjavenjem pijanih glasov po gostilnah. Pri nas še ni uvidevnosti, temveč še vedno vse preveč lahkomiselnosti. ZATOLrMIN Zima ln sv. Miklavž. Malokrat se oglasimo iz naše zakotne gorske vasice, čeprav bi imeli večkrat marsikaj povedati Rano nas je letos obiskala zima, ki je kar nepričakovano pokrila z belo odejo naše revne, vendar ljubke domove. Zapadel je po vsej dolini precej debel sneg, pa tudi mraz je nenadoma pritisnil tako. da smo morali zakuriti peč v izbi. Posedli smo okoli nje, posebno na večer ter pridno prebirali knjige «Gor. matice«, ki so nam došle pravočasno v zabavo in kratek čas in iz katerih smo črpali marsikaj koristnega in potrebnega za vsakdanje življenje. Sv. Miklavž je, kakor po navadi, tudi letos priromal in med potjo obdaril vse pridne in poslušne pa-glavčke. Največ opravila je imel v hiši tukajšnjega posestnika J. Lipuščka, kjer je najprej obdaril kopico malčkov, nato gospodinjo z novorojenčkom Tončkom in slednjič Se gospodarja z 22 malimi predički. Sv. Miklavž, le večkrat priromaj k nam, seveda z dobro obloženim košem, veseli te bodo vsi malčki, pa tudi odrasli v takih in enakih slučajih. — Vaščan. IDRIJA Semenj sv. Barbare Letos je padla sv. Barbara na nedeljo, zato se je vršil semenj v pondeljek. Precej živo je bilo letos na semnju. Kramarjev je bilo dosti in opazili smo, da so bili po večini vešči našega jezika. Kupčija, mislim, da ni ravno napredovala. Največ se je prodalo otroških igrač, katere je sv. Miklavž pridno kupoval. Sv. Miklavž Zdelo se je letos, kakor da bi izgubljal sv. Miklavž ono tradicionalno obleko. Ostali smo letos brez večjega Miklavževega večera. Kasno je na ta dan veselje naših maiili, pač ni treba omenjati. Vendar se zdi, da smo pred leti z večjim veseljem čakali tega dne. Letos je Miklavž hodil le po hišah in je pridne in dobre malčke gotovo zelo obdaril. Nesreča v tujini. V" nedeljo, 4. t. m. je dospela vest iz Ljubljane, da sta umrla, nenadne smrti zakonca Ivan in Anica Kenda. Zgodila se je nesreča menda na sledeči način: V nedeljo dopoldan so opazili sostanovalci zgoraj omenjenih, da se v pozni uri ni niliče pokazal iz hiše. Dozdevalo se jim je, da se je moralo nekaj zgoditi. Udrli so v stanovanje, kjer se jim je pa nudil žalosten pogled. V sobi na tleh sta ležala v ponočni obieki mož in žena mrtva. V sobi je bilo polno ozračje plina. Pozabila sta l^ajbrže prejšnji večer zapreti plin, kateri ju je potem ponoči zadušil. Ivan Kenua je bil po rodu Idrijca n. ima tu ie mater in sestro. Žena je bila doma iz okolice Dunaja. Naj v miru počivata! Gospe Kendovi in gdč. uradnici na občini naše iskreno sožalje! Po drugih vesteh iz slovenskega časopisja se zakonca Kenda nista zadušila s plinom, ker so ga našli, ko so vstopili v sobo, zaprtega. Vrh tega je bil g. Kenda strokovnjak, ki bi se v takem slučaju gotovo znal rešiti. Domneva se, da se jc nesreča zgodila na ta način. Oba zakonca sta bila slaba na srcu. V petek zjutrj se je žena kopala, in ker je dolgo Časa ni bilo iz kopeli, je pogledal Kenda v kopalnico in jo našel mrtvo, zadeto od kapi. Pogled na mrtvo ženo ga je tako pretresel, da je zadela kap tudi njega. Tako se domneva. BORZNO POROČILO Trst, 10, decembra 1927. Amsterdam 743—749, Belgija 256.25—2G0.25, Francija 72.50—72.80 London 90.01—90.21. Ne\v-York 18.41—18.47, Španija 302—308, Švica 355.50—357.50, Atene 24.40—24.90 Berlin 437.(>0—443.40, Bukarešt 11.25—11.65, Praga 54.55—54-80. O-grska 320—32«), Dunaj 257.25— 2H3.25, Zagreb 32.37—32.67. Uradna cena zlata (9. 