@®IMlMcJJ©]ESG)LAS Uto XLIV — št. 66 — CENA 20 din Kranj, petek, 23. avgusta 1991 ■ ♦MERKUR ^ DO 30% POPUSTA OD 8. DO 25. AVGUSTA Marjan Masteh Blaž Peternel Blesk Zapleti pri vračanju orožja Škofja Loka, 23. avgusta -Medtem, ko so vojaki JA na Gorenjskem le se v vojašnici v Kranju in na Bohinjski Beli, se je danes zapletlo pri menjavi oborožitve ter transportnih sredstev v Škofji Loki. Ob 10. uri naj bi v škofjeloški vojašnici Teritorialna obramba Republike Slovenije predala Jugoslovanski armadi večji transport (šlo naj bi za 30 do 35 tovornjakov z opremo) materi-alno-tehničnih sredstev. Istočasno naj bi JA vrnila oborožitev, ki je last teritorialne armade. Kljub več kot uro dolgem usklajevanju med predstavniki teritorialno obrambe in armade, do menjave ni prišlo. Kot je povedal predstavnik TO se v pogovorih niso uskladili, saj teritoralci niso pristali na zahtevo armade, da vojaki pridejo v vojašnico in postavijo svoje straže. Pogoj za predajo orožja vojski je bila zahteva TO za predajo petih skladišč z opremo, ki naj bi jih po sporazumu vojska vrnila teritorialni obrambi - vendar tudi o tem pogajalci s strani armade niso ničesar vedeli. • V. Stanovnik, foto: J. Cigler Predlog Demosa za nov model ureditve odnosov v Jugoslaviji Konferenca o varnosti in sodelovanju Ljubljana, 21. avgusta - Vodstvo Demosa je v sredo na novinarski konferenci predstavilo predlog za nov model ureditve odnosov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Ustanovili naj bi nekakšno konferenco o sodelovanju in varnosti, v katero naj bi se vključile vse jugoslovanske republike. Predlog je še v začetni obliki, dokončno pa naj bi ga oblikovali v medstrankarski in parlamentarni razpravi. Kot je dejal predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, koncept konfederalne ureditve, kakrš-nega sta še pred nekaj meseci zagovarjali Slovenija in Hrvaška, za Slovenijo zdaj ni več ustrezen in da je naš cilj samostojna in suverena država. Slovenija pa mora kljub dogodkom, ki smo jim vsak dan priča, igrati "evropsko 'gro", kar pomeni, da mora biti še naprej pri- pravljena za sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi republikami. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je dejal, da gre v Jugoslaviji za tri oz. celo za štiri "politične filozofije" ali za skupine interesov: za slovenske in hrvaške interese, za interse Srbije in Črne gore, ki se želita trdneje povezati in za interese Makedonije ter Bosne in Hercegovine, ki se bosta morali sami odločiti, ali se bosta povezali s srbsko-črnogorsko skupnostjo ali bosta sami uredili medsebojne odnose. Predlog Demosa, ki ga je dr. Rupel predstavil že italijanskemu in nemškemu zunanjemu ministru, predvideva v Jugoslaviji ustanovitev nekakšne konference o sodelovanju in varnosti, ki bi lahko postala dokaj trajna oblika sodelovanja in povezovanja v jugoslovanskem prostoru in okvir za premagovanje čedalje hujše jugoslovanske krize. # C. Z. Samo omejitve niso rešitev Čeprav so si nekateri strankarski veljaki v predvolilni kampanji nabirali "volilne glasove" tudi s tako neumnimi izjavami, češ "varovali bomo sleherni meter kmetijske zemlje" ali celo "v nobenem primeru ne bomo dopustili, da bi uničevali kmetijska zemljišča ", pa je realnost taka, da o popolnem varovanju kmetijskih zemljišč ni mogoče govoriti, tako kot se tudi z železnico, avtomobilsko cesto ali daljnovodom ni mogoče izogniti vsaki najboljši njivi ali najlepšemu travniku. Varovanje zemljišč je lahko le boljše ali slabše, bolj ali manj učinkovito... Kmetijskih zemljišč ni mogoče varovati samo Z lepimi besedami in obljubami, prav tako tudi ne samo s prepovedmi. Precej neiivljenjska kategorizacija zemljišč, narejena bolj ali manj v pisarnah in administrativna prepoved pozidave najboljše zemlje, kakršna je veljala v Sloveniji v drugi polovici prejšnjega desetletja, je sicer za nekaj časa zavrla apetite po pozidavi in uničevanju najboljše kmetijske zemlje, vendar pa problema ni rešila, ampak ga je le odložila za čas, ki je zdaj tu. Ljudje razumejo, da prav vsaka parcela, na kateri bi želeli graditi, ni zazidljiva, hočejo pa vedeti, kje je zidava mogoča. V razmerah, ko ni prostorskih načrtov niti ne denarja za ureditev stavbnega zemljišča na slabših, odro- čnih kmetijskih zemljiščih, lokalne oblasti in njeni organi zagotavljajo minimalno "ponudbo" zazidljivih parcel na različne načine, med drugim tudi tako, da v primerih, ko je strokovno upravičeno, spreminjajo kategorizacijo kmetijskih zemljišč in razvrstitev v območja, z dopolnitvami dolgoročnih in srednjeročnih družbenih načrtov občine pa tudi njihovo namembnost. Čeprav je takšna rešitev za državo s skromnim obsegom kakovostnih kmetijskih zemljišč slaba, pa je v času močno upočasnjene gradnje še zmeraj boljše, kot neomajno vztrajati pri varovanju kmetijskih zemljišč in dosledno zavračati vse pobude občanov za spremembo namembnosti. Kranjski izvršni svet, na primer, je na seji v sredo približno polovico pobud sprejel, polovico pa zavrnil Da se je-odločil tako, je verjetno razlog tudi v tem, da dobro občuti posledice prostorske politike, ki je več prepovedovala kot dovoljevala in več jemala kot ponujala. Rezultat takšnega omejevanja so tudi številne črne gradnje, za katere ne v kranjski občini ne kje drugje ne vedo, kaj bi z njimi: ali jih legalizirati in spodbuditi nove črnograditelje ali pa jih porušiti in si nakopati na glavo raznovrstne očitke. # C. Zaplo-tnik Begunje, 21. avgusta - Cerkev svetega Petra na gori nad Begunjami, zgrajena v začetku 16. stoletja, je bila skorajda zapisana propadu, sedaj pa so se Župnijski urad Begunje, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ter KS Begunje odločili, da obnovijo vsaj najnujnejše. Lotili se bodo strehe, fasad in fresk, kar pa je seveda povezano z velikimi stroški. V pomoč jim je, poleg požrtvovalnih krajanov Begunj, priskočil tudi Teodor Peljhan, ki je podaril dvesto grafik z Gasparijevimi motivi in motivi omenjene cerkve, ki jih krajani lahko kupijo po ceni 1000, 2000 ali 2500 din, denar od prodaje pa je namenjen izključno obnovi tega dragocenega kulturnega spomenika. M. A. foto J. Cigler Pouk spet 2. septembra Pouk v osnovnih in srednjih šolah se znova začenja v ponedeljek, 2. septembra, so Slovenski tiskovni agenciji sporočili z Republiškega sekretariata za izobraževanje in telesno kulturo. Kljub vojni, ki je otroke prikrajšala za dobršen del počitnic, torej počitnice ne bodo podaljšane in se pouk začne tako kot veleva pravilnik o šolskem koledarju. Predavanja na višjih in viških šolah pa se praviloma začnejo 1. oktobra in bodo trajala 30 tednov, saj obe univerzi sami določata in usklajujeta šolski koledar. Zaradi vojaške agresije na Slovenijo je ministrstvo za izobraževanje in telesno kulturo z odredbo L julija prestavilo zgolj sprejemne izpite, in sicer na zadnji teden v avgustu, tako da se bodo vse šolske in študijske aktivnosti začele po 24. avgustu. Hokejisti Bleda zasluženo premagali Olimpijo Bled, 22. avgusta - Hokejisti Bleda so se v sredo zvečer prvič letos predstavili domačim naviječem. V prijateljski trening tekmi pred alpsko ligo, ki se začne sredi septembra, so visoko in zasluženo premagali ljubljansko Olimpijo. Pokazali so dobro igro, ki jo nameravajo v naslednjih prijateljskih srečanjih še izbrusti. Več na športni strani. Foto: A. Gorišek e CM M 01 64228 Železniki rHT^UpU alples Tel 064/66-155. tax 66-154 66 380 prodajni alples Si ^SIMSS^/glEr.GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 23. avgusta 199^ NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Zgodovina spet v tirih Dnevi vsesvetovne napetosti in negotovosti so se s propadom puča v Sovjetski zvezi končali z velikim olajšanjem. Zgodovina se je na začetku tedna tako nepričakovano obrnila, da so bile posledice tega eksplozivnega dejanja popolnoma nepredvidljive. Zdaj, ko je. kot vse kaže, Gorbačov spet »zdrav«, bodo stvari verjetno krenile po začrtnanih poteh, vendar nam mora biti jasno, da tudi minulih dni ne bo tako enostavno odvreči na smetišče zgodovine. Poksus državnega udara konservativnih sil v Sovjetski zvezi je vsaj s sedanjega (še vedno zelo zamegljenega) vidika mogoče gledati kot enega od zadnjih trzljajev propadajočega komunizma oziroma natančneje - socializma s komunističnimi cilji. Še nekaj dni nazaj so bili dogodki v prvi socialistični drža vi za nas izredno skrb vzbujajoči. Vračanje v čase pravega boljševizma ni pomenilo prav nič drugega kot prilivanje olja na komunistična žarišča Jugoslavije, kijih večinoma lahko lociramo na južnem delu države. Slobodana Miloševiča ne le njegovi nasprotniki v Jugoslaviji, temveč ves svet, že dolgo označuje za komunističnega voditelja, ki skuša ohraniti to v svetu preživeto idejo. Pri tem je več kot jasno, la mu je udar v Sovjetski zvezi šel zelo na roko. Še bolj kot njenu pa Jugoslovanski armadi, kije zibelka stranke Jugoslovanov -gibanja za komunizem. Edino, kar je pri vsem skupaj pozitivno, je to, da nosilci te ideje svojih teženj ne skrivajo ali prodajajo pod drugim imenom, temveč jih povsem javno razglašajo naokoli. S tem imajo borci za demokracijo v Jugoslaviji vsaj jasno predstavo > njihovem nasprotniku. Propad vojaškega udara v Sovjetski zvezi je za nas dober iz več razlogov. Najprej zato, ker se sedaj demontaža komunizma kot svetovnega procesa vendarle nadaljuje, četudi z vsemi težavami. ZDA, ko odločujoči mednarodni faktor, imajo v Moskvi spet sogovornika, ne pa sovražnika, kije predstavljal nevarnost za začetek nove hladne vojne. V novi mednarodni ureditvi se sicer že oblikujeta dva centra - ZDA in združena Evropa, vendar je za izpostavitev pravega ravnotežja še vedno potrebna demokratizi-rajoča se Sovjetska zveza. Ker se torej nadaljuje »perestrojka«, je tudi za nas več možnosti, da bo po začrtani poti nadaljevan proces slovenskega osamosvajanja. Obeh sicer ni mogoče enačiti, na vsak način pa za realizacijo končnih ciljev potrebujeta enako ugodno družbeno klimo. Povratek Gorhačova je za nas dober tudi zato. ker so ob njegovem padcu jugoslovanski komunisti že dobili krila za nov polet, zdaj pa se je pokazalo, da se zgodovina vendarle nadaljuje v pričakovani smeri. Pozornost svetovne javnosti se je v teh dneh hipoma preusmerila iz kriznega jugoslovanskega žarišča v Moskvo, kjer so se dogajale dramatične stvari. Ta preusmeritev pozornosti je bila za nas izredno škodljiva (na srečo ni trajala dolgo, čeprav bomo še nekaj časa v drugem planu), saj se s tem avtomatično zmanjšujejo možnosti za internacionalizacijo slovenskega in hrvaškega problema. Če vsaj malo spremlja dogodke v mednarodni politiki, potem se je nove lekcije naučila tudi Jugoslovanska armada. Tako kot že nekaj tednov pred tem, je tudi tokrat v Moskvi akcija vojske propadla zato, ker se je zlomila sama. Sovjetskim vojakom se je uprlo streljati na njihove ljudi, prav tako, kot se je to uprlo številnim vojakom Jugoslovanske armade, ko bi morali »miriti« Slovence. To spoznanje je bistveno, saj nam kaže na to, da v modernih političnih družbah militarizem izgublja tisto vlogo, ki jo je imel nekoč. Pri nas je vladal pod krinko čuvanja bratstva in enotnosti, v Nemčiji med vojno kot faktor socialne varnosti, v kakšni Južni Ameriki pa kot čuvar države pred komunističnimi gverila-mi. Pod temi krinkami pa je vojska vedno izvajala le represijo nad lastnim narodom. Javna zahvala članom SDZ Predsedstvo Slovenske demokratične zveze se iskreno zahvaljuje vsem posameznim članom stranke, občinskim odborom, članom Izvršnega odbora SDZ in vsem drugim, ki so prispevali v sklad za pomoč družinama Praprotnik iz Koga pri Ormožu in Kotar z Medvedjeka na Dolenjskem. Zbrali smo 170,000,00 din. Prispevke sta družinama Praprotnik in Kotar izročila člana Izvršilnega odbora Slovenske demokratične zveze Janez Janša in Tone Peršak. Za Izvršilni odbor Tone Peršak Očistimo Krvavec Skupina občanov, ljubiteljev Krvavca, organizira v soboto in nedeljo (24. in 25. avgusta) prostovoljno akcijo čiščenja spodnje postaje žičnice Krvavec, ki jo je pred dnevi zasul plaz v silovitem neurju. Vse somišljenike prosijo, da se jim pridružijo. Zbrali se bodo v soboto in nedeljo med 7. in 8. uro pri žičnici, udeleženci pa naj s seboj prinesejo orodje (lopate, gra-blje, metle,...) GLAS l stanovit*!] in izdajatelj: CMO£Jino podjetje (iORbNJSKI GLAS. KRANJ_ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Ciorenjskei Predsednik Časopisnega »veta: Km Hi/jak Direktor in glavni urednik: Marko Valjavcc Odgovorna urednica: I copoldin.i Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jclovćan, Jo/e KoSnjek, Lea Mencinger. StOjan Saie. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlehir. Andrej /~alar. Štefan ^.irgi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Seknc. Mirjana Drakslcr, Nada Prcvc _ Lektoriranje: Marjeta Vo/lic, Fotografija: Ciora/d Sinik_ Tisk: Podjetje DELO — TCR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ 1'rednlstvo: M ose Pijadcja 1. telefon 21 1-860. 21 1-835. telcf.u: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon 218-463, telefax: (064) 215-366 Mlall oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto-malskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7,— 13.30. oh sredah do 16.30_ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20,00 din. Naročnina: trimesečni obračun za III. trimesečje 1991 500,00 din Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproSčen plačila prometnega davka (Uradni lisi RS. 7/91). Po Sloveniji in Jugoslaviji Na slovenskih mejah ni stihije Kranj, 22. avgusta - Predsedstvo SFRJ je v torek in sredo na razširjeni seji razpravljalo predvsem o predlogu Zveznega izvršnega sveta o delovanju sistema v državi med trimesečnim moratorijem pa tudi po tem, ko bo moratorij prenehal veljati. Udeleženci so se dogovorili, da je treba med moratorijem, najkasneje pa do 7. oktobra letos, doseči politični dogovor o načinu reševanja sporov in odnosov v državi, soglasni so bili, da je treba vnovič doseči zdaj že resno porušeno premirje na Hrvaškem, večina pa se je tudi strinjala, da je treba spoštovati načelo nedotakljivosti notranjih meja med jugoslovanskimi republikami. Razprava je bila precej žolčna tudi o tem, kako doseči legalizacijo političnega dogovora o načinu reševanja sporov in odnosov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Srbska stran je predlagala, da bi dokument sprejeli v zvezni skupščini, večina pa je ocenila, da bi bil to korak nazaj in da bi bilo bolje, če bi dogovor podpisali suvereni subjekti oz. republike. Carina je eno tistih področij, ki so pri izpolnjevanju Brionske deklaracije najbolj sporna, ker si jih vsaka stran razlaga po svoje. Zvezni izvršni svet meni, da je na slovenskih mejah stihija, slovenska stran pa tudi s konkretnimi podatki dokazuje, da to ne drži in da delo na mejah poteka nemoteno, strokovno in skladno s predpisi. Ker gre za zelo občutljivo problematiko, jeminister za informiranje Jelko Kacin sklical v sredo v Sežani novinarsko konferenco, na kateri je bilo mogoče iz prve roke izvedeti, kako poteka delo slovenske carine in drugih mejnih služb. Pogovor je pokazal, da trditve Anteja Markovića o nenadzorovanem pretoku mamil in orožja prek slovenskih meja ne držijo, da Markovič govori ta- ko zato, da bi gospodarsko zlomil Slovenijo in da so slovenske obmejne službe organizirane republiško, delujejo pa v glavnem po zveznih predpisih. Jugoslovanska armada in srbski teroristi na Hrvaškem ne izbirajo več sredstev za dosego ciljev, vojska pa je ob napadu na Osijek tudi javno pokazala, da v vojni podpira Srbijo in četnike. Vojska je 40 minut z reflektorji osvetljevala cilje v me- Seja občinske vlade v Tržiču Težave z vzdrževanjem cest Malo točk na dnevnem redu redne seje izvršnega sveta v Tržiču, pa zato te toliko bolj obsežne. Tržič, 21. avgusta - Na torkovi seji so člani tržiškega izvršnega sveta obravnavali bilanco prihodkov in odhkodkov proračuna (od 1. 1. do 30. 6. 1991), ki ga je podal načelnik Oddelka za splošne zadeve in finance v občini Tržič, Viktor Blagotinšek. Seznanili so se z oblikovanjem delovne skupnosti alpskih mest, na dnevnem redu pa so imeli tudi podpis kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko dejavnost. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna za čas od 1. 1. do 30. 6. 1991 je bila sprejeta in potrjena, razen poročila za Sklad stavbnih zemljišč, ki ga mora sprejeti in potrditi skupščina. V proračunu občine Tržič je za leto 1991 predvidenih 113.801.000 din prihodkov, od tega je razporejenih prihodkov 110.590.000 din, nerazporejenih pa skupaj 3.211.000 din. Po izračunu Republiškega ministrstva za finance naj bi v občini zbrali 93.144.000 din, razliko v vrednosti 20.657.000 din pa bo v skladu z zakonom zagotovil republiški proračun. Iz bilance prihodkov je razvidno, da so v občini zbrali bistveno manj Izvršni svet ocenil delo krajevnih skupnosti Kjer so načrtovali preveč, so razočarani Kranj, 21. avgusta - "Večina krajevnih skupnosti je za letos pripravila realne, z materialnimi možnostmi vsklajene programe dela; tiste, ki so pri načrtih pretiravale, pa so bile po tem, ko so dobile denar na natečajih, kar nekoliko razočarane." je ob polletnem ocenjevanju dela krajevnih skupnosti na seji kranjskega izvršnega sveta dejal Janez Gradišar, strokovni sodelavec za delo s krajevnimi skupnostmi. sredstev kot je bilo ocenjeno. To je bil predvsem odraz izredno visokih refundacij prispevkov po ZR, ki so jih podjetja plačevala za lansko leto. Skupaj je bilo refundirano 10.500.000 din. Na podlagi teh in tudi drugih, predvsem številčnih podatkov, so na Oddelku za splošne zadeve in finance v občini Tržič ocenili, da zaradi povečanih stroškov na vseh področjih in zaradi vedno večje inflacije, s sredstvi, ki jih imajo na razpolago v proračunu za letošnje leto ne bodo mogli pozitivno poslovati. • M. P. BI$S3$©B3 GLAS f EKONOMSKA § Ipropaganda« ^k obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 f Vse krajevne skupnosti v občini so bile v prvem polletju toliko delovne, da so izpolnile pogoje za pridobitev vseh sredstev občinskega proračuna. Večina je do polletja opravila polovico načrtovanih del, krajevne skupnosti Bitnje, Duplje, Senturška Gora, Trstenik in Visoko tri četrtine del, krajevne skupnosti Huje, Jošt, Mavčiče in Planina pa manj kot polovico. Kar zadeva delovanje svetov krajevnih skupnosti, s slabo oceno najbolj izstopata krajevni skupnosti Britof in Du-[ pije, kjer se svet KS ne sestaja I ali se sestaja le občasno. Ker je | izdajanje krajevnih glasil po-J stalo predrago, večina krajevnih skupnosti obvešča krajane z objavami na oglasnih deskah ali s poročili na zborih krajanov, čedalje več pa tudi prek i "internih" televizijskih kanalov ali kranjskega radia. Delegati krajevnih skupnosti se različno udeležujejo zasedanj kranjske skupščine ali le zbora krajevnih skupnosti. Delegat KS Duplje se od osmih sej, kolikor jih je bilo v prvem polletju, ni udeležil niti ene, samo trikrat sta se seje udeležila delegata KS Cirče in Senturška Gora. Na vprašanje, kako spremembe pri financiranju poklicnih tajnikov krajevnih skupnosti vplivajo na delovanje krajevnih skupnosti, je Janez Gradišar dejal, da so vsi ostali na svojih "de- lovnih mestih", razlika je le-ta, da nekateri pokrivajo razliko z drugimi finančnimi viri ali dobivajo nižjo plačo. Posebna komisija, ki je spremljala in točkovno ocenjevala delovanje krajevnih skupnosti, je ugotovila, da so bile v prvem polletju najuspešnejše KS Vodovodni stolp, Podbrez-je, Velesovo in Primskovo. • C. Z. »>... IN TRETJI DAN BO OD MRTVIH VSTAL...« <7 AJfi zvz<-r/ stu , ki so jih potem obstrelje-vali teroristi; topniški napad pa je bil potem usklajen z vojvodinskim korpusom Jugoslovanske armade. Hrvaška vlada je napad na Osijek ocenila kol zavestni zločin nad civilnim prebivalstvom. Po najnovejših podatkih Oddelka za nabor in napotitve republiškega ministrstva za obrambo se doslej iz Jugoslovanske armade ni še vrnilo 3 nabornikov, od katerih jih je osem podpisalo izjavo o enoletnem služenju vojaškega roka, dva želita dokončati šolo z3 rezervne častnike, eden je zaprt, enemu so služenje podaljšali, trije so sinovi aktivni«1 vojaških starešin, družine treh nabornikov so se odselile, za ostale pa na oddelku še poizvedujejo. Pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo gene-ralpolkovnik Marko Negova; nič je na novinarski konferenc1 v Beogradu izjavil, da se p° odločitvi Slovenije in Hrvaške da ne bosta pošiljali vojaških obveznikov v Jugoslovansko armado, tudi najvišji organ1 Bosne in Hercegovine zavzemajo za oblikovanje republišM armade. "Vse to neizogibno vodi v mednacionalne spopade j" v prelivanje krvi," je dejal i11 poudaril, da je Jugoslovanski armada edina sila, ki skuša zaustaviti te procese. Kučan pisal Mesiču Vojska ni ničesar vrnila Ljubljana, 20. avgusta - Predsedstvo Republike Slovenije se je na ponedeljkovi seji, na kateri je razpravljalo o umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije, seznanilo tudi s pismom, ki ga je predsedniku Milanu Kučanu poslal poveljnik petega vojaškega območja generalpol-kovnik Života Avramović. V pismu med drugim očita organom Republike Slovenije, da zavestno in načrtno zavla-čujejo umik Jugoslovanske armade, in jim hkrati grozi s povračilnimi ukrepi. Pred* sedstvo je odločno zavrnilo neutemeljene očitke in grožnje vojske, nad vsebino pisma pa je še posebej presenečeno, ker je Slovenija življenjsko zainteresirana, da se armada čim prej in za vedno umakne iz Slovenije. V pismu, ki so ga naslovili predsedniku predsedstva SHRJ Slipetu Mesiču. so zapisali, da se Slovenija ne prizadeva samo za načrtni in nemoteni umik vojske, ampak celo želi. da se umik pospeši. Slovenija je. začela Jugosldj vanski armadi vračati tudi objekte in borbena sredstva, medtem ko armada slovenski teritorialni obrambi doslej razen nekaterih neborbenifi sredstev ni vrnila nobene oborožitve in opreme, ki jo ima v skladiščih Jugoslovanske armade že od lanskega maja dalje, ne dovoli pa ji niti vpogleda V skladišča. Predsedstvo Republike Slovenije tudi ugotavlja, da nenehne grožnje in postavljanje ultimativnih zahtev umik vojske le otežujejo, da bo zaradi umika vojaških zdravstvenih ustanov del vojaških zavatovanev ostal brez zdravstvenega v,11 siva. da je treba preprečiti uničevanje kulturnih dobrin posameznih enot in da bo /aradi zaprtja re; montnih delavnic v BrcgarH ostalo brez dela več sto delavcev. Slovensko predsedstvo zato predlaga zveznemu, da skliče sestanek predstavnike^ obeh predsedstev in