PoStnlna plačana v gotovini Leto H. (IX.), štev. 131 Maribor, pondelfek 11. junija 1928 »/PIRA« (Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun-pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja meeečno, prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljon na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce*t*št.13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova eliea It. 4 99 Itelia rasbits, posadka odkrita DVA ČLANA NOBILOVE POSADKE UBITA, DVA TEŽKO RANJENA. -ZVEZA Z NOBILOM. — LADJA PRI STALA NA SEVEROVZHODNEM DELU SPITZBERGOV. RIM, 11. junija. Sedaj je že nepo-bitno dokazano, da so general Nobile in njegova posadka pristali na ledenem polju Severovzhodno od Spitz-bergov, 20 milj od rtiča Leigh Smith. General Nobile je včeraj v svojih ra-dio-brzojavnih sporočilih naznanil, da ima za 50 dni živeža ter pravi: »Imamo trdno zaupanje. Morala letalcev, ki pričakujejo svoje tovariše, je visoka«. Obenem sporoča Nobile, da je odšla patrulja, obstoječa iz treh mož, proti Severnemu rtiču. Nobilova matična ladja »CitfA di Milano« je odgovorila: »Imejte po- gum, kmalu dospejo letala in ladje. Pripravljajte dimnate stebre, da se olajša poizvedovanje. Varčujte s svojimi energijami. Pošljite nam danes ponoči nadaljna obvestila.« Vremenske razmere so se med tem zopet izboljšale. Vsa znamenja kažejo, da se je radio-telegrafistu Biagiju zopet posrečilo spraviti radio-aparat »Italie« v normalno stanje. Kmalu po polnoči je bila zveza med »Citta di Milano« in »Italio« obnovljena in je bilo že odposlano mornariškemu ministrstvu v Rim obširno brzojavno poročilo o stanju posadke. • Ker je sedaj točka, kjer se nahaja »Italia«, nepobitno dokazana, bo mo-?oče tja koncentrirati tudi vse pomožne ekspedicije. Pomožna parnika »Hobby« bi »Braganza« sta že dobila ukaz, da skušata prodreti kolikor mogoče daleč proti navedeni točki. Obenem se je že dvignil polarni raziskovalec Rijsen Larsen, da najde ponesrečence in jim prvi izroči pozdrave domovine. Po vsej Italiji je izzvala vest, da je zveza z »Italio« že vzpostavljena, naravnost entuziastično razpoloženje. Po cerkvah so zvonili zvonovi, po ulicah pa so se vršile velike manifestacije. Papež je vzkliknil: »Hvala Bogu! Vendar enkrat!« Obenem je prosil, naj ga sproti obveščajo o vseh podrobnostih, nakar se je umaknil v svojo privatno kapelo, kjer je dalje časa molil za srečno rešitev Nobila in njegovih tovarišev. RIM. 11. junija. Po nadaljnih vesteh, ki jih je prejela »Citta dl Milano« od generala Nobila, je zrakoplov »Italia« popolnoma razbit. Pri pristajanju je namreč zadel v neko ledeno goro, tako da se je prelomil na dvoje. Od posadke sta bila pri tej priliki dva vojaka ubita, dva pa težko ranjena in sta zgubila obe nogi. Ostali člani posadko so zdravi. S parnika »Braganza«, ki je bil odposlan, da najde »Italio«, je že odšla posebna rešilna ekspedicija na saneh s pasjo priorego proti naznačeni točki. Po dosedaj še nepotrjen, vesteh je končno danes ob 12.45 ponoči, po strašnih naporih našla posadko »Italie«. Mir po viharju današnja seja skupščine je končala brez incidenta. ŽBA PROTI BIVŠEMU MINISTRU PRAVDE. OBTO- BEOGRAD, 11. junija. Tudi