12.) L 355.80; vojnoodškodninske obveznice 87. POSLANO) ZAHVALA Zahvaljujem Zavarovalnico L'UniGn, oziroma g. Augusta Ravnik-af v Gorici, Via Barzef- lini št. 2 za pravilno in točno izplačilo odškodnine moje popolnoma pogorele hiše z gospodarskim poslopjem in premičninami. 1 Martin Sedmak (1295) :*'!§h Juršice. - *) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. MJ&L!_OGLASi BERLITI-SCHOOL Vi* F*bi° nw vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-J542 HIŠICO (3 prostori, zemljišče, hlev, voda) prodam. Stanovanje proeto. Skedenj Monte 697. 1664 SOBA mebliranr- se odda. Via Fabio Se-vero 65, III., vrata 12. 16o5 TRTE ceplfene dobite pri odlikovani trt-nici Ivan Forčifi, Preaerje p. Komen. 1655 STANOVANJE, dve sobi, kuhinja, shramba, prosto, se odda v najem. Sv. Marja Magd. sp. 1064. Cunja. 1667 Globoko užaloščeni naznanjamo sorodnikom in znancem, da je najin ljubljeni brat FRAN FONDA nenadoma preminul v Cataniji dne 8. decembra. V TRSTU, dne H. decembra 1927. Ivaska sestra, Josip brat ZAHVALA. Za ganljive Izraze naklonjenosti in sočustvovanja ob priliki bolezni in smrti nepozabne nam mame, stare mame in tete, go pe JOŽEFE ABRAM se najiskrenejSe zahvaljujemo vsem, k! so na katerikoli način počastili spomin blagopokojnice. Posebno zahvalo smo dolžni gg. nagrobnim govornikom, domačemu pevskemu zbora, darovateljem vencev ter vsem prijateljem In znancem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti. TUPELČE, dne 10. decembra 1927. Družina Jttr««0>v* in ZAdfVALA Ob priliki nenadne Izgube našega nad vse ljubljenega sina in brata JOSIPA KRALJ nam je došlo toliko dokazov sočutja, da se čutimo dolžni izreči vsem najsrčnejšo zalivalo. Posebno zahvalo etao dolini preč. g. župnika, vsem prijateljtm in tovarišem pokojnika in delavcem nabn.ž.nskega kamnoloma za podarjeni venec. Srčna hvs2a vsem gabrovskim fantom in dekletom za podarjeno cvetje. Slednjič se zaisvuijnjeino vsem blagim osebam, ki so t?a katerikoli način izkazale svojo naklonjenost v tej tc-žki url. CABROVEC, 9. eec. 1927. Žalujoča dmžiita KRALJ POSTELJA s hrano se odda poštenemu delavcu. Via Comnierciale 93. 1666 DVONADSTROPNA, skoro nova hiša ob postaji na prodaj z zemljiščem ali brez zemljišča. Primerna za gostilno in trgovino. Poizvedbe pri F. Rob, Robič - Kobarid. „ 1660 TRGOVSKA POMOČNICA s triletno prakso v manufakturni in trgovini z mešanim blagom, z znanjem slovenskega m italijanskega jezika, išče službe v bol'ši trgovini v mestu ali na deželi. Frelih Ivan, Veliko Polje št. 10 (Polie Grande p. S. Vito di Vipacco). 1659 riANINI, krasni, r; križanrmi strunami, zadnji dohodi. Največje jamstvo L 36C0. Soiitario 25, III. 1661 ŠOFER mehanik išče službe kjerkoli. Naslov pove goriška uprava. PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Carducci 36. 1158 £ALCGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G, Dollinar, i Ugo Polonio 5, Trst. 1452 STABILIMENTO musicale «Giuseppe Verdi*. Via Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd. 1024 POZORJ Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 na--»rej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg. 1512 ŠTEDILNIK se proda za L 180. Via Media 6, kovač. 1590 TRTE, cepljene, razne, za jesensko in spomladansko saditev, prodaja po najboljših cenah, zajamčeno sortirane, črne ia bele. Trtnica Pipan, Komen 29. 