Jugoslovanske armade, na katerem bi poskušali rešiti nekatere probleme, ki jih v okviru komisij ni mogoče. • C. Z. Petek, 23. avgusta 1991 GOSPODARSTVO,NOVICE IN DOGODKI 3. stran '^msmmmsLAs /O ljubljanska banka Stari in novi problemi blejskega trgovsko-turističnega centra Nekateri so nered dobro izkoristili Problemi z nerednimi plačniki, z gradbenimi pomankljivostmi, z vetrolovi... Bled, 20. avgusta - Gradnja Trgovsko-turističnega centra Bled je iz gospodarskih, ekoloških, krajinskih in arhitekturnih razlogov dvignila precej prahu v kraju, radovljiški občini in v Sloveniji; problemi pa so tudi sedaj, ko je center že poldrugo leto odprt. Kot ugotavlja skrbnik Jože Rebec, je bila osnovna napaka narejena ob prodaji lokalov, ko lastnikom niso ponudili v podpis pogodbe o vzajemnih razmerjih, s katero bi določili njihove pravice in obveznosti pri koriščenju zunanjih površin, skupnih objektov in naprav ter pri plačevanju stroškov ogrevanja, oskrbe z vodo, kanalizacije in odvoza smeti. Nekateri lastniki so nered izrabili tako, da so si po svoje razlagali pravice, si brez odškodnine prisvajali skupne površine, si po svoje urejevali svetlobne napise in reklame, neredno plačevali račune za ogrevanje, čiščenje, varovanje in podobno. Občinski upravni organ je za center že izdal uporabno dovoljenje, vendar ne za celotni objekt oz. za nekatere lokale le pod pogojem, če bodo lastniki najkasneje v dveh letih uredili vetrolove tako, kot določajo predpisi. Ker so v inšpekcijskih službah in v upravnih organih predpise različno razlagali, so zaprosili za mnenje republiški sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Iz sekretariata so odgovorili, da bi pri- Ko je radovljiški izvršni svet na nedavni seji obravnaval poročilo skrbnika Jožeta Rebca o reševanju problematike trgo vsko-turističnega centra, je med drugim sklenil, da naj pristojne službe nadzirajo uresničevanje odloka o obratovalnem času, še zlasti v gostinskih lokalih. Ugotovili naj bi tudi, kdo je izdal dovoljenje za odprtje disco kluba v centru, zaradi številnih pomanjkljivosti pri investicijskih delih (vodnogospodarsko soglasje sploh ni bilo izdano) pa tudi odgovornost vodilnih v Gradisu Jesenice in IRA Radovljica. Prazen prostor, velik okrog štirinajst kvadratnih metrov, naj bi namenili za delovanje novoustanovljenega podjetja. Skupščina Trgovsko-tursti-čnega centra Bled, na kateri je bilo 70 odstotkov lastnikov in najemnikov lokalov, je pooblastila upravni odbdr, da pripravi vse potrebno za ustanovitev podjetja, za začasnega direktorja podjetja pa imenovala Jožeta Rebca. Ker ni bilo mogoče izpeljati postopka, v katerem bi podjetje TTC Bled ustanovila večina etažnih lastnikov, sta Veletrgovina Špecerija in Kompas Bled predlagala upravnemu odboru, da kot etažna lastnika ustanovita podjetje v mešani lastnini in sicer kot družbo z omejeno odgovornostjo. Upravni odbor je predlog sprejel. stojni inšpektor moral zahtevati vetrolove že pri obdelavi načrtov, ne pa šele po vseh gradbenih in tehničnih delih. Ko je upravni odbor centra decembra lani sprejel pogodbo o vzajemnih razmerjih, je skrbnik pisno povabil k podpisu vse etažne lastnike in najemnike. Od 52 jih je doslej pogodbo podpisalo 45, nekateri pa jo bodo kasneje, ker še niso začeli s poslovanjem. Upravni odbor je že sprejel tudi nov hišni red ter merila za koriščenje skupnih površin, s katerimi so soglašali vsi lastniki in najemniki. Problem, ki je posebno izrazit v zimskih mesecih, je ogrevanje. Ker večina etažnih last- nikov ni redno plačevala račune, nekateri pa so se tudi pustili tožiti in si (ob nizkih zamudnih obrestih) podaljševali čas za plačilo, je upravni odbor centra sklenil, da bo vsem, ki ne bodo plačevali računov v osmih dneh, "zaplombiral" radiatorje. Po tem sklepu in še nekaterih drugih ukrepih za izboljšanje razmer, se je plačevanje računov za ogrevanje precej izboljšalo, še vedno pa je nekaj takih, ki dolg poravnajo šele s tožbo. Komunalno urejanje centra je lani prevzelo podjetje Krpan. Čeprav so imeli lastniki lokalov precej pripomb na njegovo delo, pa je čiščenje skupnih prostorov, urejanje nasadov in zelenic, praznenje kosov za smeti in odvažanje odpadkov zdaj že precej boljše, kot je bilo v začetku. Stroške vzdrževanja skupnih prostorov krijejo vsi etažni lastniki (odvisno od velikosti lokala), tudi tu pa gre za podobne probleme kot pri ogrevanju. Tiste, ki neredno plačujejo račune, je mogoče "kaznovati" le tako, da jim na skupnih površinah odklopijo električno energijo. Na sestanku januarja letos so se tudi dogovorili, da bo gradbeno podjetje Gradiš Jesenice do maja odpravilo vse pomanjkljivosti, ki so se pokazale po koncu gradnje in da bo Gradiš skupaj z IRA Radovljica rešil probleme z vetrolovi. Ker Gradiš in IRA tudi po ponovnem sestanku maja na Bledu in junija v Radovljici nista odpravila pomanjkljivosti, je upravni odbor trgovsko-turističnega centra sklenil, da bo podjetji tožil. • C. Zaplotnik Nove pobude za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč Pozitivno mnenje za polovico pobud Da je bila kategorizacija kmetijskih zemljišč narejena površno in pretežno v pisarnah, se je komisija za spremembo namembnosti zemljišč najbolj prepričala v primeru na Brniku, kjer naj bi bilo po karti zemljišče prve kategorije, v naravi pa slabo zemljišče, polno grobelj. Komisija za spremembo namembnosti ni sprejela pobude Kranj, 21. avgusta - Kranjski izvršni svet je na seji v sredo soglašal s predlogom komisije za določanje namembnosti zemljišč, da bi Približno polovico pobud občanov za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč upoštevali pri spreminjanju in dopolnjevanju Prostorskega dela srednjeročnega in dolgoročnega načrta občine. Upravna organizacija za ur-__ banistično načrtovanje je med Pripravami za spremembo dolgoročnega načrta občine prejela več pobud občanov za spremembo namembnosti zemljišč, Ki sodijo v prvo, najbolj varovano območje kmetijskih zemljišč. Ker sta se predloga upravne organizacije in tedanje kmetijske zemljiške skupnosti Medsebojno precej razlikovala v tem, katere pobude sprejeti, Je izvršni svet imenoval posebno komisijo (vodi jo Stane Vre-^ek), ki je na podlagi zakoncih možnosti, predloga republiške recenzijske komisije, izvedenskega mnenja strokovnjakov Biotehniške fakultete o Prekategorizaciji zemljišč, te-•"enskih ogledov in drugega, Pripravila predlog, katera kmetijska zemljišča iz prvega območja bi namenili za pozidavo ,r> katera ne. Izvršni svet je Predlog obravnaval na seji v Sredo in se z njim popolnoma strinjal, končno besedo pa bodo imeli delegati občinske skupščine na enem od jesen-s*ih zasedanj. . Gradnjo naj bi dovolili na t'stih kmetijskih zemljiščih pr-Vega območja, ki zaradi težav P1"1 dostopu, zamejenosti, Majhnosti parcel, neposredne p'ižine stanovanjskih hiš in in- •"astrukturnih vodov, niso primerna za kmetijsko obdelavo, na zemljiščih, ki so dejansko s|abša, kot je mogoče sklepati 'z kategorizacije, na zemljiščih, *' funkcionalno zaokrožujejo e zgrajene stanovanjske hiše °z- obrtne delavnice; dovolili P* naj bi tudi gradnjo tistih objektov (gospodarskih poslopij m. hiš), ki naj bi jih na zemlji-,c'h ob kmetiji uporabljali za KlT|etijsko dejavnost. občanov za spremembo namembnosti skupno hektar velikega kmetijskega zemljišča v Britofu, vendar pa je izvršni svet sklenil, da bo o tem odločal, ko bo dobil Še rezultate pedološke raziskave. Slišati je namreč, da kakovost zemljišča ni takšna, kot bi bilo mogoče sklepati iz kategorizacije. Bri-tofški primer je zanimiv tudi zato, ker gre za območje, na katerem so občani kupili parcele kot stavbna zemljišča, plačali vse prispevke, potem pa jih je intervencijski zakon "prekvalificiral" v strogo varovana kmetijska zemljišča. Se bolj zanimivo je to, da komisija za spremembo namembnosti ugotavlja, da spornim zemljiščem, ki Izvršni svet tokrat ni obravnaval pobud za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, na katerih občani gradijo ali so že zgradili hiše in druge objekte brez ustreznih dovoljenj; sklenil pa je, da bo črne gradnje še enkrat pregledal in se kasneje odločal, icatere bi legalizirali in katere ne. so v naravi njive, po nobenem zakonu ni mogoče spremeniti namembnosti, pristojni republiški organ, odgovoren tudi za varovanje kmetijskih zemljišč, pa je lani dal pozitivno mnenje. • C. Zaplotnik V Ljubljani se bo v ponedeljek začel vinski sejem LB - GORENJSKA BANKA d. d., KRANJ V AVGUSTU OBRESTUJE DINARSKA SREDSTVA OBČANOV NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm) 9,9 Preraču- Obrestna mera Mesečna o. mera nano na letni nivo ŽIRO RAČUNI 45%Rm 4,46% 67,06% TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 45%Rm 4,46% dovoljeno negativno stanje Rm + 20% 11,62% nedovoljeno negativno stanje Rm + 35% 12,74% 67,06% 264,67% 310,25% HRANILNE VLOGE 50 % Rm 4,95 % 76,62 % Priporočamo vam vezave dinarskih sredstev, kjer so obresti dokaj stimulativne. Kot primer si oglejmo obrestne mere za najpogostejšo vezavo, ki se jo poslužujete (od 10.000 din do 50.000 din): VEZAVE nad 3 mesece Rm + 4% 10,27 % 216,0.4% nad 6 mesecev Rm + 6 % 10,45 % 222,12 % nad 12 mesecev Rm + 8 % 10,62 % 228,20 % nad 24 mesecev Rm +10 % 10,79 % 234,28 % nad 36 mesecev Rm + 12% 10,96 % 240,36 % Kot verjetno veste, naša banka višino obrestnih mer določa tudi na podlagi višine vezanih sredstev, tako da so obrestne mere lahko tudi višje. Sicer pa se o vseh podrobnostih informirajte v ekspoziturah LB - Gorenjske banke d. d., Kranj, po vsej Gorenjski. Gorenjska banka d. d., Kranj ^ Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 avlo-molo društvo kranj Kjanj, Koroška 53/d Jugoslavija W AVTO ŠOLA AVTO MOTO DRUŠTVA KRANJ obvešča inte- resente, da pričnemo s tečajem cestnoprometnih predpisov za a in b kategorijo 4. 9. 