za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo feredno zanimanje, kar se je splošno pri* Okovalo, da se bodo ponovili dogodki od Sobote- Vendar pa do tega ni prišlo in je njla seja v splošnem mirna, čeprav opozicija nadaljuje s svojim ostrim legalnim bojem proti sedanjemu režimu. Sejo je vodil predsednik dr. Perič in je izključeni poslanci niso udeležili, prečkanju zapisnika so govorili poslanci Lazič, Pribičcvič, dr. Maček, Dr-'ievič in dr. Kosanovič, ki so protestirali ikoti raznim netočnostim v zapisniku ter °stro obsojali postopanje vlade na zadnji Se-ii skupščine, ki je dala z žandarmerijo °dstraniti poslance iz dvorane. Vsi go-vorniki so soglašali v tem, da je sedanji režim najbolj reakcijonaren od vseh dosedanjih. Sledilg je poimensko pozivanje poslancev, da se ugotovi kvotrum. Navzočih je bilo 253 poslancev. Debata o zapisniku je trajala do 12- ure in je vladna večina končno zapisnik odobrila. Nato je govoril Svetozar P r i bič e v ič o kršitvi poslovnika in ostro napadal posebno demokrate, češ da so svoječasno pozivali svoje pristaše, naj krenejo na levico, danes pa so sami najhujši reakci-jonarji. Ob 12.30 je končno odredil predsednik prehod na dnevni red in je prišla na vrsto razprava o obtožbi oroti bivšemu mi* nistru pravde, dr. Subotiču. Seja šc traja in je govoril pr/i .-sl-D r 1 j c v i č. Strahotna železniška nesreča na Bauarskem 22 mrtvih, mnogo težko ranjenih. BERLIN, 10. junija. Danes ob 2,20. uri jkiitrgj je skočil brzovlak Miinchen— jHnkfurt blizu kolodvora Siegeldorf s ,a- Nesreča se je zgodila v bližini kret-1Ce ob brzini 80 km. Slika nesreče je t Lokomotiva z enim vagonom je rci>čila pod 10 m visok nasip, nekaj vo-°v se je razbilo ob nasipu, drugi so se Poškodovali, ko so trčili skupaj. Iz ru-. y,Fl so že zjutraj potegnili 13 mrličev, ■kotn dneva se je pa to število zvišalo Med .številjimu raoienci je 7 težko in > cvarno ranjenih. Oni, ki so se vozili spredaj, so tudi težko opečeni od pare stroja. Na mesto nesreče so poslali 4 pomožne vlake z zdravniki in sanitetnim osobjem. Ranjence so že odpravili v bol* nišnice Fiirtha in Ntirnberga. Žrtve so sami domačini razen nekega madžarskega tehnika. Vzrok nesreče je še neznan- /ISen požar t? Prepoiah na Dravskem polju DESET OBJEKTOV ZGORELO. — BREZ VODE . . . GNOJNICO. — TRIJE POSESTNIKI POPOLNOMA - GAŠENJE Z — POGORELI. — M a r i b o r, 11. junija. Včeraj okoli 4. popoldne je nastal v Prepolah na Dravskem polju velikanski požar. Ni dolgo tega, odkar smo poročali o veliki požarni katastrofi v tem selu, že pretresa javnost zopet strašna vest, da je požar uničil deset objektov, tri srednje posestnike: Šibila, Žunkoviča in Peseka pa spravil ob gospodarstvo. Poaar je nastal pri posestniku Šibila, se razširil na soseda Žunkoviča ter končno zasegel tudi objekte posestnika Peseka. Rešilna akcija je bila zelo otežko-čena, ker v Prepolah ni večjega vodnjaka, niti potoka s primerno množino vode. Razun tega pa je popoldanski izredno močen veter pospešil divjanje požara v taki meri, da ni bilo videti niti najmanjšega dima. Na kraj nesreče so prihitela gasilna društ va iz Št. Janža, Hotinje vasi in Račjega, dočim mariborska in okoliške požarne brambe niso