1591 V GORICI -OREFICERIA MODERNA«, Corso Verdi 13, ure, srebrnina, zla lunin a po zmernih cenah. Poprave ur se se izvšujejo točno in hitro. Kupuje se srebrn in zlat denar. Najboljše cene. 1597 V ff fl f Societa Ligure Lombarda, nVHj Trst, Piazza Scorcola 3, Te lefon 32-37 je najboljši po moči. trajanju in izdatnosti. Zastopnik v Cerknem: Maks Štucin. 1641 FIAT-Dunaj kamijon, vozi 5 ton, z novimi gumijami, se proda za 17.0CO Kr. Izredna prilika. Monfalcone CaseOa postale 13. 1649 PARKETI, rabljeni, v dobrem stanju, se prodajo P. Ponterosso 1. 1657 SPALNI divani, otomane navadni in luksusni. Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. 1579 HIŠA s štirimi prostori in 700 m2 vrta, se proda. Pojasnila daje Peter Beton, Bistrica. 1630 BABICA diplomirana sprejema noseče. Hladiš, Madonnina 10, II. 1663 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko^ Badulich Ana. Madon-na del Mare 19, II. 1662 BABICA, avtorizirana. sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 1592 urili Božičnih mM se je začela v prodajalni Foaiaco Nanlfattare di Conučnišiiza v Trstu, Via Genova 21, A velikanska likvidacija po neverjetno znižanih cenah. Po posebnem uspehu, ki smo ga dosegli s prodajo perila znane tovarne Brunner, smo se odločili za prodajo volnenega blaga za molke t n ženske. - Cene vsakemu predmetu so zaznamovane na zapečatenem lislku Velika izbera izdalanega perila in na mele?, bomba2eyine, pletenin, nogavic, oblek itd. itd. Obiščite nas in našli bodele največjo prikladnost. (1290) Fondaco Hanifatture di Convenienza TRST - VIA GENOVA ŠT. 21, A Ob prilik! božičnih praznlHoo m) nihče na zamidi aslsdati s zaloga blaga trailll HlliUlK TRST, Piazza Ponterosso kjer bo naial najnižje canc Platno Madonna tanko............po L 2.60 debelo ............ 3.20 tanko, dvojna visokost .... „ 5.60 debelo, „ „ ...... 6 60 „ 180 cm za rjuhe.....9 20 Madapolan.......od L 2.20 naprej Bombaževim, rumena . . ,, 2.30 „ FuStanj, fantazija...... 2.— „ „ dvojno lice, debel „ 2.50 Robci a jour....... —.50 „ Otroške nogavice . . . . „ 180 „ MoSke „ . . . . „ 1.50 „ Ženske ....... 1.90 „ Vrhnje „ volnene „ 7. - „ Brisače, gobaste ..... 1.90 „ Odeje, volnene...... 15.— „ „ preSite....... 55.— „ VESTJE, flanela, fu tanj „ 29.— „ MAJE, kolesarske, volnene „25.— „ Bogata Ubera volnenih pletenin, cower-coats, debelega, volnenega blaga za plaiče, blaga za prte i. t. d. Primerjajte cene brez moke obeze. TOvawmiKE cehe i POTREBŠČINE kovnee, mehanike Ib mizarji ? MUHO pri [7 dIHli. ^ Trat, Via S. HlcolO »t. 11 «1 laki • knCUA Družbeni oklic. Dna 19. decembra 1927, ob 9.30, se bo vršila v sobi štev. 28 Kr. Preture v Kopr.u javna dražba vložka št. 753 v Lazzaretto, obstoječega iz hiše in vinograda. Cenilna vrednost L 6,235'35, najmanjši ponudek L S.117'70. Pojasnila daje Benporatli, Trst, Via Roma 3, III. (1285 mi IN 8IKBKE manufakture PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - VIA MAZZINI 32 Pubbi. 'i~YTAN - Triestc. Vsled pozne sezije nadaljuje ruchel kit. Via Maszinl 36 — Via S. Caterfina 7 izredno prodajo vsega zimskega BLA45A po razprodajnih cenah. Volneno blago za plašče in obleke, baršun Manchester in Cliif-lon za obleke in klobuke, sealskin, peluches, astralian, Karakul, kožuhovine za okraske, solliers in šerpe. Pletenine, nogavice, gilets, pullover, šali, šerpe, odeje preproge itd. Bogata izbera svilenin, čipk, obrobkov v vseh barvah, zaponk, trakov i. t. d. za večerne toilettes. (1273) vm no električni pogon s polnolermeniKcm, moderno urejena, s približno 2.008 m3 oHrstlega lesa, «večjem mestu Slovenije, se ugodno proda. - naslov pri irSsai upravnlštvu. (I29J) Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite SKLADIŠČE pomm^šk Trst, Via Rettori 1 (Piazza Rosario) in Via Halcantoa 7-13. Naše cene ne poznajo konkurence. (1170) IHnBIIHBIIOBHIISkSlBI BI—IglfMlliHlill TVRDKA 0. UnNKLER. 