Stev. 20. ? Ljnbljanl, v sredo, dne 25. lamtarja n«. LefO XXXIX. s Velja po pošti: == Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt lota „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za colo leto naprej . K 24'— za pol lota „ . „ 12'— za četrt lota „ . „ 6 — zn en mesao „ . „ 2-— V upravi prejemali mesečno K 1*£0 Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat......13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. itsr Uredništvo je v Kopitarjevi ullol Stev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6. -S£u Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Dpravnlškegatelotonašt. 188. D®* Današnja številka obsega 8 strani. lo kaj src „ "1 Brez povoda so te dni »Narodni List,y«, organ dr. Kramara, napadli »Slovenski klub« in pridružili so se jim precej nato v »Čehu« češki katoliško-j narodni poslanci, ki so odnekdaj bili slovenskim poslancem gorki, ter slovanska korespondenca »Zentrum« s I prav prostaškim in pobalinskim napadom na osebo dr. Šusteršiča. Vsak pravično misleč človek se je spraševal, kaj je neki neposredni vzrok tem vche-mentnim napadom, ko teh gospodov nihče izzval ni? kaj se za tem skriva? kakšen namen imajo? Glede tega beremo pod naslovom: i »Ali sc bo »Slovanska Enota« razbila?« v glasilu češke agrarne stranke, »V e likov u«, sledeča izvajanja: Češkim agrarnim poslancem gre v sedanji politični situaciji v državnem zboru v prvi vrsti za to, da s tem, da pridobijo Slovence in Jugoslovane, vzamejo sedanji vladi Bienerthovi možnost p o I i t i č n e g a m e š c t a r -jen j a v opozicijskih vrstah in s tem utrdijo r e s n i č n o o p o z i c i j o zoper dosedanji vladni sistem na parlamentarnih tleh. Kratko gre za to, da se na podlagi novih statutov »Slovanska Enota« reformira. Ta cilj je na prvi pogled jasen in velezaslužno delo je, ga [uresničiti. Zato nas jc iznenadilo, da so se v gotovem delu češkega časopisja, katero bi pomena »Slovanske Enote« ne smelo podcenjevati, od časa do časa pojavili glasovi, ki niso kazali mnogo veselja za reformo »Enote«, narobe, so zoper njo govorili. Sedaj pa, ko se ima edino po zaslugi poslancev češke agrarne stranke, zlasti pa njihovega načelnika poslanca Udržala, prihodnji teden začeti obravnavati o pre-osnovi »Slovanske Enote«, so se v naj-poslednejšem trenotku v m i a d o č e -š k e m in k a t o 1 i š k o n a r o d n e m časopisju prikazali najostrejši napadi na Slovence z jasno tendenco, d a b i Jugoslovan e pognali iz češkega tabora. Zasedaj se nočemo še z ozirov politične taktike pečati s sedanjimi zadevami »Slovanske Enote« in hočemo počakati, kaj bodo najbližji dnovi prinesli, v katerih se ima koneč-no odločiti usoda »Slovanske Enote«. Nato pa objavlja »Venkov« razgovor z nekim jugoslovanskim prvakom, s katerim se je o tej stvari imel priliko razgovarjati. Dotičnik jc dejal po »Ven-kovu« nekako: Ni resnica, da so Slovenci v »Slovanski Enoti« hoteli ali še hočejo delati le svojo politiko in da bi dr. šusteršič hotel sam »Enoti« politiko diktirati. Tiste češke stranke, ki to »Slovenskemu klubu« očitajo, se navadno sklicujejo na opozicijo slovenskih poslancev zoper laško fakulteto v budget-nem odseku. Pri vprašanju laške fakultete ni šlo za nič drugega kakor za to, da se da Lahom plačilo za njihovo službo vlacli, kar so posebno naglašali Nemci, ki so se baš zato, ker je šlo Bie-nerthu za to, da izplača Lahe, sprijaznili s tem, da se laška fakulteta ustanovi na Dunaju. Šlo je torej za zgolj politično, a ne za kulturno vprašanje, in zato se je »Slovanska Enota« kot. opozicijska naprava morala z njim pečati. Kakor so stvari stale, so sc morali Jugoslovani zavzemati takrat za najstrožjo opozicijo zoper laško fakultetno predlogo, ker se ni moglo pristati na to, da se na škodo jugoslovanskim kulturnim težnjam in potrebam Lahe nagradi z visoko šolo le zato, ker so vladi zoper slovansko opozicijo pomagali. Zoper kulturne zahteve Lahov kot take pa Jugoslovani niso, ker ravno oni najbolj čutijo, kaj pomeni za narod pomanjkanje srednjih in visokih šol. Da bi dr. šusteršič hotel zavladati nad »Slovansko Enoto«, je nczmisel. Ta domneva je naravnost otročja, ako izmislimo, da imamo močni enotni Češki klub, kateri bi imel naravnost dolžnost, da odločuje smer politiki »Slovanske Enote«. Da Jugoslovani niso hoteli biti prvi činitelji v »Slovanski Enoti«, ampak le priprosti, solidarni vojaki, ki so za svojo solidarnost zahtevali le, da se jih od