bile obveščene. Ravno v času, ko je požar najbolj divjal, se je vršila v Radvanju veselica tamošnje požarne brambe. Gasilci so imeli kaj težavno stališče: Morali so gasiti z gnojnico, ki vsebuje amonijak, kar je požar še pospešilo. Žalostna pa je konstatacija, da je prebivalstvo čisto indiferentno gledalo strašen prizor in se ni pridružilo reševalni akciji. Neki gasilec je naperil na pasivne zijalce brizgalno z gnojnico ter jih s tem razgnal, da vsaj niso motili reševalne akcije. Škoda je velikanska ter še ni precenjena. Vzrok požara še ni dognan Obseg vremenske katastrofe v Prekmurju KAJ JE UKRENJENO ZA PRVO POMOČ? Iz dosedanjih poročil v časopisju si či-tatelji niso mogli napraviti jasnejše slike niti o teritorijalnem obsegu nesreče, ki je zadela 5. t. m. del Slovenske Krajine, niti o kvantiteti škode, ki je povročena. Pas, ki je bil zadet, se vleče od Cankove čez Lemerje in Predanovce, dobri dve uri v dolžino in meri le malo manj ko dve uri na širino. Zadeta je cela vrsta občin, predvsem Cankova, Strukovci, Stari Beznovci, Lemerje, Brezovci, Zenkovci, Predanovci itd. Kvantitativni obseg škode si bo vsakdo lažje predstavljal, ako podamo tu kot primer samo številke iz ene občine- Občina Predanovci, ki je bila tudi prizadeta, meri 601 oral. Od teh je bilo posejanih: 142 oralov s pšenico, uničenih 100%, škoda Din 343.000. 85 oralov z ržjo, uničenih 100%, škoda Din 204.000, 20 oralov z ovsom, uničenih 100%, škoda Din 24.000, 80 oralov s koruzo, uničenih 50%, škoda Din 195.000, 40 oralov s krompirjem, uničenih 50% škoda Din 96-000. V občini je tudi nekaj vinogradov, ki so vsi uničeni, uničen je tudi ves nastavek na sadnem drevju, uničena trava na travnikih, posejana deteljica itd. Nastala MADRID, 11. junija. V San Sebastianu se je zaletel avtomobil, poln mladih izletnikov, z vso silo v ograjo mostu, jo razbil in padel potem v reko. Osem izletnikov je utonilo v valovih, 10 pa se jih je rešilo s plavanjem, vendar pa so vsi ranjeni. škoda se je samo v občini Predanovci cenila na 1,100.000 Din. Tudi iz občine Lemerje poročajo, da se je tam cenila škoda na nad en milijon Din. Že iz teh par zgledov je možno vsaj prilično presoditi, kako težka nesreča je zadela naše slovenske rojake v velikem delu Prekmurja, kjer jim je uničen skoro ves živež, poleg tega pa veliko drevja, porušenih mnogo gospodarskih poslopij, poškodovanih veliko stanovanjskih hiš. Ljudje morajo živino prodajati podučeno, ker je nimajo več s čim krmiti-Potrebna je velikopotezna akcija. Obla stni odbor je sicer za prvo silo preskrbel vagon ajde in pol vagona prosa za pozno setev, vendar je pa to le malenkost v primeri z veliko nesrečo. Vseka* kor bo morala priskočiti na pomoč tud! država. Poslanec dr. Pivko se je takoj, ko je prilično izvedel za obseg nesreče, obrnil na vlado odnosno na ministrstvo za kmetijstvo in bo po svojem prihodu v Beograd storil še nadaljnje korake.