PODLIŠTEK7Božie v tujini. i. Po mestu Zeraunu so žarele električne luči. Z dr. Mirkom Miloševičem sva se sprehajala po donavskem obrežju. Bila je lepa, topla, južna no6. Nebo je bilo prevleeeno z lahkimi oblaki, tu in tam pa so lesketale in migljale zvezde. Na drugi strani Donave so se dvigale na nizkih bregovih palače in koče srbske jtrestolice. Po ulicah so zažgali električno luč. Zdclo so mi je, kakor da sem doma in da gledam, kako sc zažiga po hribčkih kres za kresom, eden lepši in pa svotlejši od drugega. In 6e sem uprl pogled v globoko Donavo, sem videl v vodi luči, kakor da so jiii prižgale vodne vile na dnu reke v palači povodnega moža. ,,Ti opevaš električno Iu5, kaj ne, brate", me zbadljivo nagovori prijatelj, videč, da sem se zatopil y krasoto Belega grada, ki tako divno leži ob Donavi kakor Napolj ob morju. Ta moj prijatelj! Bil je odkritosrčen, dober, VS8 bi mi bil storil, vse sem mn smcl zaupati, molčati je znal kakor grob. Prijateljstvo mu ni bila prazna besoda; pokazal je svojo Ijubezen v dejanju. Rad sem ga imel kakor pravega rodnega brata. Samo da ne bi bil tako prozajifien! Kedar sem jaz sanjaril o lepoti večera, o šumljanju donavskih in savskih valov, ko sem mu vneto pripovedoval o bodo5i moči in slavi slovanskih narodov, — me je prekinil s popolnomp vsakdanjo, neprikladno opazko, in bil sem jezen, srdit na njega. Ali, ko je prijatelj videl, da me je uža111, mo jo potrepljal z roko ob rami in se glasno in zvonko zasmejal s tistim odkritosrčnim smehom, v katerem ni zasmehovanja, ne preziranja in ne hinavstva.  ,,Le hud ne bodi, prijatelj! Veš, pesnik in pro- zajik se kaj dobro vjemata. Ce pesnik sili previsoko pod oblake, ga prozajik prime lepo za roke, pa ga povede doli na navadna zemeljska tla. Ce se pa prozajiCen človek hoče pregloboko pogrezniti v navadno zemsko blato, mu pa spet pesnik posodi krila, da ga  dvignejo v višave."  Tako je modroval moj doktor, in jaz sem se po-  tolažil, vedo5, da misli pošteno.  ,,Kje pa misliš božičevati", me vpraša iznenada  prijatelj.  ,,V svoji tihi sobici, — kje drugje", mu odgo-  vorim.  ,,Tisto pa ne, brate! Ti prideš k meni, pa boš  gledal, kako bo moj Mirkec skakal okolu božičnega  drevesca. In čaja nama skuha moja ženka. Menda te  ne bo vse to dolgofiasilo?"  ,,Prav rad sprejmem tvoje povabilo, hvala ti!  Rad bi zopet enkrat gledal smrečico, kako žari v ne- številnih lučicah, rad bi zopet enkrat postal dete, ki steza svoje rokice po JezušČkovih darovih, obešenih po smrečjih vejicah" —  — ,,in izpil 6ašo moftnega 6aja z jaraajka-ru- mom", me prekine prozajični tovariš. ,,Niti takih užitkov se ne bom branil." II. Bila je južna no6, topla kakor spomladi. V tukajšnjih krajih je včasih okolu božiča tako mehko vreme, da sedijo ljudje pred hišo in iiživajo prijetno, blagodejno toploto. Zato pa proti Veliki no6i zaplešejo snežinke, in še v maju pada tako hladen dež, da pordeče roke, držeče dežnik. Z doktorjem sva slonela na oknu v njegovi pisalni sobi. Kar naju pokliče gospa, veleča nama, naj so potrudiva v jedilno sobo. ,,Pri meni najdeš vse po starem hrvatskem običaju", mi reče prijatelj. ,,Ho6em, da se še vedno spominjam, kako je bilo na sveti večer v rojstveni seljaški hiši." Ko