slučaja do slučaja v njihovih zahtevah podpira, — so zadostno merodajnim češkim politikom dokazali že s tem, da so sklenili pri eventualnem oživljenju »Slovanske Enote« kakor en mož voliti za predsednika onega poslanca, za katerega se odloči večina enotnega Češkega kluba. Morebiti ni bilo prav, da so Slovenci to tako odkrito izjavili, zakaj napad »Narodnih Listov« privede do misli, da je bila poštenost in odkritost, s katero so slovenski poslanci češkim politikom razodeli svoje stališče glede eventualne volitve predsednika »Slovanske Enote«, takorekoč prevelika. Morebiti i m a j o na m reč » N a rodni Listi« za mesto predsednika »Slovanske Enote« drugega k a n d i d a ta kako r p a. v e či n a enotnega »Češkega k 1 u b a« ? Kako naj se smatra pisanje »Narodnih Listov« zoper » k 1 e r i k a 1 n e « Slo- vence za resno, ko pa gredo v enaki obliki razžaljivo zoper nas tudi češki »klerikalci«? Iz kandidatnega vprašanja predsedniškega delajo I i kardinalno vprašanje, ima »Slovanska Enota« biti ali ne biti! Sicer pa blagovolite vzeti na znanje, da sc Jugoslovani niso i n ne bodo vsiljevali. — Tako je končal pogovor. To so jako zanimive reči. Mi pribi-jenio za zdaj le to: t. da jc iz tega, kar »Venkov« sani piše, razvidno, da niso mladočehi delali na to, da se »Slovanska Enota« poživi, kakor opletajo naši liberalci, ampak češki agrarci, 2. da »Slovanske Enote« izvestni politiki ne presojajo iz stvarnega, ampak zgolj iz zasebnega stališča in 15. da ni težko uganiti, kateri politik, ki je drugod sfr-čal iz svoje dozdaj odločivne pozicije, zdaj napada Slovence, ker so izjavili, da bodo glasovali za tistega, ki ga bo večina Češkega kluba hotela imeti za predsednika »Enote« in 4. da je ravno ta politik najboljši dokaz za to, da je politika osebnih ozirov Slovanom prinesla vedno le škode, največ pa Čehom samim. Pisanje organov dr. Kramara in gospodov iz katoliškonarodne stranke izvira iz kaj malenkostnih motivov in obsoja ga razsodna češka javnost sama. Slovenski in hrv. narod pa zaupa svojim poslancem, da bodo ukrenili, kar zahtevajo od njih njegovi interesi. i znor. V včerajšnji seji je opominjal predsednik poslance, naj ne imajo predolgih govorov. Njegov opomin ni dosti vplival, ker včeraj ni govorilo veliko govornikov. Vsebino govora notranjega ministra grofa Wickenburga smo že objavili v včerajšnjem »Slovencu« med brzojavkami. Za \Vickenburgom so govorili Baxa, ki je govoril češko. Za njim je govoril krščanski socialec Geissler o željah zgornještajerskega prebivalstva. Bugatto je izjavil, da bodo uravnali italijanski poslanci svoje postopanje po tem, kakšno stališče da zavzame vlada nasproti željam Italijanov. Glockner je naglašal, da sedanja zbornica ne bi po svoji večini glasovala za kanale. Dr. Adler je ostro napadal Bienertha in napovedoval boj na vse strani. Razprava se jc nato prekinila in se nadaljevala razprava o Freslovem nujnem predlogu glede na odpravo davka na meso. Seja se je, zaključila ob pol 6. uri zvečer. V »Nemški narodni zvezi« se je pečal včeraj poslanec Marckhl s propa- dom »Glavne posojilnice«. Protestiral je, da bi podpirala vlada falitno zadrugo. »Poljsko kolo« je sklenilo resolucijo, v kateri se je izjavilo za trdo in trajno večino. Seja proračunskega odseka, v kateri naj hi sc še ta teden razpravljalo u italijanski fakulteti, se je odgodila na 7. februarja. G vprašanju italijanske fakultete se po nemških listih še vrše pogajanja. V železniškem odseku je poročal poslanec Dobernig o predlogu poslanca Bugatta glede na železniško zvezo Gorica—Červinjanj. Posl. Bugatto in Fon sta se izjavila za to, da se Gradiška spravi v omrežje. Nemški Volksrat na Češkem je sklenil daljšo resolucijo, ki priporoča nemškim poslancem sicer previdnost, a se izjavlja za to, da se ohrani sedanje razmerje z vlado. Hrvaški sabor, Seja 23. t. m. je trajala 11 ur; napadi na koalicijo od strani bana in drugih strank so bili vedno hujši. Ob 1. uri ponoči jc vstal bivši sekcijski načelnik dr. pl. Nikolič in ob največji pozornosti vsega sabora izjavil, da koalicija polaga svoje delegacijske mandate in nobene izvolitve v delegacijo ne sprejme. Nato sp je vršilo glasovanje, ali naj se volitev nove delegacije izvrši takoj ali \ prihodnji seji. Proti so glasovali: Koalicija, Starčevičanci, dr. Prebeg, dr. Ho-motarič in dr. Ilrvoj od Stranke prava Osječan dr. Zbierzhowsky in Supilo skupaj 39 glasov; za jc glasovalo 41 poslancev ob absenci Stranke