— Upajmo, da je tudi oblastni obdor, ki sam iz svojih razpoložljivih sredstev gotovo ne more izvršiti kake večje pomožne akcije, storil v tem pogledu svoje korake. Ueličasten zbor Kmečfca-če-mokratske koalicije OSJEK, 11. junija- Ob naravnost kolo* salni udeležbi se je vršil v nedeljo v Osje ku manifestacijski zbor kmečko-demo* kratske koalicije, ki mu je razen Pribi-čeviča in Radiča prisostvovalo še 12 poslancev. Policija je sicer po shodu hotela preprečiti povorko skozi mesto, bila pa je preslaba- Popularni poslanec dr. Sava Kosanovič je interveniral pri policiji z besedami: »Želite li mir in red, ali nered. Pustite nas v miru, sicer bo drugače!« Policija se je nato umaknila ip se držala popolnoma pasivno, manifestacija pa je končala brez vsakega incidenta- Zanimivo pa je, da je osješkl radikalni srezki poglavar po vseh okoliških selih razglasil, da se shod ne bo vršil, samo da bi zmanjšal udeležbo, toda njegova nakana se mu ni posrečila. Vetozar Pribičevič se je v svojem vi- harno aklamiranem govoru izrekel za svobodne volitve pod kako nevtralno osebo in kontrolo vseh strank. Obenem je napovedal nadaljevanje najostrejšega boja proti sedanjemu režimu ter zahteval popolno enakopravnost vseh državljanov. V prvi vrsti pa je potrebna revizija ustave. — Sijepan Radič se je obširno bavil s ko-ruptnim sistemom, ki vlada v naši upravi in se zavzemal za neve volitve, iz katerih bo kmečko-demokratska nedvomno izšla kot relativno najmočnejša stranka. PRAGA, 11 junija. Radi dolgotrajne bolezni ministrskega predsednika Švehle in omajanega stališča finančnega ministra dr. Engliša, pričakujejo politični krogi v kratkem izbruh vladne krize-Zlasti še, ker je prišlo med agrarci in slovaškimi klerikalci radi ministra za Slovaško do novega ostrega konflikta in ni mogoče spora izravnati. Stran 2. Velike pomevei v Gornji PRIČETEK POLETNEGA ZASEDANJA DIŠČA. — URADNIK, KI JE 1 Maribor, 11. junija. 1 Davi se je sestalo mariborsko porotno sodišče k poletnemu zasedanju, ki bo trajalo po vsej priliki dva polna tedna. Ljudski sodniki poslušajo danes razpravo proti Filipu Logarju, ki si je glasom obtožnice v letih 1925, 1926 in 1927 pridržal in prilastil v svoji državni službi kot kanclist na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča v Gornji Radgoni od 14 posestnikov zaupano mu gotovino, v skupnem znesku 238.000 Din- Poleg tega pa je Logar o priliki svojih zaslišanj pri preiskovalnem sodniku v Mariboru ponovno dolžil sodnega predstojnika radgonskega dr. Turata izmišljenega hudodelstva uradne poneverbe. Obtoženec se ima torej zagovarjati radi hudodelstva uradne poneverbe in pa hudodelstva obrekova* nja. Obtožnica obsega 16 dolgih tipkanih strani in navaja ob koncu nič manj kakor 83 prič iz tu- in inozemstva, ki se zaslišujejo deloma osebno, deloma na le čitajo na današnji razpravi njihove izpovedbe v preiskovalnem postopanju. Logar je na sodišču v Radgoni sprejemal od strank večje denarne zneske za različne izdražene nepremičnine ter si denar večinoma enostavno pridržal, mesto da bi ga bil izročil davčnemu kot depozitnemu uradu. Spise nanašajoče se na do-tično stvar pa je uničil. V preiskavi je Logar priznal, da je sprejemal v obtožnici navedene zneske, trdil pa je hkrati, da jih je moral s spisi vred izročati svojemu predstojniku dr. Turatu. Ker torej denar-jam spisov nikjer ni, je dolžil obtoženec dr. Turata izmišljenega hudodelstva uradne poneverbe- Logar trdi v preiskavi, da mn je sodni predstojnik