vstopiva, se prepričam, da je govoril resnico. Po sobi je bila razstlana slama v spomin na to, da je Zveličar počival na slami. Tudi na mizi je bila razstlana slama v obliki križa. Crez križ pa je bil pogrnjen krasen namizni prt. Na sredi mize je stal krožnik, na sredi krožnika čaša, v čaši pa so bi!e tri tanke sveče, spletene v eno, ki se je pa na vrhu delila zopet v tri svečice. Te tri svečice značijo presv. Trojico. Okolu in okolu sveč pa so poganjale iz žitnik zrn zelene bilke. Ta zrna denejo na krožnik na dan sv. Katarine ali pa sv. Barbare, zalivajo s toplo vodo in puste, da poženejo iz njih zelene bilke. Razun tega je bilo na mizi medene rakije, krožnik z medom in v njem narezani koščeki belega luka (bele čebule), hrena in jabolk, in okrogli, krasno spleteni božični kolač, vrh kolača pa lepo in veliko jabolko. Ko je zazvonilo angelsko češčenje, se je doktor prekrižal, molil, in jaz in gospa in dekla smo molili za njim. Potem je vzel hišni gospodar kadila in je okadil celo hišo. Mi smo ga spremljali iz sobe v sobo, v kuhinjo in v klet. Ko se vrnemo, sedemo za mizo, gospodar vzame požirek rakije in da ostalim po vrsti. Potom zanžije koSfcek luka in da vsakemu košček, ftoš, to je lek proti koleri in raznim boleznim, ki so nekdaj vladale med narodom, na to pa meda in košček jabolka ko? lek proti grlobolu in hrena kot zdravilo proti glavobolu. Ko smo to zaužili, donese služkinja ribjo juho, za juho pa pečene ribe in medenih kolačev. Vse to smo zalivali z močno sremsko kapljico. Doktorica je bila le malo pri nas. Tolažila je Mirkeca, ki je bil baš ta dan nekaj zakrivil, pa ga je strogi papa kaznoval s tem, da je moral v svoji sobici čakati, dokler mi povečerjamo. Ce se ga potem 'Jezušček usmili in mu pozvoni, bo smel k božičnemu drevescu, če pa ne, pa v posteljo. No, ker sva gospa in jaz z združenimi močmi prosila doktorja, naj se kmalu usmili jetnika, je res zvonec kmalu zapel, vrata so se odprla in Mirkee ie stal pred bogato okrašenim, v mnogobrojnih lučicah se lesketajoSim božičnim drevescem. Zaiipno je uprl očesca v mamo in mene, a boječe se je ozrl v očeta, ki ga je rahlo pokaral, potem mu pa dovolil, da si sme vzeti, karkoli mu srce poželi. Ne bom vam popisoval otroškega veselja, vsi smo ga enkrat uživali, žal, da ga ne moremo ve6 tako! Naglo je mineval čas v prijaznem, neprisiljenem razgovoru. Naposled se je moral Mirkec posloviti in ž njim se je poslovila gospa doktorica, češ, da ne pusti samega svojega miljenčka. iir. ,,Kaj misliš, Franjo", začne moj prijatelj, .,kje sem jaz praznoval božič ravno' pred desetimi leti? Ugani!" ,,Ako ga nisi doma pri svojih dragih, potem si ga pa6 na Dunaju, kjer si bil tedaj jurist, kolikor jaz vom", mu odgovorim. ,,Ne doma, — in ne na Dunaju, temveS — v Vrbi!" ,,V Vrbi?