prava. Druga seja je bila otvorjena včeraj ob 11. uri dopoldne; navzoč je ban in vsi poslanci prejšnjega dne; predseduje podpredsednik dr. Prapratovič. Rabuka nastane, ko dr. Nikolič zahteva, da se revidira stenografski zapisnik, ker je v minuli seji 43 glasov bilo za in 41 proti; ne pa samo 39. Po daljši razpravi se je na podlagi stenografskega zapisnika res konstatiralo, da je proti glasovalo 41 poslancev in 43 za ter se je v tem smislu popravil zapisnik. Nato sta sc izvolila odseka: adresni in regnikolar-no-sodni ter se jc prešlo na volitev delegacije v ogrsko zbornico. Volitev sc niso udeležile Stranka prava, Starčc-vičeva stranka prava, koalicija, Seljač-ka stranka in Supilo. Vladni kandidati so: Za magnatsko zbornico veliki župan G juro Dedovič, grof Rudolf Normann; za poslansko zbornico Ivan Adamovič. P. L. Goloma: luon iseria. Povest. Iz Španskega prcvcl E. T. (Dalje.) XII. .Nekaj dni pozneje je govoril Lopezinek o enakosti pravic, in sicer v cerkvi bivšega samostana, ki je bila tačas že izpremenjena v zbirališče republikanskega kluba. Tam, kjer je bil prej veliki oltar, je stala predsednikova miza, in s prižnicc, s katere je tolikokrat odmevala beseda božja, je imel zdaj Povoriti Lopezinck. Ta večer so bili udje kluba zbrani v velikem številu in zamorec Martin, društveni član in bravec, je svitlemu }bčinstvu najprej prebral najnovejše časnike. Lopezinck je stopil na govornico in pohvalno mrmranje udanih po-'lušavcev mu je izvabilo zadovoljen smehljaj na obraz; odkašljal sc je in {ačel svoj govor, poln napihnjenih in dsoko donečih besed: »Da, državljani federalci,« je rekel "led drugim, »enakost mora postati _lnjstvo, in čc se je nasilstvu posrečilo ;loveško družbo razcepiti v razrede, pride pa republikanska misel in povrne vsakemu človeku delež, do katerega ima pravico pri velikem banketu na-I ure.« »Bliščečo resnico te sijajne misli naj vam razložim z zgledom, ki je tak, da ga lahko ogledate in otipijete . . . Poglejte Martina,« je nadaljeval Lopezinck in pokazal s prstom na zamorca, ki je bil naenkrat v silni zadregi, ker so se vse oči obrnile vanj, povesil oči ter zardel pod svojo temno kožo; »poglejte Martina, on je črn kakor sploh zamorsko pleme, in jaz bel kakor čisto pleme kavkaško. Poglejte Martina; on je rojen pod težkim jarmom suženjstva in jaz sem rojen prost kakor ptiček, ki se spreletava po zelenem gaju . . . Poglejte Martina; on je neveden kakor kmetič, ki žene pred sabo osliča, s katerim si služi vsakdanji kruh, jaz sem prosvctljen kakor mož, ki je posvetil svoje življenje globokemu premišljevanju modrosti, da more ljudstvu strgali z oči tesno obvezo nevednosti in ga razsvetljevati iz ravno tega kraja, iz katerega so prej širili mračnjaštvo in na-silstvo. In ti, Martin, govori, ali nisi ti v tej republikanski federalni družbi, ti zamorec, suženj, neizobražen, enak meni, prostemu, belemu, izobraženemu?« Martin jc bil kar divji, ker je vse vanj zijalo; razdražilo ga jc tu primer- janje, ki mu jc prav malo ugajalo, in zakričal jo srdito: »Ne, gospod, vi ste neumni, jaz pa nisem!« Ko jc Lopezinek čul odgovor, kakršnega je pošteno zaslužil, mu je zgovorna beseda zastala na jeziku in obstal je z odprtimi usti in stegnjeno roko. Šumno kričanje se je razlegnilo med poslušavci, ki so videli priljubljenega govornika razžaljenega. »Ven tega zamorca!« so vpili na vseh koncih in krajih. »Ven te saje!« »Saj pravim, kaj si upa! Vrh vse prijaznosti, da ga tukaj sploh trpimo!« »Ven sc naj pobere ta črnuh, da nas vseh ne pomaže!« Zastonj se .je trudil Lopezinek, ki sc je medtem že otresel zadrege, da bi s prižnice pomiril razburjene ljudi in. Martina zadržal; čvrste zamorčeve posti so razdajale težke udarce po federalnih nosovih in čeljustih; pa število sovražnikov ga je nazadnje le zmoglo; drug drugemu so si ga metali iz rok v roke kakor žogo, da je bil naenkrat pri vratih; priložili so mu še brco na konec hrbtenice, in tako je prišel kakor z brzovlakom iz republikanskega federalnega kluba. Tedaj so pa ljudje ostrmeli, ko so videli, da Lopezinek clrvi s prižnicc; prvikrat se ni maral meniti za ljudska slavo; prerinil se je skozi gosto množico, ki mu je navdušeno ploskala., in je stekel na cesto za Martinom. A zamorca že ni bilo nikjer več in Lopezinek ga je z velikim nemirom zastonj iskal po vseh krajih, kjer sc je navadno držal. Vsled tega se je spremenil Lope-zinkov nemir v strah, ko je nazadnje, čeprav prepozno