ponovno zapovedal, da mora sprejemati denar in ga izročati predstoj* niku. Temu da se je pokoril, čeprav je vedel, da po predpisih on kot sodni uradnik sploh ne sme sprejemati nikakega denarja. Če bi. bila to resnica, bi bil Logar gotovo kedaj povedal tako važno stvar svojim tovarišem uradnikom, česar pa ni storil. Vendar ni niti eden sodnih uradnikov nikdar slišal, da bi bil dobil Logar takšen nalog od predstojnika. Pač pa so priče potrdile baš nasprotno, namreč da so slišale, da je sodni predstojnik prepovedal Logarju prevzeti od strank denar. Dalje je navajal obtoženec, da je o tem nalogu predstojnika pravil doma svoji ženi in tašči. Toda niti ena niti druga nista mogli tega potrditi, čeprav imata interes na tem, da Logar ne bi bil obsojen ... mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 11. junija zaprto. Torek, 12. junija ot120. uri »Puščavnikov ivonček« ab. A. Kuponi.. Sreda, 13- junija ob 20. uri »Othello« ab. B. Kuponi. Zadnjikrat. Četrtek, 14. junija ob 20. uri »Puščavnikov zvonček« ab. D., Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 15. junija ob 20. uri »Jesenski manever«. Poslovilni večer gdč. Lubejeve in g. Bratuža. Odbor Narodne galerije v Ljubljani, ki je bil Izvoljen na občnem zboru dne 2. junija, se je konstituiral tako-le: predsednik Ivan Zorman; I. podpredsednik Ivan Jelačin ml-; II. podpredsednik gospa Ivanka Leskovic; tajnik Franc Vesel; blagajnik Franc Pretnar; tajnikov namestnik Aleksander Železnikar; blagajnikov namestnik dr. Ladislav Lajovic. Odborniki: prof. Gojmir A. Kos, akad- slikar, dr. Rudolf Krivic, odvetnik, ing. Vladko Šubic, Božidar Borko; preglednika: dr. Joža Glonar in dr. Valentin Rožič, profesor, vsi v Ljubljani. Nove obrtne pravice v Mariboru. V preteklem mesecu so brle izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: 1. Tvrdka »Triumph Auto«, trgovina z rvtomobili itd-, Frančiškanska ul. 13. ?. Rodež Davorin, slaščičar, Dvorakova "Mariborski VrC •be orl sodiSiu Radgoni MARIBORSKEGA POROTNEGA SO-NEVERIL 233.000 DINARJEV. Pa tudi sicer ni Logarjev značaj naj-)lj svetal! Vsa leta po prevratu in še v preiskavi se je delal pred svetom kot na-cijonalnega mučenika, nekdanjega jugo5 slovenskega dobrovoljca in podobno. Toda k sreči imajo na Dunaju še vse pred-in medvojne dokumente v občudovanja vrednem redu. Iz njih je preiskovalni sodnik g. Juhart ugotovil, da je bil Logar čisto navaden dezerter že leta 1911- in 1913. in da se je dne 16- avgusta 1914. javil pri svoji vojaški edinici v Avstriji — in torej ni mogel biti istočasno prostovoljec v srbski armadi, kakor se mož hvali ... In končno, iz katerih razlogov naj bi se bil Logar decembra 1. 1927 preselil v Avstrijo in se potegoval za tamošnje državljanstvo, potem ko je bil podal ostavko na državno službo? Bil je pač prepri5 čan, da dobi avstrijsko državljanstvo, še predno se odkrijejo njegove poneverbe v Gornji Radgoni in da potem ne bo izročen našim obiastvom. Logar, ki je ves čas preiskave tajil očitano mu dejanje, se je tik pred razpravo odločil, da prizna krivdo v polnem obsegu. To je danes res tudi storil, kar je izzvalo razumljivo nemalo senzacijo. Izjavil je, da je vse različne zneske