0BLASCK1AK S [ CORSO VITT. EM. III = TRST = prodaja ob priliki BOŽIČNIH PRAZNIKGi? veliko partijo zimskih pBaščetr od L 11248) naprej V£LIKA IZBERA DLAGA ZA MOŠKE IH ŽENSKE :: HIBI fllSli HIB PODLISTEK £rnl lovec Zgodovinski roman lz kanadsk« prošlosti (69) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Oči so mu žarele v mrzlem ognju ko se je obrnil zopet proti Davidu. «Našel sem tistega drugega,» je rekel. «Ob četrti uri se bova bila na robu gozda za Saint Rocbom.« Petrovo naznanilo ni presunilo ali vznemirilo Davida. Ce bi Peter dejal: «Ti se boš bil z nekim človekom ob Četrti uri,» bi ostal ravno tako hladen. Na boj je bil pripravljen. Crni lovec mu je pravii, da obide človeka včasih neodoljiva želja do boja. Taka želja je bila zdaj v njem. Petrov boj je bil njegov boj. Peter je odklenil predal mize *n vzel iz njega smodnik in krogle. «Veoeli met da si tu,» je nadalje- val. «Bal sem se že, da bom moral iskati sekundanta po kavarnah. Salamenski razgovor sem imel z Nanciko. Vražji razgovor!» «Kdo je dotični?« «Ne vem in me ne briga — upam le, da zna streljati, kajti nameravam ga ubiti, pa nočem, da bi mi ta stvar ležala pozneje na vesti. Prosim Boga, da bi bil Jean Ta-lon.» Sele zdaj je pokazal David presenečenje. Peter se je smejal. Njegove roke so bile vražje mirne, ko so pripravljale pištolo. Opazil je Davidovo imenovarje na mizi. «Torej je dospelo?« je dejal in se sklonil za hip nad njirif «Moje častitke, David! Povedal sem ti, da bo Bigot držal svojo besedo, tudi če bi bil na po^u v pekel. Zasluga za to gre Aniei. Zvita spletkarica je in te gotovo neizmerno ljubi. Srečen človek si.» David ni ničesar pojasnil. Njegove ofti so bile vprte v pištolo v Petrovih mirnih rokah. «Ampak ta človek, katerega pojdeš streljat.^ ie začel. «Bo nocoj pokopan," je dejal Peter zaupno. «Nanciki sem to sveto zatrdil. Grozno sva se sprla. Nikoli nisem verjel, da se more ženska tako silno raztogo-titi. Obtožila me je, da sem prvak vseh strahopetcev pod solncem in da kadar bom pogledal svojemu nasprotniku v obraz, mi bo padla o\l groze pištola iz roke in da ne bom mogel sprožiti niti enkrat. Iz tega sklepam, da bo najbrž Talon. On je najboljši strelee v deželi in se baha da ni še nikoli zgrešil. No, dobro, tudi jaz ^ nisem 1» «Ali če mola nisi niti videl, kako se boš boril z njim?» «Nancika mi je zajamčila, da bo ob Četrti uri na mestu. Oh, srdita pa je bila! V svojem razburjenju mi je povedala, da ga ni poljubila samo enkrat, nego tisočkrat. In tako je izvabila iz mene najbolj ponižujočo častno obljubo. Nezaslišano je, ampak kaže, do kakšnih globin gre včasih ženska jeza. Ako se ne bom hotel biti, če pokažem belo pero, bom moral javno izjaviti, da se ne bom nikoli več dvo-bojeval! Predstavljaj si zdaj to stvar, ko pa ves Ouebec ve, da rajši izmenjam par prijateljskih strelov kot obedujem!» David je molčal. Strah za prijatelja ga je končno začel obdajati. Piekel je: faPetei- Joel, Crni lovec, mi je mnogokrat rekel, da jo nevarna reč, Če hoče Človek kaj storiti v hipib jeze. Jaz mu verujem. Ko bi hotel počakati do jutri...» «cln postati predmet splošnega smeha v mestu?» jo zarenčal Peter. «In da bi Nancika potem