« ,,Da, na Koroškem! Ti se čudiš, torej poslušaj: Hrvatje in Slovenci na Dunaju smo prav prijateljski, bratski občevali med seboj. Ce je priredil Slovenec .veselico, smo se je udeležili Hrvati in 6e smo mi povabili Slovence, nam tudi niso odrekli. Popevali smo skupaj. Oni so se navduševali za naše bojne pesmi, a mi se zopet nismo mogli naslišati vaših melodijoznih popevk. Tako sem se seznanil z nekim koroškim Slovencem, Simonom Potofinikom. Majhen, Idroban dečko je bil, čist in nedolžen kakor sv. Stanislav, odkritosr6en in dober, da ni nikdar nič slabega mislil o nikomer. ,,Krokov" se navadno ni udeleževal. Ce smo ga pa vendar dobili med se* in 6e se je razveselil, smo ga tako dolgo silili in mu prigovarjali, dokler ni zapel, in to sam. Znal je samo eno pesem in od te samo pol kitice, namreč: ,,Ribce po jezeru plavajo, glavce pa venkaj molo." Ko je končal, je zazvenel razposajen smeh, da da ga ni bilo moči ustaviti. Simen je bil namreB izvrsten dečko, samo pevec ni bil. Ce si mn dal glas, ga ni nikdar pogodil, temvefi je zapel nekaj glasov višje ali nižje. ¦ Zdaj si lahko sam misliš, kakšno je bilo njegovo petje. In 6e srao se mu nasmejali, nam ni zameril. seveda, fie ni bil slučajno slabe volje, temveč se je šalil z nami vred." Da se pri.iatelju pri pripovedovanjn grlo ne posuSi preveft, sem vzdignil čašo sremca in s prijateljnrD Mirkom sva se ..pomirila", to je, izpila sva fiagc na medsebojno prijateijstvo. Potem pa je Mirko nadaljeval: ,,Jaz in Simen sva postala najboljša pnjatelm. Ko so se pribiižale božifne nnfiitnioe, mi reče neki dan Simen: ,.Pojdi z menoj ra Koroško!" Izprva sem ga zaCudeno pogledoval, fieS, ali zbijaš slabe Sale? Zdaj, v tej zimi in v tem snegu naj grem v še večji mraz, v 2e debelejgi sneg. Saj veS, mi Slavonci smo mehkužneži in jaz sem si že želel pro6 iz te burje in iz mraza pod milejše podnebje. ,,Povabi me boljše poleti, a ne sedaj", odgovorim prijatelju. ,.E, poleti gre vsak lahko", odvrne šaljivo. ,.C)e si junak, pojdi zdaj! Kaj misliš, da se po zimi ne vidi pri nas nič zanimivega? Gledal boš naše gorske velikane, kako se žare njihovi vrhovi, ko obseva solnce njihove s snegom krite glave. Videl boš Vrbsko jezero, pokrito črez in črez z debelim ledom. Se zaljubiš se v kako krasno drsalko. Ona bo sedla na sani, in ti jih boš rinil kakor ponižen sluga, a pri tem se boš naslajal ob pogledu na bujne lase in na krasno ličece, zardeln od mraza in morda od tajnega hrepenenja po tebi." Tako dolgo mi je delal skomine, da sem pisal očetu, materi in svoji izvoljenki, je li nimajo ni6 proti temu, da ne pridem to leto dornov božičevat. Ko sem dobil vsestransko dovoljen.je, sem se res odpeljal s prijateljen) v njegovo domovino." Ko sva se zopet okrepila s čašo vina, vprašam doktorja: ,/Ali si doživel kaj posebno znamenitega na Koroškem?" ,.Zabaval sem se izvrstno. Godba je svirala ob jezeru in na ledu plesali smo getvorko. Dmge nesreče ni bilo. ker sem bil pustii srco na Hrvatskem." ..Kaj oa z razmerami koroSkih Slovencev si se kaj seznanil?" ..Pravil mi je o njih že v Befiu prijatelj Simen. Da je govoril resnico. sem spoznal sam za svojega bivanja v te.i deželi. Svabfiarjji so res grozni in to v popolnoma slovenskih kraiih. Naj ti povem še en do-< godek, ki se mi je pripotil takrat. Sprehajam se po cesti — kolikor so spominjam proti Beljaku — in čakam Simena. ki se je nekje zadržal. Kar zaslišim otroški jok. Ozrem se in zaglo-t dara nedaleč od sebe deklico, ki je plakala in klicala: MMama, mama!" Ze se ji mislim bližati, ko me dete zagleda in priteče k meni. Prime me za roko ter me vleče, rekoč: ,,Odvedi me domov!" Prašam jo. MKje pa si doma?" „1 — doma", mi odgovori dekletce in me potegne krepkeje za seboj. »Kje pa je to?" jo vprašam zopet. ,,Tam, kjer mama kuhajo", odgovori nestrpno Čakajoč, da jo povedem do matere. Dasi se mi je smililo zapuščeno dekletce, sem se moral vendar malo zasmejati na ta prav otročji odgovor. Vlekla me je za seboj in Šla sva dalje. Začnem izpraševati deklico, zakaj je ostala sama. Ali nisva se mogla razumeti. Jaz sem za veliko silo lomil slovenščino, dete pa je govorilo koroško narečje. Oziral sem se neprestano po Simnu in kamen mi je padel od srca, ko sem ga zagledal, da hiti za nama. Z začudenjem je gledal mojo malo spremljevalko. Ko sem mu stvar pojasnil, začne on dete izpraševati. Razumela sta se in dete je povedalo, da je šla mati na delo, ona sama pa in njena starejša sestra ste šle v trg. Dete je bilo trudno od dolgega pota in jo nazaj grede tožilo in jokalo. Sestra pa je postfila nevoljna, pustila dekletce in odŠla sama naprej domov. -Lahkomiselni, brezvcstni ]judjea, reCem Sirann, ko mi pove žalostno tisodo najine male znanke. Ko gremo vsi trije dalje, pridemo do razpotja. Simen vpraša deklico: -Kod pa zdaj?" Revica je giedala in ugibala, toda ni vedela, po kateri poti je priSla od doma. Nazadnje se odločiva za eno izmed obeb poti. K sreči pridejo za nami neke ženske. Ko je deMina povedala, čegava je, so žene obljubile, da poiSCejo mater in da ji izrofie dete. Ko sva bila sama, zaSne moj prijatelj Potofinik, ki je bil fantast, kako:gen si ti: ¦ -Taka zapu3čena deca smo vsi koroSki Sloven- ci. Sami tavamo in iščemo poti do skupne matere. Koliko imamo bratov in sestra, ki nas ostavljajo, ker so jim že preveč naše tožbe, ker nas ne umejo ali nočejo umeti. Zapustijo nas in naš narod, pa gredo svojo pot, na kateri ni ne kamenja ne trnja, gredo tja, kjer ni treba poslušati jadikovanja, med srečnejSi narod, v tabor tujcev. In vest jih ne pe6e, da so nas pustili brez vodnika. Se zasmehujejo nas in naše tožbe." ,,VidiŠ, doktore, prijatelj Simen je imel prav. Nj treba biti fantast, da tako govoriš. Mati bi morala bitj koroškim Slovencem — vlada. Ali ona jim je ma5eha, ki ljubi samo svojo deco — Nemce. Slovenci pa so samo na poti razvajenemu edinčku — Nemcu. Vlada bi le svojega ljubljenčka obsipavala z vsemi darovi, božičnimi in drugimi. Ker se pa oglaša tudi rtrugi sinfiek, Slovenec, bi mu mačeha rada s silo zaprla usta, da ne bi krifial. Boji se, da ne bi tudi njega morala potolažiti s kakšnim darilcem na škodo sinčka — Nemca. Se ve8 — slovensko deco odtiijuje slovenski materi in tako dobivamo brate in sestre, ki nočejo poznati ne svojih bratov in sestra, ne svoje matere!" ,,Vem prijatelj, da ste zatirani", odvrne doktor. -In dasi sem prozajičen, vendar čutim, globoko čutin? ljubezen do slovanskih bratov. — Ali, že je odbila enaista ura. Predno 'nama prinese dekla ftaja, izpijva 6a§o na srečnejo bodočnost Slovanov. Naj nas blagoslovi novorojeni kralj!" Trčila sva in zapela: ; -Narodi se kralj nebeski :u::/tt ' ; od Marije čiste Djevice. . */ f.o -. \ Na tom miadom ljetu veselimo se, ' mladoga kralja mi molimo!" Pri polnočnici. kamor sva kmalu potem odčla s '¦priia.fo"ifliu, sem molil za srečnejgo bodo6nost korčSt)kih Slovencev. ')•¦<¦';¦: >'<>. ¦¦