pobasal v svoj žep in zapravil denar na svojih neprestanih zletih z motornim kolesom ter da je ponarejal podpise. Danes je tudi odkrito priznal, da si je vsa očitanja na naslov svojega sodnega predstojnika dr-Turata čisto na lepem izmislil ... Radi nenadnega priznanja Logarja je vsa zadeva postala mnogo enostavnejša. Trebalo je danes zaslišati le okoli 15 prič in razprava, ki bi se sicer vršila gotovo dva dni, je bila zaključena že danes. Porotnemu senatu je predsedoval ored-sednllc okrožnega sodišča g. dr. Ziher, votanta sta bila dss- gg. dr. Tombak in Zemljič, zapisnikar g. dr. Dev jun. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik g. dr. Jančič, zagovorjal je odvetnik g. dr. Lasič, za finančno prokuraturo je bil na5 vzoč g. dr. Kavec. Ko je bil zaslišan poslednja priča, predstojnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni g. dr. Toma Turato in ko je predsednik vprašal obtoženca, se li kesa, da je spravil takorekoč na beraško palico več strank in da je skoro spravil v zapor samega predstojnika sodišča, ki ga je krivo obdolžil nepoštenih dejanj — se je Filip Logar razjokal in prosil odpuščanja svojega bivšega šefa, ki je izjavil, da mu oprošča. Popoldne se razrava nadaljuje in priobčimo rezultat jutri. ul. 2. 3- Jezovšek Vincenc, čevljar, Ob bregu 30. 4. Verhovšek Zofija, šivilja, Židovska ul. 4. 5. Samuda Ivan, pek, Fran-kopanova ul. 9. 6. Roglič Milena, trgovina z manufakturo, Grajski trg 1. 7. Cer-golj Leon, pražarna kave, Glavni trg 21-8. Tvrdka Josip in Bariča Gradiš, trgovina s potrebščinami za avtomobile in motorna vozila, Trg Svobode 6. 9. Bunc Marija, trgovska agentura in komisija, Tattenbachova ul. 16. 10. Tvrdka »Zora«, tvornica konfekcije, Ruška c. 43. ll. Bezjak Hermina, biro za bančno-komisijske finančno poslovne transakcije, Gosposka Vi- 25. 12. Letonja Alojzija, ročno vezenje, Aleksandrova *c. 28. — Izbrisane pa so bile v maju sledeče obrtne pravice: 1. Vo-lovšek Ema, šivilja, Vrbanova ul. 10. 2. Toman Srečko, trgovina s papirjem, galanterijo itd., Gosposka ul. 38. 3. Lešnik Beta, trgovina s solnčniki itd. Gosposka ul. 14. 4. Nardin Marija, branjarija, Frankopanova ul. 10. 5. Tramšak Ivan, trg. z meš. blagom, Aleksandrova c. 19. Pododbor Udruženja rez. oficirjev in bojevnikov v Mariboru. Na Vidov dan 28 t. m. bo na Ceru pri Šabcu svečano odkritje spomenika in spominskega grobišča. Na železnicah je zasiguran 75% popust. Člani pododbora, ki se želijo udeležiti odkritja tega spomenika, naj se radi nabave dokumentov in potrebnih informacij do 15. t. m- med uradnimi urami javijo v društveni pisarni odnosno pri predsedniku g. Jakobu Perhavcu v Gosposki ulici Mar ibarski m Potreba nouih šolskih prostorov u mariboru • O nujni potrebi novih šolskih prostorov v Mariboru se je že toliko pisalo po listih, da tega pač ni treba znova dokazovati- Gre še k večjemu za vprašanje, za katero šolo nujnejše rabimo novih prostorov, ker so vse natrpano polne in morajo imeti nekatere že menjajoči se pouk kakor pred desetimi leti enorazred-nice v hribih. Čudno, vse stranke in vsi zastopniki v občinskem svetu to potrebo poznajo in soglasno priznajo, vendar se stvar že več let ne premakne z mrtve