relo na ulici pokazala name s prstom ob vsaki priliki? Bah! Kje je tista rdeča kri. o kateri si mi včasih v gozdih toliko pripovedoval?" V naslednji minuti je bil pripravljen. Solnce je še vedno bilo visoko, ko sta odkorakala skozi C6te d'Abraham in hitela proti reki v smeri gozda, ki se je nahajal na-i sproti dveh otokov in St. Charleea Kakor pri prejžnjih tovrstnih pohodih je bil Peter tudi zdaj najboljše volje. V dobrem razpolože nju se je norčeval iz Davida, kate rega je začela obhajati nervoznost- IV. «£DDI08T> V Trstu, dne 11- decembra 1927. Znanost in umetnost — Zbrani spisi Ivana Cankarja. (Sesti zvezek.) oslej tako mnogokrat ponavlja, in do svoje nove forme poetsko-ra idealizma. V opomb"b je zbran zgodovinski materijal, ki obravnava postanek vsakega dt ia in usodo vsake knjige po nje izidu; v teh opombah se razgrinja pred nami zanimiva slika naših književnih razmer, ki nas loči od njih komaj dobrih dvajset let. a ki se nam vendar že danes zdijo tako dalnje. — Knjiga se dobi v Novi založi i in v vseh ostalih knjigarnah. C^na bro^. izvodu Din. f>8, v polpiatno vez. Din. 84, v polus-nje vez. Din. 110. ZANIMIVOSTI Tudi hči hoče v zbornico Miss Megan, izvrstna govornica, hčerka in neločljiva tovari šica svojega očeta Llovda Ge-orge-ja na njegovih potovanjih zborovanjih, bo kandidirala pri prihodnjih volitvah v poslansko zbornico in sicer v nekem \valleškem volilnem okrožju. Poslanci z Marsa V lioanoke-ju (Virginia, Zedi-njenr* države Severne Amerike) se je ustavil za neka^ predstav potujoči cirkus, ki je kazal občinstvu dva odposlanca s planeta Marsa, človeka, ki sta bila povsod zelo kosmata in ki sta imela velikanske oči, ušesa in veliko truplo. Pri prvi predstavi se je nahajala med gledalci tudi gospa Muse. Ko sta odposlanca z Marsa» zagledala to gospo, sta planila pokonci, hitela k njej, objela jo in jo imenovala: mamo. Ženska se je u-strašila v začetku, toda kmalu je spoznala v obeh svoja dva sinova, ki sta bila pred petimi leti izginila iz Roanoke-ja. Mati je nato vložila tožbo proti ravnatelju cirkusa na plačilo odškodnine v znesku 100.000 dolarjev in ga ob enem naznanila radi ropa otrok. Ravnatelj je bil res svoje dni zvabil dečka v cirkus,- imel ju je kakor dva sužnja in jima ni dal nikdar nobene odškodnine za njune nastope. Novi Z ep pelin V ladjedelnici v Friedricbs-hafnu ob Bodenskem jezeru se gradi nov Zeppelin L, 2 127, zrakoplov orjaškegra tipa (105.000 kub. km), ki bo poleti 1928. že oskrboval pošto in potniški prevoz med Sevillo v Španiji in Buenos-Airesem v Arg-entiniji (Južna Amerika). Vožnja bo trajala tri dni, medtem ko rabi najhitrejši parnik za pot iz Španije v Južno Ameriko eden in dvajset dni. Stroški za gradnjo tega zrakoplova bodo znašali 17 milijonov in pol lir. Obe vladi, španska kakor argentinska, bosta naklanjali. za dvajset poletov na leto [HKlporo po dvanajst milijonov peset. Vozarina iz Seville v Buenos-Aires l>o znašala približno 15.000 lir, kolikor stane sedaj prvovrstna kabina na parnikih iste proge. Sedem ženskih v angleški cbomici Po>i«:»ec Jo nag h iz volilnega okrožja Sauthenda, londonskega predmestja, kjer so skoraj same vile, je podedoval po stricu premoženje- in peerski naslov, ki mu je odprl vrata v gorenju zbornico. Za izpraznjeno mesto v spodnji zl>ornici so se razpisale uove volitve. Kandidi- rala je med drugimi tudi gpspa Jonagh in zmagala. Nas ledovala je torej svojega moža. Z njo >e prišla sedma ženska v angleško zbornico, Štiri spadajo