1991 ob 18. uri, v prostorih amd Kranj, Koroška c. 53/d, učilnica 1. Tečaj poteka neprekinjeno, vključite se lahko kadar vam čas najbolj dopušča. Po končanem tečaju boste lahko takoj pristopili k praktični vožnji na vozilih AX, R5 in Z-101, prav tako tudi kandidati, kateri imajo že opravljen tečaj iz cestnoprometnih predpisov. Vsi vozniki, ki si želijo znanje iz cestnoprometnih predpisov in praktične vožnje še izpolniti oz. obnoviti, so ravno tako vabljeni na poskusno testiranje in vožnjo. Vse dodatne informacije dobite lahko tudi po tel.: 211-127. Prvič predstavitev zasebnih vinogradnikov in vinarjev Ljubljana, 21. avgusta - Res je, da smo Slovenci prepričani, da so slovenska vina najboljša na svetu, vendar pa je tudi res, da radi vedno poskusimo kaj novega. Priložnost za poskušanje najboljših vin svetovno znanih vinarjev bomo spet imeli prihodnji teden, ko bo v Ljubljani 37. mednarodni vinogradniško vinarski sejem. V ponedeljek, 26. avgusta ob 10. uri, ga bo na Gospodarskem razstavišču odprl dr. Jože Osterc, slovenski minister za kmetijstvo. "Priprave na letošnji vinski sejem potekajo v do sedaj najtežjih pogojih. Sejem bo sicer po kvaliteti na nivoju preteklih let. po dodatnem programu pa celo pestrejši, vendar na žalost v znamenju vojne. Ravno včeraj smo dobili pretresljiv klic iz Osijeka, saj so Slavonci do zadnjega računali, da pridejo na sejem, vendar so bili te dni sodelovanje prisiljeni odpovedati. Tudi kosovskih vinogradnikov na sejem ne bo. Sicer pa bo na sejmu veliko razstavljal-cev iz Avstrije in Italije. Zato je letos naš poslovni koncept usmerjen predvsem v prostor Alpe Jadran," je na sredini tiskovni konferenci pred letošnjim vinogradniško vinarskim sejmom poudaril direktor Gospodarskega razstavišča Borut Jerše. Sicer pa bodo letos obiskovalci vinskega sejma v Ljubljani lahko videli skoraj vse. kar je povezano s trto in vinom. Na razstavnih prostorih bodo pokušali izbrana vina, si ogledali strojno opremo, embalažo in gostinsko opremo. Program dogajanj, ki bo potekal vse dni sejma, bo zanimiv tako za poslovne obiskovalce z raznimi strokovnimi predavanji in okroglimi mizami kot za obiskovalce, ki imajo željo po spoznavanju in širjenju znanja o vinu. Vsi obiskovalci bodo imeli v času sejma možnost degustacije več kot 1300 vzorcev vina z mednarodnega ocenjevanja, ki je bilo letos organizirano v Grazu. Naj-pomebnejša novost tokratnega vinskega sejma za obiskovalce pa je prav gotovo, da se bodo na njem prvič predstavili slovenski zasebni vinogradniki in vinarji. Letošnji vinski sejem bo odprt od 26. avgusta do 1. septembra, vsak dan od 10. do 19. ure, zvečer pa bo za obiskovalce pripravljen tudi bogat zabavni pro- gram, ki bo trajal do 23. ure. Cena redne vstopnice bo 100 dinarjev, v ceno pa sta vključeni tudi dve degustaciji. Za vinske sladokusce bodo vsak dan pripravljali vodene degustacije s strokovnimi razlagami o posameznih vinih, ki jih bosta vodila priznana slovenska enologa dr. Dušan Terčelj in mag. Julij Ncmanič, cena takšne degustacije pa bo 600 dinarjev. V okviru sejma bo v sredo, 28. avgusta ob 17. uri, predstavitev slovenskih osamosvojitvenih vin, ki jo pripravlja Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, zadnji dan sejma, v nedeljo, 1. septembra, pa bo "Dan odprtih vrat", ko si bo moč sejem ogledati brez plačila vstopnine. • V. Stanovnik AGROPROMET Plevel - Cerklje Ul. 4. oktobra 10, tel.: 42-366 NUDIMO: • vse vrste krmil • žita (koruzo, oves, sončnične tropine, sojo...) • umetna gnojila • semena strniščnih posevkov MOŽNOST DOSTAVE NA DOM! [JELOVICA rmšSš^s^mciLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Petek, 23. avgusta 1991 V pokoj starejši Zakonodajalca bi poslal delat k stroju! V spremenjeni pokojninski zakonodaji nam obetajo, da bomo v pokoj odhajali starejši: ženske 58 in moški 63 let. Tudi blagodejno predčasno upokojevanje, s pomočjo katerega je zadnjih nekaj let ubežalo v pokoj kar lepo število iztrošenih delavcev, bo samo izjema. Novost sicer ne bo obveljala čez noč, pač pa v postopnih zamahih po pol leta, vendar bo dohitela marsikoga tik pred pokojem. Starejši so zato do obljubljene spremembe bolj kritični, mlajši pa pogostoma zamahnejo z roko, češ do mojega "penzijona" se bo še stokrat vse spremenilo. Kako pa o tej domislici sodijo naši sogovorniki? Jože Horvat iz Radovljice: »Slišim, da bodo spreminjali pokojninsko zakonodajo, vendar mene ne zadeva več, ker sem se nedavno tega invalidsko upokojil. Žena pa ima še več kot deset let do pokoja. V mnogih pogledih se oziramo po evropskih normah, zato je razumljivo, da tudi pri upokojevanju segamo po teh receptih.« Vera Mušič iz Kranja: »Zame je pokoj še daleč in medtem se lahko zakonodaja še nekajkrat spremeni. V sedanjih razmerah pa tudi dvomim, da bom dočakala pokoj. Zaposlena sem v Iskri in prejkone se mi obeta zavod za zaposlovanje. Sicer pa imam ta čas 24 let delovne dobe, po novi zakonodaji, če bo sprejeta, se mi bo odhod v pokoj malo zavlekel, ker sem se šolala.« Janez Valand iz Hlebe pri Radovljici: »Se tisti, ki prihajajo za nami, ne dobijo službe. Raje naj vlada misli na mlade ljudi, kako jih bo zaposlila, ne pa kako sta- rim podaljšala delo. Zame pa no bena zakonodajna sprememba glede upokojitve ne pride več v poštev, ker sem že dve leti upokojenec. Delal sem v gradbeništvu, kjer je bilo delo trdo, zato sem izkoristil možnost predčasne upokojitve.« Stane Jalen s Črnivca: »Če bi ostala zdaj veljavna zakonodaja, bi delal še kakih deset let; v Verigi Lesce imam namreč težko delo na ladijskih verigah, ki je beneficirano. Sicer pa sem zdaj na čakanju, prav kmalu pa utegnem biti tudi na listi odvečnih, kakor kažejo razmere v tovarni. Kdor si je domislil še višje starostne meje za odhod v pokoj, bi ga dal delati za stroj! 63 let starosti za odhod v pokoj je preveč, vsaj za proizvodnega delavca. Po drugi strani pa za mlade ljudi ni služb, kako gre to skupaj z daljšim delom starejših. O tem sva z ženo že veliko razpravljala, tudi o tem, koliko honorarcev zaposlujejo tovarne, medtem ko so mladi šolani ljudje brez zaposlitve.« Terezija Langus iz Radovljice: »Za zdaj imam 20 let delovne dobe, dve leti sem v bolniški in zdaj se dogovarjam, da bi delala po štiri ure. Nič mi ne ugaja obljuba, da bomo odhajali v pokoj še starejši. Mnogi bodo v poznih letih težko delali. Mladi nezaposleni ljudje pa bodo še teže prišli do službe. Dvoje otrok imam namreč, zdaj sta še v srednji šoli in za njuno delovno prihodnost me zelo skrbi« • D. Z. Zlebiri, foto: A. Gorišek Zamrznjena nadomestila brezposelnim Kranj, avgusta - Dve slovenski sindikalni centrali. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in KNSS Neodvisnost, sta te dni izrazili svoj protest zoper zamrznjena nadomestila, ki jih dobivajo brezposelni. Pričakovali so namreč, da se bodo nadomestila dvignila hkrati z gibanjem osebnih dohodkov, saj se je denimo zajamčeni osebni dohodek od aprila povečal kar dvakrat, aprila najprej na 5.500 in julija na 7.100 dinarjev. Zaradi neusklajevanja že več kot polovica upravičencev prejema najnižje denarno nadomestilo. 3.700 dinarjev. Kot ugotavljajo v Neodvisnosti, je povprečno nadomestilo v juliju znašalo 4.650 dinarjev. Nadomestila so torej ostala na ravni iz preteklega leta, medtem ko so se plače prvega pol leta povečale za 22 odstotkov, življenjski stroški pa kar za 64 odstotkov. Svobodni sindikati terjajo od vlade takojšnjo uskladitev nadomsetil, sicer bodo sprožili vprašanje smiselnosti plačevanja prispevkov iz osebnih dohodkov. Neodvisnost zahteva redno usklajevanje, kakor smo ga vajeni pri pokojninah. VESTI Na kopanje v Izolo Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Izolo. Izlet bo v torek, 3. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Obiskali bodo počitniški dom slovenskih upokojencev Delfin, kjer je možnost kopanja v bazenu. Prijave sprejema društvo na Tomšičevi 4 v Kranju ob ponedeljkih, sredah in petkih. Kolesarski izlet Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Cerklje vabi člane na izlet s kolesi v Preddvor. Trstenik, na Korico in nazaj. Izlet bo V četrtek, 29. avgusta ob 8. uri, iz Cerkelj. Vabijo tudi na izlet 12. septembra, in sicer v 2užemberk/in Dolenjske ter Šmarješke toplice. Prijave pri tajnici društva. Krvodajalska akcija za Kranjčane V torek, 27. avgusta, bo krvodajalska akcija za kranjske krvodajalce. Odhoda avtobusov bosta ob 1. uri izpred krajevne skupnosti Zlato polje in ob 8. uri izpred hotela Creina. Vljudno vabi občinski odbor Rdečega križa Kranj. Solidarnost zaradi neurja na Štajerskem Ob neurju, ki je zajelo zlasti občine Ormož, Lenart, Maribor in Ptuj, in napravilo veliko škodo, je Rdeči križ Slovenije odprl žiro račun 50101-678-51579 s pripisom »Neurje na Štajerskem«. Nanj lahko vsi, ki so pripravljeni pomagati, nakazujejo denarne prispevke. Za najnujnejšo pomoč pa je RK občinam Ormož, Lenart in Maribor (za Pesnico) že nakazal 400.000 dinarjev. Upokojenci - planinci na Kofce Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 5. septembra, planinski izlet na Kofce. Ob 8. uri se bodo odpeljali izpred kina Center v Kranju, v vasi Dolina pa se bodo peš odpravili na Kofce. Prijave sprejemajo v društvu na Tomšičevi 4. vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Stroški prevoza znašajo 85 dinarjev. GORENJSKI GLAS - NAŠA AKCIJA: PREDSTAVLJAMO VAM DRUŽINE Z VELIKO OTROKI Kazni ni treba, dovolj je, da kuhalnice zaropočejo v predalu... Brod v Bohinju, 17. avgusta - Na prisrčno družino Cvetek z Broda nas je spomladi opomnila naša bralka Dragica Čeme: sedmero otrok da imajo in osmega na poti. Ob našem obisku jih je bilo že osem, najmlajšemu Mateju je komaj tri mesece. Pravzaprav smo imeli srečo, da je bila družina skoraj polnoštevilno zbrana, otroci so se nedavno tega vrnili s počitnic. Manjkal je le oče Janko, ki so ga to sobotno dopoldne povabili h gradnji. no, zdaj pa so prsti že malce okorni za nežne strune. Sicer pa imajo vsi otroci tenak posluh. Kdo ve, če se bodo nekoč šolali in v življenju dosegli kaj več. Staršem je največ do tega, da bi /rasli v dobre, poštene ljudi. dov v Lignanu. Ostali otroci letos niso bili na morju, zato pa na počitnicah pri prijateljih in sorodnikih, med drugim tudi pri Katjinem bratu, ki je župnik v Zireh. Nič čudnega, če zdaj na dvorišču, ogrnjeni v orjaške brisače, velikokrat uprizarjajo maše! Pri Cve-tkovih je nenehen živžav. Kot da njihovih ni dovolj, prihajajo na dvorišče še sosedovi otroci. Včasih mami zrastejo čez glavo. Toda kazen ni potrebna, dovolj je že, da sunkovito izvleče kuhinjski predal in v njem grozeče zaropotajo kuhalnice. Pri Cvetkovih na Brodu, nedaleč od Bohinjske Bistrice, so že dvanajst let izobešene plenice. Domala vsako leto se Janku in Katji Cvetek rodi otrok. Prvi je bil Jernej, 12 let mu je danes, in rojstvo ga je zaznamovalo s cerebralno paralizo. Toda dejstvo, da je prvi otrok invalid, staršem ni vzelo poguma. Naslednje leto se je rodila deklica, danes 11-letna Marija, za njo Janez, 10 let. nato Lucija, 8 let, sledil ji je Tone, 7 let. pa zdaj 5-letni Miha, Luka, 3 leta in še zadnji Matej. Pri petem otroku so Katji svetovali, naj splavi, ker je RH negativna in bi utegnilo biti z otrokom kaj narobe. Vendar je srečno donosila tudi zadnje štiri, čeprav jo je pred Matejevim rojstvom hudo skrbelo. Mama Katja, ki ima za pol vrtca otrok in bi ji lahko rekli kar poklicna mati, nam ni veliko ra- zlagala o motivih za tako številno družino. Nič jim ne manjka, to je' pomembno. Zaposlen je sicer samo oče Janko, pri bohinjskem gradbenem podjetju, za otroke dobi doklade, doma pa je tudi nekaj kmetije. Mleka je zadosti, pa tudi za v lonec kaj pridelajo. Obleke dobijo z vseh koncev, tudi vsak svoje kolo premorejo. Le šola bo staršema napravila nakaj sivih las. Pet šolarjev bo letošnjo jesen: Jernej na oddelku-za delovno usposabljanje v Radovljici. Marija. Janez, Lucija in Tone pa v šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. S kombijem jih pridejo iskat vsako jutro, nazaj pa jo, razen Jerneja, uberejo kar peš. Radoživi so, da je kaj, posebno 5-letni Miha. Dekleti bi se radi učili klavir, ki stoji v domači dnevni sobi. Ljubezen do glasbe je za dolo prinesla mama Katja, ki je svoje dni igrala violi- Vzgajati tolikšno množico otrok niso mačje solze. Posebno, ker je med njimi tudi 'Jernej, ki terja še več od drugih. Pa zato ni nič manj samostojen. Mama Katja s ponosom pove, da se je letos prvikrat udeležil kolonije invali- Cvetkovi otroci so v soboto ponosno hodili po vasi s papirnatimi čepicami Gorenjskega glasa, mamo pa smo obdarili z balo blaga, Ce bo le utegnila, bo svojemu drobižu sešita kaj lepega. • D. Z. Žlebir ^ * Krajevna skupnost Trata Urejevanje okolja z javnimi deli Škofja Loka, avgusta - V krajevni skupnosti Trata v škofjeloški občini