točke. Najprej je šlo za stavbišče, potem za načrte, pri denarju je pa, stvar zastala in zdi se, da ni nikogar več, ki bi se za šolska vprašanja zanimal in vsaj malce podrezal, da pridemo iz te že neznosne kalamiteta. Danes opremiti novo šolsko zgradbo, je sicer precej draga stvar, vendar pa nikakor tako draga, kakor je to izračunil mestni stavbeni urad, ki je predvideval za šoli v Smoletovi in Valvazorjevi ulici kar 6 milijonov din. Celjska okoliška šola je stala mnogo manj in je sijajno opremljena, v skoraj ravno taki meri kakor se to zahteva za mariborski šoli- Denarja sicer res ne bo lahko dobiti za novo šolsko poslopje, a sliši se, da bi se dali dobiti novi šolski prostori z nekoliko manjšimi stroški, ker bi mestna občina v ta namen lahko uporabila poslopje Mestne hranilnice, katere severni del služi že itak dekliški osnovni in meščan-s kišoli v Miklošičevi ulici. Ker je stavba zgrajena popolnoma simetrično, bi se tudi na južni strani po računu nekega stavbenika lahko dobilo 16 krasnih šolskih prostorov in to res z malimi stroški. Poslopja bi namreč ne bilo treba niti efektivno plačati, ker dobiva mestna občina od Mestne hranilnice za jamstvo vlog na zavodu vse letne dobičke. Res je, da Mestna hranilnica ne izkazuje dobičkov, dokler mora še kriti vojna posojila, kar bo pa najbrže že v prihodnjem letu popolnoma uravnano. Takrat pa bi Mestna hranilnica odpisovala od kupnine vsakoletni dobiček. Uradi Mestne hranilnice bi seveda morali iz poslopja ven, kar se bo moralo itak zgoditi že v najkrajšem času, saj vidimo, da se vsi denarni zavodi selijo bolj k mariborskim prometnim žilam in bi tudi Mestna hranilnica neprimerno bolje uspe» vala, ako bi bila kje na Aleksandrovi cesti. Bilo bi torej pomagano njej in imeli bi prostora za novi šoli že to jesen. Sprejem v bolniško podoficirsko šolo. Komanda bolničarske podoficirske šole v Nišu sprejme s 1. oktobrom 80 mladeničev kot gojence v bolniško podoficirsko šolo. Natančnejši sprejemni pogoji so razvidni iz konkurza, ki je interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5/1. med uradnimi urami. Novi brezposelni. Včeraj so dobili uslužbenci mariborskih kinopodjetij žalostno obvestilo, naj bodo pripravljeni, da vsak dan zapuSte posel, ker se podjetja zapro! To se bo moralo zgoditi najpozneje 15. t. m. Tako bo zopet narasla žalostna vrsta brezposelnih. Sadjarski učni tečaj* Učni tečaj za sadjarske pomočnike ali oskrbovalce sadnega drevja, ki se je na dvoletni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru vršil spomladi od 20. marca do 7. aprila se od danes do 16. t. m. z istimi obiskovalci nadaljuje. Končal bo pa v jesenskem razdobju od 24. do 29. septembra. Tečaj ima 18 obiskovalcev. Vinarsko društvo v Mariboru je dobilo kot svojega enajstega ustanov-nika okrajni zostop v Celju s prispevkom 1G00 Din, novi podpornik s prispevkom 500 Din je pa postal1’okrožni odbor Lju* tomer. Posojilnica v Mariboru, ki je že ustanovnica od lani, je pa naklonila društvu zopet 1000 Din izredne podpore-Vlom v Sv. Lovrencu na Pohorju V noči od četrtka na petek je bil izvršen vlom v trgovino g. Sladka Gera* tiča v Sv. Lovrencu na Pohorju. Vlomilci so odnesli za približno 