h konservativcem, tri pa k delavski tako zvani labour stranki. Porodi brez boMfa Iz New Yorka prihaja vest, da sta dva zdravnika v tamošnji porodi niči, dr. Wiliiam Gmathwey in dr. Daviš izumila sredstvo, s katerim se preprečijo vse bolečine pri porodih. Zdravnika zatrjujeta, da sta to svoje sredstvo že preizkušala v 15.000 slučajih in dosegla pri devetdesetih odstotkih popoln uspeh. Zdravnika sta krstila svojo metodo z imenom analgezijo, kar pomen j a: brez bolečin. Mati ostane pri popolni zavesti in dobi le injekcijo. Oba zdravnika sta sklenila, da stopita sedaj s svojo novo metodo v javnost. Ako se bo ta vest izkazala kot resnična, potem lahko govorimo o veliki pridobitvi v porodništvu. Nedolžen v smrt. Dne 21. marca 1913. je bil obešen v Subotici (tedaj pod Ogrsko se je imenovala Szabadka) posestnik Štefan Tomka, obdolžien umora na lastni dvajsetletni hčeri Evi. Vse priče so zelo slabo izpovedale o njem in ga naslikale pred poroto kot nasilneža, ki je trpinčil svojo hčer. Sedaj, po 14. letih, so podirali Tomkovo hišo; pri tem so pa iztaknili v nekem kotu pre.perel listič z datumom 31. dec. 1912.; s tem lističem se poslavlja hči Eva od očeta kakor od moža in pravi, da se hoče usmrtiti na Silvestrov večer. Družina Tomke zahteva sedaj, naj se proces proti obešenemu ponovi in naj se z oprostilno razsodbo vrne pokojniku in družini dobro ime. V reklamne namene Pred dnevi je bil pripeljan v letalu iz Pariza v Bruselj, glavno mesto Belgije, divji panter. Tu v Bruslju ga vtaknejo v izložbo neke trerovine, ki prodaja kožuhe, da bo s svojo divno kožo vabil kupce. Šipa v izložbenem oknu je menda že tako debela, da se ni bati presenetljivih izletov razstavljene zveri na ulico. Aljehinovo domet ožje Aljehin. ki si je te dneve priboril v tekmovanju s dosedanjim svetovnim šahovskim mojstrom Kubancem Capoblanco prvenstvo, bi se rad povrnil v svojo domovino. Svoje fini je bil Aljehin izgnan iz Rusije, oziroma so mu odvzeli rusko državljanstvo, ker se je bil brez dovoljenja udeležil šahovske tekme v Seinjneringu. Rocke£?llerjcva ustanova Iz ustanove amerikanskega milijonarja HockefelJerja so se letos, kakor vsako leto v tem ča-su. določili darovi, ki se naklonijo znanstvenim zavodom /a novo leto. Letos dobita Hali Fstates Found en milijon dolarjev za akademijo v Atenah na Grškem in enako vsoto za nov medieinski zavod v Beirutu v Siriji. Uspeh novih Fordovih vozli. Ni dolgo od tega, ko smo poročali. da izdelujejo Fordove tovarne nov tip avtomobila, ki bo bolj praktičen in obenem bolj poceni kakor vsi dosedanji. Te nove avtomobile je Ford razstavil v Londonu. V nekaj urah, t. j. do popoldanskih ur je došlo naročil za H4.000 avtomobilov. Cene nihajo med 145 in 215 funti. t. j. med 13.000 in 19.000 lirami. Loterijske Številke izžrebame dne 19. decembra BARI 14 42 44 36 62 FIBENZE 27 33 90 25 88 MILANO 18 90 77 41 13 NAPOLI 17 75 5 63 34 I ALERMO 72 69 53 24 52 ROMA 71 64 39 82 16 TORINO 38 43 72 83 34 VENEZIA 71 31 70 26 67 Gospodarstvo PREDZNAMBA KMETIJSKIH POTREBŠČIN. Modra galica ln žveplo. Za prihodnjo gospodarsko sazijo je Tržaška kmetijska družba za modro galico, angleško in italijansko, ter žveplo. Ker imamo nakupljeno le malo količino angleške modre galice, priporočamo onim, ki se hočejo preskrbeti z angleško galico, da čimpreje prijavijo svoje naročilo. Blage, ki ga Imamo v zalogi: Umetna gnojila Superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter amonijev sulfat, ter mešanico pripravljeno