sprevidel, kakšno velikansko napako je naredil. Zamorec jc vedel za skrivno zaroto, ki so jo pripravljali federalni republikanci proti vladi; bati se je bilo, da ga bo njegovo kruto ranjeno samoljubje privedlo do tega, da vso stvar naznani oblastim. Oh ti edini misli se je spremenil Lope-zinkov strah v grozo, in v tisti sebični nepremišljenosti, ki jo pokažejo malenkostni značaji v težavnih okoliščinah, se je oprijel prve misli, ki mu jo šinila v glavo, kakor da jc ta edino prava, in jc stekel v Grahovo k Sala-manki. Ivo je Lopezinek prišel, jc stara padavica že počivala; urno jc skočila iz postelje in se ogrnila v veliko ruto, ki je bila žc močno cunjasta. Salamanka se je jako spremenila. Od onega nesrečnega dne, ko se je dala zaslepiti Lope-zinkovim obljubam in je po krivem obdolžila Janeza, sta morila nično dušo Giga Avakumovič, Erazmo Barcič, dr. Benošič, Brankovie, Budo Budisavlje-vič, Cerovar, pl. Chavrak, Devic, grof Alcks. Draškovio, grof Janko Draško-vič, ilr. ivič, grul .1 ankovio, Jovo Kara-mata, Kuluzovio, ilr. Markovio. dr. Muzzura, Milankovie, dr. Nikolie, dr. Noumaun, dr. Novosel, Obradovic, baron Uttcnfols. dr. Paleček, dr. Paprato-vio, Paunovic, grof Pejačevič, Petrovič', dr. Pintorovič, dr. Popovič, dr. Radiče-vič. liiostoi', dr. Seli\varz, Sekulie, dr. Spevoc, dr. šišio švinderman. dr. Tur-kovic, iii-. Zbierzclio\vsky. Oddanih jo bilo U glasov in od teli je bilo za vladno listo 37. 7 je bilo praznih. Barčic in vsi drugi poslanci koalicije izjavijo, da no sprejmejo izvolitve. Ban Tomašič poziva sabor, da odklonitve ne sprejme na znanje. Razvije se živahna debata, ban se posvetuje z raznimi zastopniki strank. Seja so prekine do 5. popoldne. ZBLIŽANJE RUSIJE IN AVSTRIJE. »Echo de Pariš« poroča, da je dobil novi ruski poslanik na Dunaju Giers navodilo od svoje vlade, naj nadaljuje pogajanja za zbližanje Avstro - Ogrske in Rusije. Vsa tozadevna vprašanja naj se obravnavajo natančno, eventuelno naj so uvedejo tudi direktna pogajanja med Dunajem in Peterburgom. AVSTRIJSKO - SRBSKA TRGOVINSKA POGODBA. Z včerajšnjim dnem je stopila v veljavo nova trgovinska, pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Zvečer so clo-šli v Belgrad avstro-ogrski veterinarji, ki bodo na podlagi trgovinske pogodbe preiskavah v belgrajski klavnici za Avstro-Ogrsko namenjeno srbsko meso. Danes so jo pod njihovim nadzorstvom že pričelo klanje srbskih prešičev in jutri se bo pričel transport prešičjega mesa na Dunaj. Danes sta se odpeljala iz belgrajske klavnice po en vagon govejega mesa za. poskušnjo na Dunaj in Rim. Belgrajski uradni list prinaša več odlokov srbskega finančnega in trgovinskega ministrstva, ki določajo carinsko postopanje uvoza iz Avstro-Ogr-ske in izvoza iz Srbije. MORNARIŠKO MINISTRSTVO. Načelnik mornariško sekcije grof Monteouocoli .jo uvrščen v II. činovni razred. Kakor znano, so uvrščeni v III. činov no ni razredu admirali, generali pehoto, kavalerijo in feldcajgmojstri, v U. pa vojni in oba brambovska ministra. med tem ko je uvrščen v I. činovni razred feldmaršal. Poveljnik vojne mornarice jo torej sedaj uvrščen v isti činovni razred, kakor vojaški ministri, iz česar sklepajo, da se ustanovi samostojno mornariško ministrstvo. UTRJENJE BELGIJSKE OBALE. Belgijska vlada se bavi z načrtom, kako utrditi belgijsko morsko obal. V prihodnjem državnem proračunu bodo že tozadevne milijonske postavke. Nameravani projekt je naperjen proti nizozemskim u t rdbam. ANGLEŠKA. Londonski listi poročajo, da je angleški kralj po dolgem obotavljanju sankcioniral od vlade predloženi zakon o odpravi pravice veta lordske zbornice. KAJ SE PRIPRAVLJA NA PORTU-GALSKEM? »Gorriere della sera« poroča iz Spezzie, da je odredil italijanski mornariški minister, da odploveti dve kri-žarki in ona bojna ladja proti Portugalski. TURŠKA. Yemen. — kneževina? Iz Carigrada so poroča, da je madi v Idrisu proglasil Yemen za samostojno kneževino. V Carigradu jo v budila ta. vest mnogo senzacije. Arabci napadajo. Said Jahia se pripravlja, da napade s pred Ilodeido koncentriranimi Arabci mesto. Arabci tabore v velikem številu pred Ilodeido. A se brzojavne zveze z Sanao so razrušene. Vlada hoče z transportnimi ladjami kolikor mogoče hitro poslati vpoklicane rezerviste v Temen. Rusija proti Turški? Z ozirom na vesti carigrajskega »Ta ni na« izjavlja ruski minister Saso-nov z ozirom na posredovanje turškega poslanika zaradi mobilizacije ruskih rezervistov