30.000 Din raznega blaga- Med stelažami so zapustili kup pepela od zažganega papirja. Zlikovci so morda skušali celo zažgati trgovino. da bi zabrisali vsako sled. V Marlbora, dne n. vi- iž-3. dnevni drobiš Službo dobi dobro izurjen mesar-prekajevalec. Prednost imajo starejše moči. Naj se javijo pri borzi dela. Čebeiice rojijo ... Izredno topla zadnja nedflja je pobu* dila tudi naše čebelice-brenčelice k »parlamentarnim« korakom: Začele so rojiti; šle so na volitve za novo kraljico in so pri tej priliki prišli k svojemu koritu — troti. Čisto tako, kakor v »civiliziranih« parlamentih širom Evrope. Čebelice, katerih notranja organizacija je vredna vsega občudovanja, so rojile na solnčnih legah, posebno pa severno od Maribora, v območju občine Krčevine.‘Zanimivo je občudovati take roje, ako imaš vsaj toliko predizobrazbe, da vsaj od daleka razumeš globoki pomen in notranje vzroke rojenja čebelice. Za umnega čebelarja pa le vsak roj izredno važnega pomena, ker je od poteka istega odvisen obstoj njego* vega ulnjaka ter celotni pridelek dragocenega medu. Kararabol Trčenje avtomobilov med seboj in z raznimi drugimi vozili in vse, kar do tega lahko privede, ima v policijskih dnevnih poročilih največjo rubriko. V soboto proti večeru so bili pri »Karambolu« v Vetrinjski ulici udeleženi avtobus, navaden auto in — ročni voziček. S svojo trdovratnostjo na napačni strani pota je baje ravno voziček povzročil zmedo in nezgodo. Avto, ki se ga je ogibal, je prišel v nevarnost pred velikim avtobusom-Skušal se je ogniti na pločnik, a je prišel predaleč. Razbil je reklamno šipo ier podrl na tla dva mimoidoča. Na Pobreški cesti je pa neki voznik trdovratno držal svoj enovprežni voz na napačni strani in je bil velik avto v veliki nevarnosti, da se prevrže po pobočju ob cesti. Za nameček je bilo še par slučajev, da so kolesa — motorna in navadna — vznemirljivo plesala pred vozovi, ali pa pešet pred kolesi. Neki motociklist, ki se je tako brezglavemu pešcu izogibal, je padel, a se k sreči ni poškodoval. Koliko bi ljudje sebi in drugim koristili, če bi se naučili po ulici voziti in hoditi! Kratki stiki na elektrčinem omrežju v Mariboru so sedaj pojasnjeni. Kot krivce je izsledila policija mlade nepridiprave, ki so se zabavali s tem, da so metali na žice glavnega toka kamenje, pritrjeno na tanko žico, češ, da je »luštno, ker se vsakokrat tako lepo zasveti •..« Kadar pa se je »tako lepo zasvetilo«, je nastal kratek stik, kateremu dolgo niso mogli najti vzroka- Vsied teh »iger« je n. pr. celo magdalensko predmestje ostalo brez luči ter industrije v območju niso imele toka. Stariši naj opozore svoje otroke, da je tako »igranje« življenju skrajno nevarno, ker je dotikanje žic, ki vise od glavnega voda do zemlje — smrtonosno! Nesreča pri delu. Davi ob polsedmih se je pri kanalizacijskem delu v Einspielerjevi ulici ponesrečil delavec Ivan Glaser, doma iz Laj-teršberga. Ko je spuščal cementne cevi v kanal je tako močno vlekel za vrv, da se je stojalo prevrglo ter padlo nanj. Ker ga je močno zadelo ob prsa, je zadobil notranje poškodbe radi katerih ga je rešilni oddelek moral odpeljati v bolnico. Kriandou humor Med konferenco v Cannesu je Lloy