za razne vrste rast i in. Kmetijske stroje In orodje Siamoreznice «BZayfahrt», pluge brane mlečne posneinalnike, transportne vrče za mleko, vse vrtno orodje, kot cepi Ine nože, škarje za obrezovanje, železne grablje. Šape okoličanske in topori'Ca, motike, vile ter vse čebelarsko orodje in potrebščine. Semena Zgodnji nizki in srednjevisoki grah. rdečo redkvico, vrtno ali solatno peso rdečo, zgodnje zelje in vrzote, solate, pravi Erfurtski kar-fjcl čebulček za sajenje ter vse ostalo vrtno in zelen jad no seme. Dalje imamo sveže dospela travnata in deteljna semena. Tržaška kmetijska družba v Trstu Ulica Torrebianca 19 in Raffineria št. 7 Tek fon 44-39. TVRDKA DAVIDE CAVALIERO Trsi - Corso Garlbaldl it. 5 (prej Barrlera vecchla) (zgotovljenu oblek In Mota zs moSKe naznanja-cenj. odjemalcem, da je znižala ob priliki božičnih praznikov vse cene na najnižjo stopnjo. Bogata izbera. Paleto ts, štajerskih atake n j in površnikov a vol« blodjo podvlako. Najnižje cene I Porabite priliko t Govori se slovensko. l#MliaUMa oblak DAROVI ' V počastitev spomina blagopok. Janka Dekleva, daruje druž. Ivana Duje v Zavrhek, Edv. Zupančič-Materija, Ivana Gombač Matavun L 50.—; družina Leopold Dekleva Vrem. Britof L 20.—. Skupno L. 70. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniku iz Dornberga. — Na žalost Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker se niste čitljivo podpisali in je zadeva končno vendar le preosebna. Oglasite se o priliki s kakim drugim dopisom in s podpisom. najvišje cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev. vider, jszbe-cev. mačk, veveric, c • , krtov, divjih in do? Sprejemajo se matih zajcev itd. itd. pošiljalve po pošli. D. @l!Klspscii - Trst Via Cesar« Battisti 10, II. nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. NA OBROKE — Oblaka, paletoU« dežni pla-l" B- in, tkanin«, perila, p lafeto, I sa dein-.kl, gllets, volneni pul- H lM«r. Mmo velour i. t. d. B lovtr, bltfo velour i. t. d. S Znižane ceae! Poboji ugodni! VI« Kom 9, *»- nadstrepl nwmmmmwm mm un tr mmi uoni i am opl« | lini Al Grtm Rispnrmio S. LEVI Trst, Via S. Lazzaro 9 NOVI DOHODI 1150 VOLVENiaE v vseh barvah od L 2.20 do L 2*51 PASTUfl FUlTAHJA, double fece . 4.7« do l 4.00 ftOAPtUM centlm. 80 . od . 2.23 do L 3.50 PUITIIO MA00MNA št. 12. HO centim.poL3. PLATNO za poročno perilo 150 cent i m. po L 5-50 PLATNO „Dowlas\ debelo, vis. 150 po L 6.50 SUKNO .pettinato", fino, metei . .poL4— AORćtt za sr. j e .....po L 3.70 BOftCHI za delavske hlače po 7.-, S.- , 10. -12. - in 15,— L meter. lim lina UB H HL JPEtlAUTETa : Pletenina, volnene in Tuštanjaste ter ionsks in o.ro-ike nogavice. Blece prve vrste. - Postrežb tečna. Čevljarnica Vodopive c Trst — Via Rifeorgo 29 — Trst naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preskrbela za božične in novoletne praznike z bogato izbero OBUVALA za moške, ženske in otroke toliko navadnega kolikor luksusnega, ki se prodaja po najzmernejših cenah Blatio prvovrstna delo solidno in natančno. (1235> Izvršujejo s* naroČila po cnarl ln popravila. ZE^INARO & GENTILLI-TUS? Skladišča: Via Pier Luigi da Paiestrina Št. 3 in 7 - Tel. 225 Prodajalna na drobno: Plazzaln Via Renato Imb'iani (prej S. Giovauui) tel. 2689 Prosta Inka: Skladišče št. 4, tranzit. Prosto erarične carine. Najveija skJadliia julijske Krajine in bogata na izberi nacionalnega in češkega porcelana vsake znamenite tovarne in Starodavne in odlikovane tovarne RICHARD G1NORI di Doccia (Firenze) skladiščem tranzita za izvoz porcelana, lončevin, kristalov, stekla, namiznih in toi-letn.h servisov, (iamižan, velikih črnih butlljk, belih in zelenih za leksrae kakor tudi damižaa s pipo —' Botcali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski pa L 6.