v pokrajini Karsa, da bodo te čete odposlane v Perzijo v slučaju, da se tamkaj položaj poslabša. Sasonov pristavlja, kot se poroča iz Carigrada, da so neutemeljene vesti o vojaških odredbah na. rusko-turški meji. NEMIRI NA GRŠKEM. V Atenah se je raznesla vest, da so izbruhnili v grški armadi nemiri. Dopisniku lista »New York Herald« pa jc izjavil ministrski predsednik Venise-los, da je gibanje v armadi brez pomena ter da se v slučaju resnih zapletlja-jev ni bati razdora v armadi. — fz Aten pa se poroča, da je bil bivši vojni minister podpolkovnik Zapathiotis areto-van zaradi sumljivega, občevanja z nezadovoljnimi podčastniki. Istotako so zaprli osem podčastnikov. Vlada hoče brezobzirno kaznovati vsak prestopek discipline. Aretovani podčastniki so poslali kralju peticijo, v kateri oporekajo nameri vlade, ki hoče odreči vojakom nadaljni vstop v podčastniško šolo. List »Patris« piše, da so sklenili podčastniki uiti iz armade ter stopiti v inozemsko službo, ako se odkloni njihov protest. Dnevne novice. -j- Laška univerza in laško dijaštvo. Iz Gorice: Laško dijaštvo je vpri-zorilo po Furlaniji veliko agitacijo za laško univerzo. Prirejajo shode na vseh straneh, tudi v Gorici so ga imeli. Osnovali so med seboj poseben vseuči-liški klub, v katerem pa so se liberalni in krščansko-socialni dijaki kmalu sprli. Sedaj agitirajo vsak zase in se po svojih listih med seboj kregajo. — Posnemanja vredno. Kaj doseže živahna gitacija, so pokazala blejska d e k 1 e t a ! Od hiše do hiše so šle nabirat naročnikov na, »Domoljuba« in dosegle so, da se jc število naročnikov v tej župniji p o d v o j i 1 o ! — Na Vačah so istotako dekleta dosegle, da se je število naročnikov na »Domoljuba« letos tam skoro p o č c t v o r i 1 o ! — Podobno se poroča tudi iz drugih krajev. Tako delo je res posnemanja vredno in zasluži očitno pohvalo. neprenehoma tisti skriti strah in tista velika žalost, ki gresta kot senca, neločljivo za zločincem. Luč solnca, ki enako obseva in oživlja dobre in hudobne, revno in bogate, je njeno mračno otož-nost vselej nekoliko pregnala; kadar je pa prišla noč s svojo temo, je prevzela njeno dušo polagoma skrita groza. Salamanka že ni več mogla pogledati Marijaninih vrat, ki so stala zaprta kakor grob, v katerem je bila zakopana sreča, mir in čast onih dveh nesrečne-žev, ki -ta s<- imela njej in Lopezinku zahvalili za svojo nesrečo. Razen tega tudi splošna razdelitev lastnine, ki jo je Lopezinek tolikokrat napovedoval, kar ni hotela priti na vrsto in tako je Salamanka vodno bolj zgubljala upanje, da polasti zdravnikove hiše in s tem plačila, ki ga je izgovorila za svoje brezvestno obrekovanje. Lopezinek je dobil, kakor sploh hudodelci, strah pred tovarišico in zato so jo jo izogibal, ker se je bal vodnih tirjatev, in več kot enkrat ga je kakor blisk sprejetela misel, da. bi to nadležno pričo spravil s poti; stara resnica jc in skušnja potrjuje, da vezi, ki jih zloba Splete, po navadi zloba tudi raztrga. Salamanka je zato močno ostrmela, ko je zagledala stričnika ob oni nenavadni uri, vsega v strahu in propadlega. Teta in stričnik sta se dolgo posvetovala in kar sta govorila, je ostalo skrito; samo neka soseda, ki je čula pri bolnem otroku do rana, ie zapazila, da je stari oslar, ki so mu rekli Dondito, prenesel v Salamankino klet skozi stranska vratica petindvajset vreč ječmena. Salamanki je izsušeni obraz žarel od vesel ja, ko se je drugo jutro vračala z'ribjega trga in nesla na roki košarico, v kateri se je premetavalo pol funta ribic. Ko je bila že blizu Grahovega, so je srečala z botro Ivano Prepo-luho, ki je tudi šla s svojo košarico na ribji trg. »Kako jo danes s kupčjjo?« vpraša Salamanko in ji zastavi pot. »Belice po devetdeset, postrvi po šestdeset, te-le sardelice pa po šestintrideset,« odgovori Salamanka in ji pokaže svoje blago. »Jezus, kako ti vse gomazi in se zvija; glava, rep, plavute, vse miga,« reče Prepeluha in jih prevrača; »no, jaz si ne bom ž njimi škode storila; tch-le šest grošev bo za kosilo, eden mi pa ostane za ,Enakost'.« »In kaj je pa v časnikih novega?« »Molčite, Salamanka, v Madridu jim trda prede; kdor kaj ima in kdor nima ničesar, vsi so pripravljeni za pogreb. In ta Prim . . .!« »Nikar mi nc govorite o tem Pri-mu. Do grla sem ga sita. Zdaj nam jc spet novih davkov naprtil, večje lunina rije jo res ni!« »Kar molčite, botra. Bog tega no odpusti . . . Čo misUjo ropati, naj gredo kar v goro!