jim kljub denarnim težavam uspeva uresničevati nekatere naloge, ki so si jih zastavili v letošnjem programu. Tako so na primer že uredili cesto od mostu čez Soro do Lipce, v nekaj dneh pa bodo na odseku od mostu do Gosteč položili tudi asfalt. V začetku minulega tedna pa so se v krajevni skupnosti odločili tudi za urejevanje okolja s tako imenovanimi javnimi deli. "Tako smo na primer v krajevni skupnosti dobili komunalnega referenta,ki ga plačujemo po štiri ure na dan, štiri ure pa dela na drugih delih. Na pobudo občinskega izvršnega sveta in predsednika Vincencija Demšarja pa smo se odločili, da vzamemo za različna urejevalna dela še tri delavce. Ti zdaj od začetka tedna urejajo zelenice in bankine, pleskajo ograje in še več različnih, predvsem vzdrževalnih del je na celotnem območju. Nenazadnje je dela v krajevni skupnosti vedno dovolj, na ta način pa bomo postorili tisto, za kar pogosto ni bilo ne časa ne izvajalca in nenazadnje tudi ne denarja," je razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Trata Jože Galof. Krajevna skupnost Trata je hkrati koordinator za organizacijo tovrstnih del tudi za druge krajevne skupnosti v občini. Zanimajo se že tudi v krajevni skupnosti Gorenja vas in v Zireh. V občini je namreč trenutno okrog 30 nezaposlenih. Zdaj pa so Komunalno podjetje, Izvršni svet in Zavod za zaposlovanje podpisali pogodbo za njihovo zaposlovanje na javnih delih. "Mislim, da je to lahko kar primerna rešitev. Delavci, ki imajo zdaj delo v naši krajevni skupnosti, dobijo vsak dan 57 dinarjev za malico, po 500 dinarjev na teden prispeva KS na podlagi omenjene pogodbe, 80 odstotkov od minimalnega osebnega dohodka pa krije Zavod za zaposlovanje, ki plača tudi stroške zdravniškega pregleda. Vsi delavci pa so tudi zavarovani pri Zavarovalnici Triglav." • A. Zalar Jože Galof KRATKE GORENJSKE Srečanje na Vodiški planini Vodiška planina, 24. avgusta - Občinski odbor Zveze borcev NOV Radovljica, Stranka demokratične prenove, Socialistična stranka in Liberalna demokratska stranka Radovljice prirejajo jutri, v soboto, 24. avgusta, ob 11. uri, srečanje pri partizanskem domu na Vodiški planini. Medsebojno druženje bodo povezali s spontanimi kulturnimi točkami, spoznali bodo preživele borce Cankarjevega bataljona, poslušali govornika Viktorja Žaklja, predsednika Socialistične stranke Slovenije, izkoristili dan za šport in rekreacijo in se pogostili s partizanskim golažem- Zbrali se bodo ob 8.30 pred stavbo SSS, Gorenjska cesta 25. Iz Tržiča pa bo ob 9. uri peljal poseben avtobus z avtobusne postaje prek Pristave, Križev, Bistrice in Kovorja. Večno mladi na Stol Radovljica, avgusta - Prihodnjo soboto, 31. avgusta, bo tradicionalni rekreacijski pohod večno mladih fantov na Stol. Zbrali se bodo ob 6. uri zjutraj na parkirišču pri avtobusni postaji v Radovljici, nato pa krenili proti Valvazorjevemu domu in na vrh Stola. Ko se bodo popoldne vračali na zborno mesto, lahko večno mladi pričakujejo veselico na Linhartovem trgu, kjer jim bodo postregli z golažem iz kotla. Otvoritev lovske koče Zirovski vrh, 25. avgusta - Lovska družina Gorenja vas vabi na otvoritev prenovljene lovske koče na Javorču, Zirovski vrh, in sicer v nedeljo, 25. avgusta. Od 11. do 13. ure bodo lovci streljali z malokalibersko puško, ob 14. uri se bodo zbrali pred lovsko kočo in jo svečano odprli, ob 15. uri bo otvoritev Hubertusovega kota in od 16. ure naprej zabavni program s plesom. Porezen vabi Porezen, 25. avgusta - V spomin na padle v boju na Poreznu in okolici v marcu leta 1945, prirejajo to nedeljo srečanje borcev, planincev, tabornikov in mladine. Pohod bo v vsakem vremenu, organiziran pa bo iz smeri Cerkna, Železnikov, Podbrda, Jesenic in Petrovega brda. Ob 11. uri bo pri spomeniku - grobnici na vrhu Porezna komemoracija s polaganjem venca. Živahno pod marelo Vopovlje pri Cerkljah, 23. avgusta - Jutri ob 19. uri se bodo »pod marelo« v gozdu ob cesti Brnik-Lahovče predstavili mladi plesalci pionirske folklorne skupine Penzion Jagodic iz Vopo; velj. Ob 20. uri bo nastopol duo Rebus. V nedeljo ob 18. uri »Čistsamband« in ob 20. uri Nataša Meglic s citrami. • J. Kuhar Čipkarski festival v Idriji Idrija, 24. avgusta - V soboto in nedeljo, 24. in 25. avgusta, bo v Idriji šesti čipkarski festival. V program prireditev je vključen tudi ogled rudnika živega srebra in poti v osrčje idrijskih gozdov, v idrijski galeriji pa bo na ogled razstava čipkarskih izdelkov. V nedeljo bo glavno dogajanje v starem mestnem jedru, kjer bo tradicionalno srečanje slovenskih čipkaric, razstava kulinaričnih posebnosti, mlade čipkarice pa bodo demonstrirale izdelavo čipk. Napovedujejo okroglo mizo o razvoju idrijske čipke, nastop gledaliških umetnikov, folklorne skupine iz Kranja, koncert domačega pihalnega orkestra in naposled množično tekmovanje v klekljanju. Nedeljski festivalski večer pa bodo obiskovalci sklenili z zabavo in plesom. Varovanje okolja, fosilne najdbe, parkirišče Kokrica, 23. avgusta - Drevi ob 19. uri bo v spodnjih prostorih brunarice na Čukovem bajerju razširjen sestanek krajevne skupnosti Kokrica. Tokrat se bodo pogovarjali o nameravanem urejanju parkirišča okoli brunarice, o poskusu dosega sporazuma o strokovni pomoči pri varovanju okolja ter razstavi fosilnih najdb v brunarici ob krajevnem prazniku. Petek, 23. avgusta 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE. KULTURA 5. stran (mmmms&GLAS 85 let Gasilskega društva Duplje Praznik kronan s prizidkom Duplje, 20. avgusta - Leta 1985 je padla odločitev, da staremu gasilskemu domu v Dupljah prizidajo nov del, da bodo sploh lahko dostojno shranjevali gasilsko opremo. Staro orodišče je namreč merilo le borih 40 kvadratnih metrov. Prizidek je zdaj dograjen in v nedeljo ga bodo uradno odprli na veliki slovesnosti. O 85-letni zgodovini Gasilskega društva Duplje, njegovih sedanjih nalogah in pogojih, v katerih delajo, smo se pogovarjali s številnimi gasilci. Največ so povedali predsednik Andrej Kuhar, tajnik Ivan Meglic in eden od gasilcev Brane Teran. »Sredstva, s katerimi smo sezidali prizidek k staremu gasilskemu domu, smo zbrali iz več virov,« so nam povedali. »Od krajanov smo samo letos dobili prek 100 tisoč dinarjev. Prispevala je občinska gasilska zveza iz Kranja ter bivši SIS za požarno varstvo, TVD Partizan, imeli smo tudi namenska sredstva kranjskega izvršnega sveta, del je prispevala krajevna skupnost, del obrtniki, posebej pa še člani Gasilskega društva, slednji za obnovo ostrešja. Ko bo delo dokončano, bo stavba vredna 4,5 milijona dinarjev. Veliko vrednost predstavlja tudi prostovoljno delo, ki smo ga gasilci opravili na gradbišču. Kar 5600 delovnih ur je za nami. 600 traktorskih ur. dobili pa smo tudi ves potreben les.« S prizidkom k staremu gasilskemu domu dobivajo dupljanski gasilci skoraj še enkrat toliko prostora kot prej. Kot zatrjujejo, je zanje novi prostor velika pridobitev. To vedo iz izkušenj, saj so od tod nedavno startali h gašenju, bolj urejen gasilski dom pa omogoča tudi hitrejšo gasilsko akcijo. V prehodu do starega doma bodo pridobili 'V fl^^i I prijetno sejno sobo, v gornjih prostorih pa ^Irlfr fr^HB bo lahko delovala krajevna skupnost ^ »Sicer pa ima naše društvo izjemno bogato zgodovino,« so ponosni Dupljanci. »Krajevna gasilska kronika je ustanovitev društva zabeležila 25. februarja 1906, koje prisostvovalo 42 ustanovnih članov. Zapisnik ustanovnega srečanja, pisan v tedanjem jeziku, se danes bere kot satira. Sicer pa v kroniki beremo o pomembnih prelomnicah v delu društva: 1908. so dobili lesen stolp h gasilski shrambi. 1911. novo brizgalno s sesalom. 1913.so gasili prvi požar, 1933. so dobili sodobno motorno brizgalno, kije ohranjena še danes, odločili pa so se tudi o gradnji gasilskega doma in ga leta 1939 tudi dogradili. 1966. so sezidali nov stolp. 1971. kupili sodobnejšo motorko in 1974. MHMMjaMM| nov gasilni avto. Odtlej lahko pišemo novo kroniko, ki zadeva dogovore in gradnjo prizidka. Naj k temu dodamo, da smo zelo hvaležni vsem, ki so pomagali, da smo po več letih vendarle prišli do večjega in sodobnejšega gasilskega doma.« Pridobitev bodo slovesno proslavili že s sektorsko vajo danes popoldne. Jutri zvečer bo slavnostna seja, na kateri bodo podelili društvena priznanja, v nedeljo, 24. avgusta, pa bodo ob 15. uri prizidek predali namenu. Na slovesnosti bodo podelili republiška in občinska gasilska priznanja. Po-fc/ojaielj proslave je Izvršni svet kranjske občine, slavnostni govornik pa njegov predsednik Vladimir Mohorič. Botra proslave bosta Ana Škerjanec in Jože Rendulič. • D. Z. Žlebir Vodnjak na Titovem trgu Mestu bo vrnil del nekdanje podobe Kranj, 22. avgusta - Ob 90-letnici kranjskega vodovoda naj bi Kranj znova dobil vodnjak na glavnem trgu. Od danes je v avli občinske skupščine razgrnjen načrt postavitve vodnjaka, saj predlagatelj želi, da imajo pri tem podvigu odločilno besedo meščani. V občinskem proračunu so zagotovljena sredstva za postavitev vodnjaka, ki bi veljala okoli 200 tisoč nemških mark, je na današnji tiskovni konferenci zatrdil predsednik kranjske vlade Vladimir Mohorič. Sicer pa je misel na mestni vodnjak živa že od leta 1983, ko so bili izdelani načrti revitalizacije starega mestnega jedra, priložnost zanj pa prihaja z okroglo obletnico kranjskega vodovoda. Svoje čase je na kranjskem glavnem trgu že stal vodnjak, postavili so ga leta 1750, polnili pa so ga s pomočjo črpalke iz Save. Videz vodnjaka se je spreminjal, sprva lesenega je leta 1837 zamenjal kamniti, tega pa leta 1883 zaradi obiska cesarja Franca Jožefa litoželezni. Ob koncu prve svetovne vojne so zaradi ureditve vodovoda v Kranju odstranili tudi tega in odtlej ga mesto n| več imelo. Spomeniško varstvo predlaga rekonstrukcijo kamnitega vodnjaka in temu so prilagodili tudi načrte, ki bodo naslednja dva tedna razgrnjeni v občinski avli, nemara pa se bodo meščani ogreli za kako drugo možnost, ki se bo bolj skladala z baročno podobo glavnega (Titovega) trga. Poleg osnovnega vprašanja, ali bodo Kranjčani sploh pozdravili vrnitev vodnjaka na mestni trg, je pod vprašajem tudi natančnejša lokacija, pa možnost, da bi imela fontana poleg estetskega tudi funkcionalni značaj (pipa s pitno vodo), tudi o materialu še niso na jasnem (ali pohorski granit ali beljaški marmor). Postavlja se tudi vprašanje celovite ureditve Titovega trga, za kar Pa strokovnjaki pravijo, da ne bi bila mogoča hkrati z vodnjakom, pač pa postopnih korakov. Poudarjajo tudi, da si občinska vlada s postavitvijo fontane ne gradi spomenika, pač r>a z njim želi prispevati k oživitv; starega dela mesta. • D. Z. Žlebir POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA! Od 31.8. do 31.10.1991 sedemdnevno letovanje na Malem Lošinju v konf ortnem hotelu AURORA - polni penzioni, velike možnosti za rekreacijo, SAMO 2.300,00 din (s kuponom) Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana-M. Lošinj-Ljubljana. Cena povratne vozovnice je samo 490,00 din. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah Kompasa! KUPON (velja za »no osebo) KOMPAS MALI LOŠINJ Akademski slikar Albin Polajnar EKSPLOZIJA BARV Njegova prva slika, ki jo je z mladeniško zagnanostjo in preciznostjo naslikal pred 50-imi leti, je tako živa, tako lepa v svoji modri globini (delček pogleda na Bohinjsko jezero z gorami v ozadju), da se mi je pogled vedno znova vračal nanjo. Njegova stalna umetniška zbirka, ki jo je pred tremi leti izmed njegovih del odbral dr.Cene Avguštin, je živa eksplozija barv in neskončne moči življenja, kot umetniška smer pa označena z ekspresionizmom, točneje francosko smerjo, imenovano fauvizem. Bohinjska Bistrica, avgusta - Albina Polajnarja, akademskega slikarja iz Bohinjske Bistrice, ki zares nikoli ni zapustil svojega Bohinja, svojih gora in jezera, ki jih najraje upodablja, sem obiskala v njegovi domači hiši, kjer ima tudi galerijo. Po-lajnarjeva galerija je odprta že dobra tri leta, sestavljajo pa jo tri zbirke: stalna, ki se ne spreminja in sledi 50-letnemu umetniškemu razvoju Albina Polajnarja; zbirka, ki sledi aktualnemu ustvarjanju umetnika in tretja zbirka, pravzaprav separe, ki še nastaja. V njem bo Albin Polajnar svojim bodočim obiskovalcem predstavil karikature. Polajnarjeva navečja ljubezen so krajine, sledijo portreti in nato karikature: "Na področju krajine ustvarjam še naprej podobe iz alpskega sveta, predvsem podobe Bohinja in širše Gorenjske." Umetnik si je ves čas želel postati slikar, goreča želja se mu je izpolnila šele po vojni. Študiral je v Beogradu, od tod njegova ekspresionistična in fauvistična usmeritev, saj je beograjska akademije takorekoč francoska šola, šola fauvizma. Le-ta je francoska slikarska smer, nastala na prelomu stoletja. Prepoznamo ga po močnih, nenavadnih, živih barvah, ki Akademski slikar Albin Polajnar živi in ustvarja v Bohinjski Bistrici. V njegovi hiši najdemo galerijo, v njej pa tudi umetnikovo najstarejšo sliko, ki jo je naslikal leta 1941, kot šestnajstletni mladenič, (jezero z gorami, zgoraj desno) skušajo izraziti notranje, posebno razpoloženje in dvignjen umetniški svet. Najbolj ob ogledu Polajnar-jevih del presenečajo izredno močne, žive barve, ki so toliko bolj opazne, ker z njimi v eks-presionistični manin upodablja krajine. Tako so že pred časom tudi naši in tuji umetniški kritiki ugotavljali, da je akademski slikar Albin Polajnar "rojen kolorist in posrednik zanimivh in bogatih občutij, ki se rojevajo v njegovem viharnem eks- BETVVEEN THOUGHT AND EXPRESSION Pravijo, da je dandanes zanesljivo le to, da ni nič zanesljivo. Meni osebno to ni preveč pri srcu. Tako pač ostajam zvest tistim, na katere se lahko zanesem. Zato mi še danes odmeva v spominu junijski nastop znanega rockerja Lou Reeda v nekem majhnem gledališču v Nevv Yorku. Lou Reed je bral, da, bral, ne pel svoje pesmi iz knjige izbranih poezij Beriveen Thought and Expression (Med mislijo in izrazom). Vedno znova me preseneča, koliko rocker-jev si je vseskozi prizadevalo, da bi postali pesniki. Ne »muzkontarji«, ampak pesniki. Žal je mnogo poklicanih, malo pa izvoljenih. Zdi se mi, da bi Lou Reed utegnil vsaj s polovico svojih komadov soditi med izvoljene. Študiral je »ustvarjalno pisanje« pri znamenitem pesniku Delmoru Schvvartzu iz Syracuse University, tej moji sedanji ameriški univerzi, in si je vedno želel biti pesnik. Tak, ki tiska drobne knjižice in osebno pozna vse svoje bralce. Moram reči, da mi je všeč, da mu ni uspelo. Če bi mu, bi njegove pesmi bralo mogoče kakšnih dva tisoč zagrizenih čitateljev. Tako pa se lahko pri njegovih temnih vizijah na ploščah, kasetah in CD navdihujejo izbrani ljubitelji po vsem planetu. Še zdaj ga vidim: tesno povezan z umazanimi ulicami Nevv Yorka, kritično, ironično, posmehljivo s prstom kažoč na odprte rane »najboljšega od vseh možnih svetov«, tak je Lou Reed stal na slabo osvetljenem odru in recitiral svoje verze v nabito polno dvorano. Publika, ki je segala od dvaj-setletnikov do ljudi v poznih štiridesetih, ga je spoštovala in mu priznala njegov status kronista majhnih upanj in velikih porazov. Še bolj zanimivo pa je bilo to, da so ga vzeli resno. Pomislite: ni prodajal cinizma, ni pridigal o skrivnostnem šarmu digitalnega kiča, ni se ubadal s problemi novega svetovnega reda, kot je danes tako zelo moderno v množični kulturi. In vendar je z razorožujoče osebnimi liričnimi pesniškimi zgodbami zlahka uspel prikazati podobo Amerike, v kateri zakon džungle vlada pod masko vljudnega nasmeška. Jasno, da ima njegova poezija veliko večjo moč, če jo spremljajo bobni, kitara in bas. S tega vidika bo imel ročk vedno prednost pred poezijo na papirju. Vendar pa je važno prav to, da njegova poezija vselej zadane v želodec. Ne bi mogel ravno reči, da se mi to pogosto dogaja. Kdo od slovenskih rockerjev meje na tak silovit način prepričal, da se sprašujem o tem, v kakšnem svetu živim? Komaj kakšen. Ročk - če hoče ostati zvest svojemu izvirnemu duhu - namreč nikoli ni samo oblika hitrega zaslužka, ampak pomeni najprej nek poseben pogled na svet, ki se napaja pri kritiki in uporništvu. Mislim, da moramo prav v dejstvu, da sodobna množična godba tega pogleda na svet večinoma ne pozna več, iskati razloge za renesanso »starega ročka«, ki smo ji priča na slovenskih in tudi ameriških radijskih postajah in med gimnazijskimi privrženci legendarnih rockerskih bendov kot npr. The Doors, Jefferson Airplane, itd. Gre namreč za to, da je sodobna množična godba do konca ujeta v mehanizme kapitala in profita, v katerih ni prostora za individualnost in prepoznavno eksistencialno vizijo. Zato je ročk danes nase prevzel tisto univerzalno poslanstvo, ki so ga včasih širili pesniki: uči nas, kako individualna identiteta izhaja iz kritičnega in dvome-čega odnosa do obstoječega stanja, ne glede na to, ali gre za družbeno-politično ali za globoko intimno situacijo. Aleš Debeljak presionističnem svetu... Motivi iz narave, ki prevladujejo v njegovih delih, so obogateni z notranjo silo, barve pa jim dajejo svojevrsten poudarek in veljavo ter poglabljajo njihovo eks-presionistično vzdušje." (ita-ljanski kritik Fulvio Monai). "Ta zanimivi, vselej precej odmaknjeno delujoči umetnik, sodi med naše redke predstavnike barvnega ekspresionizma po vojni. Njegova slikarska in barvna občutljivost izvirata še iz klasičnih ekspresionističnih pobud in dognanj, vendar sta dobili v njegovem opusu sopotnika v domači gorenjski krajini, katera se ne podreja povsem temeljnim barvnim zakonitostim nakazane svetlobe in barvne drame." (Janez Meses-nel) In kaj o njem pravi dr.Cene Avguštin: "Albin Polajnar je začel svoje prvence graditi na temeljih realizma, ki pa se mu je kasneje vedno bolj odmikal, da bi uresničil svoja ekspresio-nističnemu izrazu bližnja nagnjenja. Polajnarjev likovni izraz temelji predvsem na barvi..." Tako kritiki o njegovem petdesetletnem delu. Akademski slikar Albin Polajnar pa kljub zavidljivi delovni in ustvarjalni obletnici ne miruje. Nasprotno, mogoče so njegovi zadnji izdelki bolj živi od vseh doslej. Raziskovanje in eksperimentiranje z različnimi materiali je tisto kar ga trenutno zaposluje. Nekaj njegovih zadnjih del si lahko ogledate v njegovi galeriji v Bohinjski Bistrici ali pa v Hotelu pod Voglom. • Mojca Peternelj, foto: Jure Cigler KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji mestne hiše je na ogled razstava akademskega kiparja Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je do konca avgusta odprta prodajna razstava del akad. kiparja Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XII. planinske kolonije Vrata 91, ki jo bodo konec meseca prenesli tudi v Triglavsko muzejsko zbirko v v Mojstrani. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov iz. 19. stol. - iz. zbirke Zdravilišča Rogaška Slatina. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. BLED - V okviru prvega etno festivala OKARINA bo V soboto, 24. avgusta, koncert ansamblov TRINAJSTO PRASE in PIŠČANCI. Koncert bo v atriju modne hiše Pristava ali v blejski Festivalni dvorani, odvisno od vremena. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža razstavljajo črno bele fotografije člani Fotokluba Radovljica. SKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji bo v petek ob devetnajstih otvoritev razstave slik akademskega slikarja Janeza Grudna. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji LTH na Trati je na ogled fotografska razstava Janeza Pipana o proslavi 80. letnice GD Godešič. V galeriji Fara bo v petek, 23. avgusta ob 19. uri, otvoritev razstave slik Janeza Justina BESNICA - V petek, 23. avgusta, bo v osnovni šoli Besnica otvoritev razstave Besnica včeraj - danes, ki jo je pripravil etnološki oddelek Gorenjskega muzeja v Kranju. JAVORJE - V prostorih OŠ Javorje je odprta razstava del slikarje Iveta Šubica. Razstava je na ogled 25. avgusta od devetih do dvanajstih ter od trinajstih do osemnajstih. Izven tega časa se organizirane skupine lahko najavijo po telefonu. TRŽIČ - V paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del slikarja Ernesta Krnaiča - Enčija. V petek. 23. avgusta, bo pred trgovskim centrom Deteljica v Bistrici pri Tržiču ob 18. uri enourni koncert Pihalnega orkestra Tržič. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava slik Dušana Sterleta. AVT0-M0T0 DRUŠTVO Kranj sprejema ponudbe za oddajo poslovnega prostora v izmeri 65 m2 v I. nadstropju na Koroški 53/d. Prostor je primeren za pisarno ali mirno poslovno dejavnost. Vse interesente prosimo, naj svoje ponudbe pošljejo na naslov Avto-moto društvo Kranj, Koroška 53/D. X ETNO (T r™""J FESTIVAL mt BLED 1901 SOBOTA, 24. avgusta ob 20.30 -SLOVENSKI DAN TRINAJSTO PRASE in PIŠČANCI Festivalna dvorana / Modna hiša Pristava SOBOTA, 31. avgusta ob 20.30 AFTERHOURS, Velika Britanija SOBOTA, 7. septembra ob 20.30 MUZSIKAS, Madžarska CTSM^TKUGLAS 6. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 23. avgusta 1991 PRIJAZNA OKOUA! in u U U U U je prvi slovenski tekoči detergent, izdelan iz naravnih surovin, biološko razgradljiv - prijazen do okolja. Za vse vrste perila, za strojno in ročno pranje. Še nekaj, predpranje ni potrebno, zadostuje že glavno pranje, kar pomeni prihranek pri energiji. (S) je parfumski mehčalec, prav tako izdelan iz naravnih surovin - prijazen do okolja. Izdelali smo trikratni koncentrat, ki da perilu mehkobo in svež vonj. Perilo po uporabi amila lažje likamo, sintetika postane antistatična. SANDOR d.o.o. Bled Trgovina in servis tehničnega materijala, instalacij TRGOVINA center I. Bled, tel./fax: (064) 77-427 Vam Nudi: - AkusT/iko - DELO TErlNJko - qospodiNJskE aparate - VRTNO OROdJE - TElEpONskE NApRAVE - VRTNE CjARNJTURE - qRAdbENi in tIekmoMATtuijaI od temelja do strehe - VOdoVOdNJ MATERJJAl - MATERiJAl ZA CENTRALNO OCjREVANJE v sodrlovANJL z: BIOCLEAN d.o.o. Čistila in čistilne: naprave BoUJN] K :-;: SANDOR MflftKCT živim Center I. fllcd IBI - Industrija bombažnih izdelkov Kranj je v podaljšku tovarne - vhod z Jelenčeve ulice odprla industrijsko prodajalno. Iz bogatega proizvodnega programa vara nudimo: • G RADELJ ZA ŽIMNICE • BLAGO ZA PRTE IN POSTELJNO PERILO t TEŽJE DEKORATIVNE ZAVESE KOT TUDI VSE VRSTE IZDELKOV IZ TOVRS-NEGA BLAGA • DEKORATIVNE TKANINE iz 100% BOMBAŽA, MODNIH BARV IN SODOBNIH VZORCEV ZA OBLAZINJENO POHIŠTVO • Trenutno vam nudimo po ugodnih cenah VZMETNICE 190 X 90, PREVLERKE ter NADVLOŽKE ZA VZMETNICE. KONKURENČNE CENE! PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! Trgovina je odprta od 10. do 17. ure, v soboto od 9 do 12. ure. Lfch Maloprodaja Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka Zamrzovalne skrinje predstavljajo sodoben, ekonomičen in hiter način shranjevanja živil, kot so: sadje, zelenjava, meso, kruh, gobe, ribe in vse vrste pripravljenih jedi. NEPTUN vitrina je primerna za shranjevanje hladnih živil, kot na primer svežega mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, osvežilnih pijač in sokov SATURN je hladilna vitrina namenjena za vzdrževanje živil, kot na primer svežega mesa, mesnih in mlečnih izdelkov. MIRROR zamrzovalne skrinje so namenjene za vzdrževanje in prodajo vseh vrst zamrznjenih živil Na Kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je sodelovala tudi LTH Škofja Loka. Kljub konkurenci so se številni proizvajalci mesnih in mlečnih izdelkov odločili za najem in odkup hladilnih vitrin tipa NEPTUN in SATURN. Posebno pozornost pa je vzbudila zamrzovalna skrinja MIRROR. VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE Vabljeni! Petek, 23. avgusta 1991 7. STRAN (MESKfcS^GLAS Upravitelj Elana odkriva nove svinjarije Peterletovi ropajo ELAN Bliža se 15. september, ko bodo v ELAN-u ponovili licitacijo za nakup podjetja. Ker na prvi, kjer je bila cena 75 milijonov mark, niso našli kupca, ki bi bil pripravljen kupiti ostanke nekdanjega vlečnega konja slovenskega podjetništva, so morali ceno prepoloviti. Kljub sedanjemu »splavanju« in trditvam stečajnega upravitelja Igorja Trillerja, da »je Elan rešen«. Prepolovljeno število zaposlenih Kaj lahko rečete o polletni bilanci ELAN-a glede na to, da sta vaša predhodnika hitro dvignila roke iz žerjavice? Igor Triller: Na podlagi ekonomskih Studij smo pristopili k reSe-vanju Elana. Ko smo prišli v tovarno, smo namreč ugotovili, da je najbolj pereč problem manage-menta, kar je vzrok, da je zašla v takšne težave. Netransparentnost podjetja ga je pripeljala do steča za 0,5 milijarde dolarjev, danes je inflacija to požrla na 390 mili-jonv mark, zato je bila naša prva naloga, da ga napravimo transpa-rentnega, da ga bomo sploh lahko obvladovali. Odločili smo se za šest dodatnih (in tisto, ki je že obstajalo) ločenih podjetij, ki morajo izpolnjevati vse zahteve poslovanja. Ma-nagerji v podjetjih so morali najprej počistiti s stroški, med katere spadajo tudi plače delavcev, zato smo prešli na 710 delavcev, ki so ustvarili za 20 % več vrednosti kot prej vseh 1460 delavcev. S stečajem smo se ločeno ukvarjali, saj smo ugotovili toliko vrednosti, zaradi katerih se je ELAN splačalo ohraniti in spraviti na noge. Z ustanovitvijo teh šestih podjetij smo postavili temeljni kamen, kako upravljati firmo naprej. Mi lahko že jutri ponovno napravimo eno podjetje, če bi bilo to potrebno. Hoteli smo priti do principa, da tisti, ki je naročil muziko, jo mora tudi plačati. Danes teh sedem podjetij ELAN zadovoljuje vse potrebe svetov nega trga po naših izdelkih. To so ELAN SKI, ki je naše največje podjetje in je ustvarilo 99 milijonov dolarjev prometa, od cesar je bilo 22,5 milijon dobička kljub zelenim zimam. ELAN SPORT, ELAN MARINE, ki je |Clo kritičen, saj so zahodne države uvedle davek na plovila daljša od 4 metrov. ELAN ^LIGHT, interno podjetje ELAN SERVIS, ki opravlja storile za ostale, ELAN COMMER-Sj*< ki je kritičen, saj je njegov C|ljni trg Jugoslavija in ne izvaža. Poleg tega pa opravlja še intelektualne storitve za celoten koncern ELAN TRADE, ki je ustva-r'l tako malo dobička, da bo v mesecu ali dveh zamrl. Elanovci spet dobro zaslužijo /• bil dan moratorij na dolg? »gor Triller: Ne, mi smo stečajno maso povečali za 100 milijonov dinarjev. Vendar se pri tekočih rezultatih poslovanja podjetij breme dolga ne čuti; dolg se ni servisiral? Igor Triller: Ne, zadnjih 8 mesecev poslujemo s popolnoma lastnimi sredstvi, saj zaradi tega dolga nismo sposobni najemati kreditov, in servisiramo razmere v podjetjih brc/ zunanje pomoči. Tudi slovenska vlada nam ni pripravljena čislo nič pomagati. Sindikat vam grozi s stavkami. Igor Triller: Zaposlene seveda zanimajo le plače in so do te mere deformirani, da ne razmišljajo naprej. Govorili smo z ljudmi, ki so na ELAN zelo ponosni, vendar je bilo med njimi nekaj takih, ki so delali težave. Bili so hujskači. Kljub temu, da so lahko na zajamčenem osebnem dohodku, moram povedati, da imamo za 20 % višji dohodek, kot je povprečje v radovljiškem gospodarstvu. Igor Triller: Našo poslovalnico v Beogradu, v občini Stari grad. Tiste, ki tam delajo so obvestili, da imajo tri dni časa. da ustanovijo svoje podjetje, ki bo prevzelo lastništvo ELAN-a, sicer ga bo občina. V treh dneh naši delavci niso storili, kar pomeni, da je ELAN-ova poslovalnica sedaj last beograjske občine. Pri nas. v brezpravni državi, je očitno vse mogoče, na drugi strani smo Slovenci preveč bojazljivi in ne pariramo v povratnih ukrepih, ter še veselo dovoljujemo, ali celo sodelujemo pri odvažanju materiala srbskih firm iz naših krajev in prodajanju njihovih trgovin. Plačati bomo morali vse srbske terjatve, ki jih imajo do ELAN-a. saj so sodišča premalo elastična, da bi sprejela povračilne ukrepe. Upniki postanejo lastniki Elan je sledil modelu programi- ELAN JE GRADIL CELO CERKEV Odkritja v zvezi z Elanom so tako osupljiva, da so komaj še verjetna. Če pustimo v nemar peripetije okrog dokumentacije, razumljivo je. da se prizadeti na vse pretege trudijo te umazane rabote prikriti, se tu in tam izcimi kakšen podatek, ki zgovorno kaže na to, kdo vse je zajemal iz ELAN-ove blagajne. Ali bi verjeli, da so, seveda preko ELAN-ovega črnega računa v Avstriji, preko Karitasa, krščanski demokrati financirali svojo predvolilno kampanjo? Ali da je župnijski urad z Žal v Ljubljani z istega računa med drugim dvignil en miljon in 258.979 šilingov za izgradnjo nove cerkve?____ Koliko se je ELAN-u poznala vojna? Igor Triller: Prišlo je do manjših izgub zaradi cestnih blokad. Tudi sam ugled ni padel. Škodo je utrpel po vojni, ko je slovenska krščanska demokracija začela svoj obupni, zadnji poskus zavzeti ELAN s svojimi akterji, kot so gospodje Lampič. Bahčič in Du-gar, ki so širili informacije, da je ELAN tudi zaradi vojne nesposoben izpolnjevati svoje obveznosti. Vendar pa smo dokazali, da niti pri naših dobavah niti pri plačilu ni prišlo do kakršnihkoli zamud. Sicer pa so se ti gospodje sami že imeli priliko izkazati. Srbi plenijo Kako je z zalogami? Igor Triller: Zalog nimamo preveč, nekaj pa so nam jih Srbi zaplenili. ELAN v stečaju se je zalog znebil, nekaj jih je le v ELAN SKL kar je povezano s sezonsko prodajo. Z delom zalog smo kompenzirali naše dolgove do podjetij. Pojavlja se celo, da imamo premalo zalog, predvsem na področju novih programov. Koliko premoženja so vam zaplenili v Srbiji? ranja stečaja. Je sedaj stečaj definitivno v zaključni fazi in kakšni dogovori z upniki so možni? Igor Triller: Stečaj je v zaključni fazi. v zvezi z upniki lahko rečem, da so v bistvu složni, kar pomeni, da se ne prerekajo več med sabo. Da umaknejo hipoteko, da predajo svoje terjatve podjetju Komel. ki je komisionar na licitaciji za prodajo ELAN-a. To je scenarij, kaj bo potem, bomo videli. Podjetje Komel bo nastopalo v imenu upnikov. Če se bo pojavil še kdo, kot je na primer Dugar z umazanim denarjem, se pač bo... Cena ostane takšna kot je. To je 38 milijonov mark. Vendar potem vse pogodbe, ki jih sklepajo upniki med sabo, v6č ne bodo veljale. Ostati mora namreč konsenz, da podjetje Komel dobi ELAN na licitaciji. Upniki postanejo lastniki ELAN-a, ki se preoblikuje v delniško družbo ELAN holding. Kaj se potem zgodi s podjetjem Komel? Igor Triller: Ko Komel opravi svojo funkcijo bo likvidiran. Na drugi strani so Lampič, Bahčič in Odprte strani Današnje Odprte strani začenjamo z intervjujem, ki nam ga je odstopil časopis Nova doba in govori o Elanu, sredico pa smo odprli odlomku iz zapisa Marjana Masterla o posebnežu iz poljanskih hribov, ki se ga starejši Ločani in Poljanci prav gotovo še spomina-jo: Blažu Peternelu-Blešku. Leopoldina Bogataj Dugar s slovensko vlado spisali elaborat, kako bi ona prišla do lastništva ELAN-a preko tega, kar je do zdaj vplačala. Zaradi tega je avtor težav, ki jih imamo pri izplačilu dokapitalizacije novih podjetij. Vlada seje obvezala, da bo to naredila. Doslej žal le tretjino. Dolžna nam je še okoli 40 milijonov dinarjev, ki jih je žal v pol leta pojedla inflacija. To pletejo krščanski demokrati, med katerimi prednjači Maks Bastl... Kaj pletenici minister Bastl? Kolikšna je možnost, da bi ELAN prišel v roke hrvaških upnikov? Igor Triller: Gre za dezinformacijo ali manever. Hrvaški upniki ne dosegajo niti 30 odstotkov terjatev. Samo en naš, to je Stanovanjsko komunalna banka, je večji upnik od vseh hrvaških. Ta dezinformacija je imela namen v Slovencih vzbuditi nacionalni čut. da bi lahko krščanski demokrati enostavneje prišli do ELANA. Kaj je z vladnim predlogom, da bi s svojim vložkom postala večinski lastnik? Igor Triller: Cena je nizka, vendar če so upniki zdaj pripravljeni kupiti ELAN, jim je to treba omogočiti. Potem naj slovenska vlada, če ji bo od nakupa orožja ostalo še kaj denarja, kupi delnice in ELAN dokapitalizira. Ne pa da ga hoče razfrčkati. Zakaj je cena ELAN-u padla za polovico? Igor Triller: Menim, da bi njegova vrednost morala doseči okoli 400 milijonov mark in sem prepričan, da jo tudi bo ob koncu leta s svojim poslovanjem. V razmerah, v katerih trenutno živimo, ni kupne moči, kapitala za nakup ELAN-a. Ni kupca za prvo izklicno ceno 75 milijonov mark. Z 38 milijoni mark pa še zadostimo zahteve upnikov za pokritje terjatev. Po drugi strani pa jim omogočimo, da bo vrednost njihovih delnic začela vratolomno naraščati... Če Dugar, za katerega je znano, da je bil slab mizar in je leta 1982 podjetja, s katerim je sodeloval z Elektrotehno zapeljal v stečaj, pravi, da blagovna znamka ELAN ni nič vredna, dokazuje, da je tudi - nepismen! Tržne raziskave, ki nam jih opravljajo tudi tuje agencije, govorijo namreč ravno obratno. ELAN ni bil v svetu še nikoli tako pomemben kot danes in je trdno na svetovnem trgu. Za njega bomo dobili toliko, kolikor so zanj pripravljeni plačati. Kdor dvakrat nastavi glavo nad tnalo Upnikom se torej ELANA ne splača kupiti danes, ker bo jutri cnejši. Igor Triller: Večina upnikov je svojo kulminacijo dosegla ob lanskoletni bilanci, ko so morali pisati svoje terjatve. Takrat je mnogim direktorjem firm komaj ostala glava na ramenih. Nekaterim tudi ne. Dve banki sta šli v stečaj... Ko bo treba ELAN kupiti, bodo spet morali pred svoje organe upravljanja, ker bo potrebno znova primakniti nekaj denarja za stroške stečajnega postopka. Znova se bodo odprle stare rane in menjale glave. Cene ELAN-u ne mislite več dvigniti? Igor Triller: Ne smemo je, ker bi potem bila udeležba upnikov previsoka. Tudi ta cena nam zagotavlja, da tujih udeležencev na licitaciji ne bo, ELAN-u pa bo cena poskočila takoj, ko bo dobil lastnika. Največja napaka slovenskega gospodarstva je, da vlada že pred poldrugim letom ni Elano-vih tovarn prepustila delavcem. Kolikšni bodo stroški stečajnega postopka? Igor Triller: Zelo visoki. Ob upoštevanju garancij okoli 110 milijonov šilingov. Ker bomo garancije prenesli na novo delniško družbo, nam še zmeraj ostane strošek med 20 in 30 milijoni šilingov. Nekaj je seveda treba dati državo in vse gre na račun stečajne mase. Ktio vse kupčka z ELAN-om? Kakšno je naše razmerje s