— komad. Imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Velika izbera majoličnih ln kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potrebščine za razsvetljavo, cevi za ročne in stenske svetlljke. tulipani in zvonci za električno razsvetljavo, kovinasti predmeti, alpaka. jedilno orodje itd. Kozarci (čaše) v raznih oblikah iz finega stekla za dru21ne in javne lokale po izrednih cenah: Čaše : za likerje L 1.—; čaše za vermouth, majhne L 1.20; za vermeuth, fveHke) L 1.30; za koijak L 1.- ; /a vino, L 1.40; za vino, \elike L U0; za vedo L 1.60. Namizni kozarci za gostilne: ■/„ I Hr —40, 1 Hr —.45, \ 1 lir —.50, »/, t lir —.55, 1/, 1 Hr -.60, V. 1, večji lir -.65. Za likerje lir —.30, za puneh lir 40. Velikanska izbera najfinejših vrst steklenic (za gostilne) vsake mere s predpisanim patatoe. •/.. 1 lir 1-80, I »r 2.50, 1 Ur 2.50, M 1 lir 3.25„ 1 1 lir 4.20, 2 1 lir 5.40. Za večje oddaje cene po dogovori. Krožniki in lončevine I. vrste, okrašeni po L 1.—, kitajski L 1.50. Steklene šipe, prozorne, barvane vsake mere in debelosti. Ornamentalne šipe, bele in barvane, katedralne, kristali vsake velikosti in debelosti (do 40 mm), parabrlses zn avtomobile, navadno steklo za pode in Dalles (steklene plošče) vsake velikosti in debelosti do 40 mm. Imitacija kristala do 2 metrov štrokostt in 4 metre vt*o osti. 4-6 mm debelega. Zaloga dijamantom za rezanje. Lastna tovarna izdelovanja in brušenja zrcal, vezave s svincem in med jo, neprozirne ?ipe. delane s kislinami in peskom. Lastna stavba v Rojanu. RaHtiZ!« cea«. Praratmi in caaMti brerplafcta. Rsjvelia prikladnost. Odlikovana tvrdka 968 G. TEMIL GORICA - Via G. Carducd H 6 Dliavanalca. - Delavnica. Toaletni predmeti najboljših tova-j ren. Bogata zaloga nožev, škarij ! brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnica. POZOR!! Za izvršena dela jamči. Elektritne svetUikc Hi žarnice za Ratfk) r« 99 METALLUM Glavna zaloga v Trato 1106 A. Plcigraij Via U. Polonio 3 Oscar Canarutto nrar-zlatar Trsi - Via H. R. Imbriani Štev. 13 s podružnico v Via Giacinto Oalllna 5. Kupuje, prodaja In zamenjuje ^ednostne predmete. (ios9) Proilalolno z usnjem In eeuil^Kklinl potrebščinami P. Rehar P ias in NAVI6AZI0NE GENERALE JTALIANA PRIHODNJI ODHODI (razen sprememb) V Neur-Vork (Iz Genove) 30. decembra COLOMBO 10. jannarja 192S ROMA (iz Neapelja dan pozneje) V Južno Ameriko (iz Genove) 31. decembra (I) DUCA D'AOSTA 12. januarja 1928 AUGUSTUS 24. januatja 1928 AMERICA 1. februarja 1928 GIULIO CESARE (') 30. decembra iz Neapelja) V Srednjo Ameriko In Tl^i Ocean (poštni iz Genove) 31. decembra NAPOLI 28. januarja 192S ORAZIO V Avstralijo 1 (iz Genove) 13. januarja 1928 TAORMINA (iz Uvorna dan pozneje^ Pojasnila in vozni listki pri N. G I. potniški urad v Trstu, Via Mercato vecchio 1. ZLATARJA AlOer* Povh ) Trst, Vin 46 Kupu>e zlato, srebfo in krone. Popnvlia j in prodaja ztetenino. — Cene zmerne. 1 VOLHEHIHE PMes MANUFAKTURE PflULflT TRST VIA OANTE 10 - VIA MAZZ N! 32 Puh bi. 7T7VW - Trieste. Ed na zalo aobnar je na čebelo EUCEHID PIliCKEiLE Gorico. Piazza reiia VlttoTia 24 Ustanovljena 1. 1853 - Tel. int. 166 mm ii"^ lej tiš Priporoča se trgovcem, kramarjem In KroŠ' ja jem. Csne 2rr:efn3.