« »Jaz pravim, botrca, to je hujše, ' kakor Cc kotra oropa'o. Ampak ta lo-. -f Kamniški liberalci grozno zavidajo hranilnici in posojilnici v Kamniku, da je tako ugodno kupila obsežno posestvo Ilostnikovo, oziroma Cc-rerjevo. Vnovič pogrevajo v sinočnem »Slovenskem Narodu«, da je tamošnji dekan zafural pri tem nakupu 55.000 kron, čeprav je to posestvo med brati vredno 80.000 kron. Mi pa vprašamo, koliko je zafurala liberalna mestna hranilnica v Kamniku, ki je posodila Janezu Koschierju 55.000 kron na veliko manj vredno posestvo? Jc-li tudi to pupilarno varno?! i Zamorca pere sinočni »Slovenski Narod«, ko zagovarja volitve v kamniško meščansko korporacijo. Dejstva, katera so vsi upravičenci pri volitvi videli in slišali, se drzne imenovati laži. Mi vztrajamo pri tem, kar smo pisali in poživljamo merodajne faktorje, da narode vendar enkrat konec culu-kaferskim razmeram v tej korporaciji. Čudimo se, kako je kaj takega še vedno mogoče v urejeni državi. r Občinska hranilnica. Deželna vlada je pravila, za hranilnico kmečkih občin v Ljubljani potrdila ter imenovala vladnega svetnika J. Kremenška za komisarja hranilnice. Odbor hranilnice kmečkih občin je imel 23. januarja 1011. svojo prvo sejo. Za predsednika odbora je bil izvoljen dr. Ivan Šuster-šič, državni in deželni poslanec v Ljubljani; za namestnika pa župan Anton Uršič v Št. Vidu pri Vipavi. V ravnateljstvo so se izvolili: gg. Franc Povše, državni in deželni poslanec v Ljubljani; Anton Belec, župan v št. Vidu; Josip Šiška, kanonik v Ljubljani; Josip Štrukelj, c. kr. poštni nadoskrbnik v Ljubljani; Josip šustaršič, župan v Medvodah; dr. Josip Drmastja, odvetniški kandidat v Ljubljani; Ivan Sta-novnik, župan v Horjulju; Ivan Pogačnik, deželni blagajnik v Ljubljani; Alojzij Tršan, župan v Šmartnem pod Šmarno goro; Ivan Traven, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani; Frane* Zajec, c. kr. finančni svetnik v pok. in vodja deželnega zakupninskega urada v Ljubljani; Bogomil Remec, ravnatelj slovenske trgovske šole v Ljubljani. — Sestavljeni poslovnik je odbor potrdil ter sklenil, da ravnateljstvo vse potrebno za poslovanje hranilnice uredi. Ravnateljstvo je imelo takoj po odbo-rovi seji svojo sejo. Konstituiralo se je: Ravnateljstva predsednik: gosp. Fran Povše, državni in deželni poslanec v Ljubljani: namestnik: g. Anton Belec, župan v Št, Vidu. — Sklenilo se je, da se vse pospeši, da hranilnica kmalu prične delovati. Izvoli se ožji odbor, da preskrbi potrebne prostore, pisarniško opravo, knjige in tiskovine. + Sokolski naraščaj kljub prepovedi deželnega šolskega sveta obstoja ponekod dalje. Če so se Orli postavni naredbi za to edino kompetentne oblasti pokorili, ne vidimo in ne vemo vzroka, zakaj se Sokoli smatrajo izven zakona? Zato v interesu mladine, ki jo je deželni šolski svet s svojo umestno prepovedjo hotel odtegniti političnemu hujskanju in vplivu slabe starše tova-rišije —odločno zahtevamo, da se strogo gleda na to, da se naredba šolske oblasti v popolni meri izvršuje! Kdor je dal zakon, ima skrbeti, da se tudi izpolnjuje. Kako se v telovadnicah naraščaj vzgaja, lo nam pove glasilo »na- pov, ta Prim,1) jih pa vse skupaj v kozji rog užene; to je ravno tako, kakor v tisti povesti, ki mi jo je pravil Pepe. Šli so skupaj volk, lisica in lev. Prišli so v gozd in naleteli na kožuh, ki jc bil pripraven za ležišče; tedaj pa so začeli: moj bo, tvoj bo, čegav naj bo, in nazadnje so se zmenili, da naj ga ima najstarejši. Lisica jc rekla prva: Ivo je trava rasti začela, Sam jaz že sto let imela. Volk, ki je bil navihanec, je rekel: Ko je trava rasti začela, Je moja vnukinja sto let imela. Lev, to je pa ta lopov Prim, je pa kremplje pokazal in rekel: No, jaz pa štejem samo osem let; Bomo videli, kdo se pojde na kožuh gret!« »Pojte 110, Salamanka, pa ste ga le imeli na steni, tega Prima, pa še v velikem okvirju iz dragega lesa.« »Imela sem ga, botrca, imela . . . . Ampak odkar sem ga spoznala, da ni nič prida, sem pa podobo narobe obrnila.« »Kaj pa ta Scrrano, ta nemarnež?« »Nemarnež? ... Pa še kakšna nemarnost ga je! On se lepo s potico masti, plačal bo pa, kdor za njim pride. Z njim je ravno taka, kakor s tistim popotnikom, pa prav nič drugače, šli so skupaj trije popotniki, eden je imel s Ko so uporni generali na čelu republikancev in liberalcev kraljico pregnali, sta se generala Prim in Scrrano polastila vlade. predne mladine«, »Naša Bodočnost« v svoji letošnji 1. številki sama, ko ugi-tira, da se šolski naraščaj bolj poživi: »Lenoba, površnost, zanimanje edino za neumnosti, cigarete, gostilne!«, za tu se zanima naraščaj. In to naj Šolska oblast trpi dalje? »Naša Bodočnost«, ki jo notabene pišejo učitelji, pravi, da se je vršilo letos štetje sokolskega šolskega naraščaja in da se vrši za šolsko otroke saj v enem ali dveh društvih po soltolskih župah rodna telovadba in najbržeje tudi »predavanja«. — Deželni šolski svet naj od šolskih vodij strogo zahteva, da mu glede tega poročajo in naj naroči nadzornikom, da se informirajo, kod so šolski sokolski naraščaj goji dalje. To je nač nezaslišano, da bi se smela posta iu.\ naredba tako očito kršiti, da se voditelji lega naraščaja niti ne boje za šolsld naraščaj javno po listih agitirati. šo enkrat: Naj se napravi tukaj enkrat rod brez vsakega ozira! -)- Ljudsko štetje v Gorici. Poro-čali smo, da se po Gorici govori, da so našteli na magistratu 12.700 Slovencev. Izključeno pa ni, cla je to le manever Italija no v, ki bi radi Slovence s tem uspavali, da bi se nič ne brigali za revizijo. Torej pozor I — Cesar bo jutri ob % 10. uro pred navadnimi avdijencami novoimenova-neka škofa tržaškega, dr. Andreja Kar-lina, zaprisegel. — Železniški minister dr. Globin« ski o prometu na železnicah. Železniški minister dr. Gtabinski je izdal na vse urade železniškega ministrstva odlok, v katerem se opozarja železniško uslužbence, cla. so državne železnice trgovska podjetja in da naj odgovarja službeno postopanje nastavljencev trgovskemu značaju vseh železniških zadev. Pojasnila in reševanja železniški!) zadev naj se vrše kolikor mogoče naglo; vse nepotrebno pisarjenje naj se omeji. Pismeno občevanje uradov naj se vrši v enostavnih oblikah. Uslužbenci, ki morajo občevati s strankami, naj bodo napram strankam uslužni, ker na ta način bodo najbolje služili koristim državnih železnic. — Družba sv. Mohorja v Celovcu. V plakate se je vrinila pomota, da se za ve zn in o računa 60 vinarjev; v polah pa je pravilno"'zapisano 50 vin. — Na razna vprašanja sporočamo, da otroški molitvenik stane z rdečo obrezo vezan 40 vinarjev, z zlato obrezo 60 vinarjev. — Smrtna kosa. Iz Gorice: Na Rojcah pri Gorici je umrl 23. t. m. 17 letni šestošolec Bogomir Blažina iz ugledne slovenske družine. Rajni Bogomir je bil tihega in blagega značaja ter vrl katoliško-narodni dijak. Pogreb je 25. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Katoliško narodno dijaštvo mu položi na krsto lep venec. Velecenjeni družini naše iskreno sožalje, blagemu rajniku pa: Svetila večna luč! — Meso od bolne živali je v ponedeljek prodajal v Gorici neki Janez Ropretič iz Solkana. Raclitega so ga aretirali in izročili sodišču. — Čuden dogodek pri sodišču se je 17. t. m. pripetil v Mitrovici. Vršila se je neka razprava, pri kateri je imel pričati tudi nek Raad, o katerem se je javno trdilo, da je kupljen z denarjem. Vseeno je bil zaprisežen in je tudi iz- sabo blazino, drugi odejo, tretji ni imel ničesar, in to je naš Scrrano. No, pa pridejo zvečer v neko krčmo in ležejo vsi trije na blazino in se ogrnejo z odejo; Serrano je bil na sredi, in ko je bila odeja preozka za vse tri, sta jo ona dva na kraju vsak k sebi vlekla in eden je godrnjal, cla je odeja njegova, drugi pa, cla je čez blazino on gospodar. Ta potuhnjeni Serrano ni imel nič, pa je bil vseeno na gorkem in je rekel predrznež: Jaz se ne pulim in ne godrnjam, saj odeja ni moja . . .« »Prav imate, Salamanka, prav zares,« je rekla Prepeluha in se zasme-jala; »o njem bi se dala ta-le zapeti: Neumni iz mojega kraja Za norca me kličejo vsi; Oni se s trudom živijo, Jaz pa živini brez skrbi.« »No, kar se mene tiče, mi je vseeno, samo cla doživim federalno republiko, potem pa naj se pulijo, naj so vlečejo in si magari vse butlco potol-čojo.« »Povejte mi vendar, SalatnanVa, kaj pa je to federalen?« »No, federalen, to ni nič drugega kakor federikalon, in to je vzeto po imenu seviljskega poslanca, ki so. klic" Ferediko Rubio.« »A tako,« je dela Prepeluha in sir-mela nad čudno razlago; »kar se pa republike tiče, pride tako Kotovo kakor ura; zakaj zadnjič sem videla tam i'11 trgu velik lepak in gori se je bralo: povedal. Naenkrat pa po zagleda v križ, izbuli oči, 1elo .se mu skrči, tresoč se na vsem telesu napravi par korakov nazaj, potem pa se onesveščen zvrne na tla. Ljudi se jo polastila groza, na-daljna razprava pa je dognala, da je v resnici po krivem prisegel in obtoženec je bil oproščen. — Poziv. Dne 22. oktobra 1910 se fe peljal z jutranjim poštnim vlakom, ki pride v Ljubljano okrog pol 5. ure zjutraj, v železniškem vozu stare oblike, ki je iniel vrata ob straneh, Ivan Tomažič, delavec pri brzojavnem uradu iz Kresnic pri Litiji. Sedel je ob vratih in, sloneč na svojih kolenih, dremal. Med postajo Zagorje in Sava se je vsled tresljaja voza dremajoči Ivan Tomažič dotaknil vrat, ki so se nenadoma odprla, tako da je le-ta padel iz vlaka in se ubil. V vagonu je bila poleg nekega delavca tudi neka neznana ženska, ki je to pripovedovala raznim ljudem. S smrtjo Ivana Toma-žiča je njegova družina hudo oškodovana, saj je izgubila svojega vzdrževalca. Družina bo torej zahtevala od železnice odškodnino, dobila bo pa le, Če se vsa nesreča natanko dokaže. Ker je ime dotične ženske, ki je bila takrat v vagonu, neznano, se vljudno prosijo vsi, ki jo poznajo, oziroma, ki bi lahko o njej dali kake podatke, da vse to naznanijo zastopniku obžalovanja vredne rodbine dr. Karol Trillerju, odvetniku v Ljubljani. Usmilite se ljudi, ki so v stiski in pomagajte pravici do veljave! Bodite uverjeni, da Vam bode zapuščena rodbina vedno hvaležna! — Razpis učiteljskih služb. Na eno-razredni šoli v Koritnicah se razpisuje učno mesto za učitelje v stalno name-ščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potoni do 12. februarja 1911. — V kamniškem šolskem okraju se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje: 1. Učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Komendi; 2. nadučiteljsko mesto na dvorazredni ljsidski šoli v Št. Gotardu; 3. učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Dolu. Pravilno opremljene prošnje je za vsako učno mesto posebej predpisanim službenim potom vlagati do 5. februar- — Diete porotnikom. Včeraj je predlagal v državnem zboru poslanec Kienzl, da naj dobe porotniki pet kron diete dnevno, kadar poslujejo. — Skrb za ubožno in zanemarjeno mladino v Zagrebu. Zagrebško društvo za prehrano revnih šolskih otrok je imelo 22. t. m. svoj 20. redni občni zbor. Lani je društvo razdelilo 50.921 porcij Ijudsko-šolskim učencem in 1626 srednješolcem. Predsednica ženskega odseka gdč. Marija Jambrišak je pi'edlagala, da se ustanovi društvo za pomoč in rešitev zanemarjene mladine. Podpiral je predlog mestni šolski nadzornik Vu-kovič, ki je pojasnil tudi namen mestne občine, ustanoviti poboljševalnico. Predlog je bil sprejet in izvoljen pripravljalni odbor. — Ubeglega zagrebškega trgovca Aleksandra Ebenspangerja, ki je bil lani radi raznih goljufij obsojen na pet let ječe, a vsled revizije procesa začasno puščen na svobodo, so zaprli v Va-raždinu. Mož je bil namreč pobegnil v Brazilijo, te dni pa se je vrnil na obisk Federalna republika naj živi! In tisti lopov, ki je ne mara. Naj jih po grbi dobi!«2) »Le pomislite, botra Prepeluha, kadar pride republika, boste videli, takrat vam še kralja v kozji rog uže-nem,« je rekla Salamanka in naredila prav važen obraz, »moj stričnik, ta vam ie tič, še višje bo postavljen kakor Inri.« »Kaj mislite zabogateti, botrca?« »Kajpak! Saj še nikoli niso videli kaj takega, kakor je moj stričnik,« je nadaljevala Salamanka vedno bolj raz-vneta; »ko bi ga vi v klubu slišali, kako zna govoriti; človek bi mislil, da se morajo kar hiše. podirati.. .Vi ne veste, kako je zadnjič mogočno govoril: Državljani, črni oblaki se valijo na nebo, in hitro pride ura, ko se raztegne klic: Bepublika ali smrt!« In Salamanka je navdušeno povzdignila roko in stresla ribice po ce->sur£S)Di uiSci £*su. 7, I. nadstropje sledeče tvrdke: 5t. JBabič, ^Dolenjska c.; 8.}{avčič, Prešernova ul.; £eskoi>ic % jVteden, Jurčičev trq; 3. JVlencinger, Sv. tfetca c.; Sevar, Sv. Jakoba trg; "Uradn. gosp. dr., 0i se v vneh h>k»rnnli. Pošlpte 79 vinarjev v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bodete poštnine prosto takoj krasen zastor za okno 80 cm visok, 60 cm širok. Da se na mah vpeljemo damo 100.000 komadov za tako nizko ceno in dobi vsak, kdor ne bi bil presenečen od lepote in izboniosti ako je brez napake, denar nazaj. Zastori za okna okrase vsako stanovanje in zabranijo mimoidočim gledati v stanovanje. Pri vporabi zastorov zahtevajte že danes naš najnovejši cenik, ki Vam ga pošljemo v začetku meseca marca zastonj in poštnine prosto. Čudili sc bodete, da dobite za tako malo denarja tako krasne — zaslore. 245 Janez & Josip Schrelch, SgJava 27, Moravsko.