slovensko vlado in njenim dolgom 40 milijonov dinarjev? Igor Triller: Sem v navezi z Jožico Puharjevo, ministrico za delo. Opravičuje se, da ni denarja, ker gredo proračunska sredstva v druge namene. Ta denar bi nam pomenil preživetje. V avgustu bo že likvidnostna luknja. Vladi smo predlagali, vsak mesec plačujemo 6 milijonov dinarjev prispevkov, da to kompenziramo s tistim, kar nam je dolžna. Tudi tega ne sprejemajo. Vlada špekulira, da bi nas prisilila na kolena. To traja že od prvih sestankov v januarju z ministrom Bastlom. Ali imajo tudi vladni ministri kakšne privatne interese? Igor Triller: Imajo in to celo mnogo. Eni bi radi kupili podje- tje, drugi zaradi dokumentacije o prometu na črnih računih Elana, kjer se vidijo gotovinski dvigi posameznikov. Gre tudi za štiri milijone mark naenkrat in se ne ve, kam je ta denar šel. Gospodje bi radi zbrisali sledi. Ti gospodje so iz današnje krščanske demokracije. Vidi pa se tudi to, da je Elan plačeval tudi slovenski cerkvi. Denar bi se moral vračati iz Hilsdorfa in Karitasa na Elanov črni račun v tujini. Teh prilivov pa ni. Na sodišču v Kranju imamo 33 ovadb proti posameznikom in še niti en postopek ni sprožen. Z direktnimi tožbami bomo poskusili proceduro malo pospešiti... VVarrasch et companv Kakšno vlogo ima pri tem War-raseh, ki je v zvezi s Karitasom vpleten še v druge dvomljive posle? Igor Triller: Večkrat smo ga prosili za dokumentacijo, vendar nam je zabrusil, da nam je ne misli izročiti! Morali bi sprožiti postopek preko Beograda, kar je brez možnosti za uspeh, saj je bil »subjekt« prej likvidiran. Dokumentacija, ki jo imamo, pove dosti o tem, kakšne svinjarije so se dogajale v Elanu in od kod je bila financirana predvolilna kampanja krščanskih demokratov... Tudi nekaterim koroškim Slovencem verjetno ni do tega, da bi mi vse razkrili... Obstaja nevarnost, da bi se s pomočjo Zakona o privatizaciji politični interes direktno vplatel v Elan... Igor Triller: S pomočjo zakona se ne bo mogel, lahko pa se bo s pomočjo drugega: upniki, ki bodo novi lastniki Elana, bodo morali do vlade, da na nek način dokapitalizira firmo. Tako bo vlada skušala vplivati. Vprašanje je le, katera vlada. Upajmo, da ne sedanja... GLAS 8. STRAN Petek, 23. avgusta 1991 MARJAN MASTERL Blaž Peternel-Blešk Marjan Masterl je v Loških razgledih za leto 1990 objavil zanimiv zapis Blaž Peternel-Blešk v zgodovinskem in ljudskem spominu. Spis obsega tri poglavja: Bukov vrh v preteklosti in sedanjosti, Loka v Bleškovem času ter Blaž Peternel-Blešk. V Odprtih straneh objavljamo zadnje poglavje in vam želimo veliko užitka pri prebiranju spominov na posebneža iz poljanskih hribov, ki se ga starejši Ločani in Poljanci prav gotovo še spominjajo. Uredništvo Januarja 1989 je minilo štirideset let od smrti Blaža Peternela, Brnovega Bleska iz Bukovega Vrha v Poljanski dolini. Poznali so ga Loka, Poljanska dolina in prebivalci Škofjeloško-Pol-hograjskega hribovja, še zlasti pa vozniki, ki so vozili po Poljanski dolini v Loko ali iz nje. Ko je prihajal v Loko, je zaradi svojih posebnosti pritegoval našo pozornost. Nihče takrat ni vedel in slutil, da hodi med nami pravi potomec Kuzovcev, ki jih je v svoji noveli Kuzovci, »sliki iz naroda«, leta 1882 v Ljubljanskem Zvonu prvič upodobil pisatelj Ivan Tavčar. Njihov resnični obstanek pa je potrdila kronika župnije Črni Vrh (1906) in terenske raziskave literarnih zgodovinarjev dr. Ivana Prijatelja, prof. Alfonza Gspana in dr. Marje Boršniko-ve. Blesk me še posebej spominja moje mladosti. Z dobrosrčnostjo, šegavostjo in odrezavostjo se mi je vtisnil globoko v spomin in srce. Čutil sem dolžnost nekaj napisati v njegov spomin. Blesk je bil posebnež, ki se na razmeroma malem loškem ozemlju ne rodi vsaki generaciji. Z njim se je nenehno kaj dogajalo. Vedno je po svoje in povsem neprisiljeno poskrbel za nešteta presenečenja, ne da bi se jih posebej zavedal. S preprostostjo in dobrovoljnost-jo je privlačeval znane in spoštovane Ločane. Čeprav je bil »majhen« človek, zasluži pozornost, da ohranimo spomin na njegovo osebnost, na okolje, kjer je bil doma, na Loko, kamor je tako rad zahajal, in na voznike, h katerim je srčno rad prisedal. Ta zgodovinski zapis se opira na živa pričevanja prebivalcev o Blesku in na prispevek Mete Sterle Prehrana na Loškem (Loški razgledi 34, str. 139), v katerem avtorica omenja Bleska in objavlja njegovo sliko, delo fotografa amaterja Franca Mar-guča. Bleska sem tudi sam večkrat fotografiral že pred drugo svetovno vojno in po njej. Mnogo let po njegovi smrti so mi pomagali oblikovati njegovo telesno oodobo, značaj in resnične prigode številni njegovi rojaki in drugi, ki so ga dobro poznali. Vsem hvala za sodelovanje! Tako bo ta zapis ohranil podobo tega malega Krjavlja in priljubljenega gorjanca, nenehnega popotnika -krošnjarča, pa tudi del zgodovine njegovega rojstnega Bukovega Vrha. Z novimi ugotovitvami bo dopolnjena zgodovinska podlaga o tem, da so skrivači - vojni begunci na Kuzo-vem resnično obstajali. Prebivalcem Loke in Poljanske doline pa bo spis priklical v spomin nekatere utrinke iz takratnega časa in pokazal doseženi gospodarski razvoj, ki je v Loko privabljal vsak dan številne voznike iz obeh dolin in iz drugih krajev na Sorskem polju. Blesk na pogled Na pogled je bil Brnov Blesk majhen in čokat. Ni meril več kot 140 cm. Ker ni imel vojaških mer, tudi ni bil vojak. Takih, ki niso bili sprejeti med vojake, tudi dekleta niso marala. Če je za soldate zanič, je tudi zanič za moža, tako so nekdaj moževale. Fantje pa so ga dražili, zakaj se ne oženi. Vendar je Blesk imel takoj pri roki odgovor: »Kok se nej užjenm, ke nimam štalce, se nimam kam dat kravce.« (Kako naj se oženim, ko nimam štalce, saj nimam kam dati kravice). Bil je pač brezdomec. Ugotovili pa so fantje, da Blesk pogosto zahaja k neki ženski pri Sv. Ožboltu. Zopet so ga hoteli spraviti v zadrego. Spraševali so ga, kaj bo z njo počel. Odrezal se je: »Tist pa glih tu, ket an drujg!« (Tisto pa ravno to, kot en drug!) Bil je kratkih nog in širokega života. Nosil je klobuk z velikimi krajci. Koder koli je hodil, je nosil s seboj lep, nekoliko prevelik koš. Spleten je bil iz lepih enakomernih vitic. Če si Bleska pogledal od zadaj in iz oddaljenosti, se je videlo, kot da se koš sam premika. V roki je nosil star pušpanov dežnik ali popotno palico. Popotno torbo - malho pa je nosil spredaj na prsih, obešeno na vrvici okoli vratu. Če je bil na poti, je imel še leseno čutarico za vodo (glej Koširjevo skico). Oblečen je bil v podarjene ponošene obleke, ki so bile redko pravšnje za njegovo majhno postavo. Obleka je zato v gubah visela z njega. Tudi obutev je imel preveliko. V škorenjce si je zatlačil predolge hlače. Če je nosil čevlje, so bili redko kdaj zavezani. Po njegovi zunanjosti je bilo soditi, da je bilo Blesku vse dobro in prav, kar je bilo zastonj. Na pogled me je spominjal na Jurčičevega Krjavlja. Zaradi prevelike obutve je bolj racal kot normalno hodil. Noge mu je spodaj nosilo nekoliko navzven. Veliko raje kot hodil, se je vozil - »pelj-kal«, kot je sam dejal. Težko je bilo takrat videti v Loki tako imeniten in zadovoljen obraz krošnjarja ali prosjaka, kot ga je znal napraviti Blesk, ko je sit sedel na lojtrskem vozu. Njegov jezik bi nikoli ne mogel bolje izraziti zadovoljstva, kot ga je obraz. Zunanja posebnost je bila tudi v tem, da so ljudje, ki so ga poznali, ugotavljali, da je imel vedno enak obraz, kot da ga leta niso starala. Blesk po duši in drugače Bil je miroljuben človek, ki se je izogibal prepirom, in dobrega srca. Zanj sta bili značilni revščina in obzirnost do ljudi. Svoje je v njegovem značaju pustilo, da mu je mati umrla, ko je bil star šele osemnajst let in da je poslej živel ob dveh mačehah. Tudi majhna postava ga je nekaj zaznamovala. Po postavi mali Blesk je imel v glavi dobro pamet, izreden spomin in še boljše oči. Sodišče v Loki ga je celo postavilo za varuha ostalim trem živečim bratom. Kako obziren je bil do drugih, so mi potrdili številni Bukovčani. Že naprej se je oglašal, če je nenadoma izza grmovja prihajal na vaško pot, da ne bi koga prestrašil. Kakor bomo videli kasneje, je imel navado prve besede ponavljati. Kot da je s tem poudarjal, kar je bilo po njegovem poglavitno in da je pritegnil po-slušalčevo pozornost, kaj bo še povedal. Ne oče Franc in ne Blaž nista znala pisati, saj sta se ob urejanju zemljiškoknjižnih zadev na sodišču leta 1926 pred pričami oba le podkrižala. Verjetno tudi nista znala brati. To pomanjkljivost sta oba uspešno nadomeščala z odličnim spominom, pazljivim ogledovanjem okolice in z zbiranjem novic. Bleškova osebna nega Čeravno je v Loki prevladovalo mnenje, da je Blesk zanemarjen in umazan, je bila to le površna sodba, temelječa na njegovi obleki. Ta zares ni bila ugledna, saj je v njej tudi spal. Natančnejši opazovalec pa bi brž ugotovil, da Blesk ni nosil ne brade in ne brk, kot so jih puščali prenekateri zanemarjeni berači, postopači in podobni ljudje. Redno se je umival, bril ali strigel dlake po obrazu, si pral spodnje perilo in šival obleko. Pri tem je zanimivo, kje si je izbral kraj in čas za britje. To delo je opravil na zahodni strani Feškovčeve hiše v Loki, danes Blaževa ulica 13, ko mu je zahodno sonce najbolj osvetljevalo obraz in ga odsevalo v njegovo že obledelo ogledalo. Selška Sora pa je tekla pod hišo, da se je lahko v njej umil po britju. Bril se je verjetno iz dveh razlogov. S tem je dokazoval, da se ne prišteva med berače in da da nekaj nase. Brki in brada bi ga gotovo tudi ovirali, ko je jedel mešanico iz repe in zelja, ki je bila njegova vsakdanja hrana v Loki. Videvali so ga, kako si je, sedeč na pokrovu Špitalske »šterne« v Loki, s škarjami celo uro strigel dlake na bradi in se gledal v ogledalo. »Dlake na brad' pa pod nusam je Blesk par nas dama kar postrigli s škaricami pa u špigučk se j' gljedu. J' pa je-mu sila trda brada.« (Dlake na bradi in pod nosom je Blesk pri nas doma kar postrigel s škarjicami, pa v ogledalo se je gledal. Je pa imel sila trdo brado), je pripovedovala Pibrova Micka. Občasno si je na samoti tudi opral spodnje perilo, kar je odkrila Lojza Subic, Narigarjeva iz Bukovega Vrha, ko je leta 1930 služila na kmetiji Kamen-šek (tudi V Kamen) pod cerkvijo sv. Sobote v Bukovem Vrhu. Nekega dne je odšla na bližnjo Kožuhovo senožet po arniko. Z nje pa je zbežala, ko je na se-nožeti opazila golega Bleska, ki je nabiral arniko, medtem ko se je sušilo njegovo oprano perilo. Blesk je bil nemiren človek, vedno je moral kaj početi. Zato je koristno izrabil tudi čas med sušenjem svojega perila. Videli so ga tudi v Loki, ko je spodnje perilo pral pri Jeshar-ni, tam, kjer je danes pizzerija. Umazano spodnje perilo je vrgel v škaf in ga podstavil pod strešno kap. Tu ga je pustil do prvega dežja. Opral ga je v deževnici, ker se je v njej bolje pralo kot na reki, posušil pa ga je na ograji nad Selščico. Kraljev Ignac je vedel povedati o Blesku naslednje: »Kot otrok sem se ga ustrašil nedaleč od naše hiše na vrhu Pasje ravni. Mati so mi ukazali, naj grem naokoli pogledat, kje se zadržuje mlajši brat. Ko sem ga klical in iskal, sem za grmom zagledal moškega, ki si je šival hlače. Stekel sem proti domu. Za seboj pa sem slišal: 'Nec bat, nec bat! Blesk je, Blesk'.« (Nič bati, nič bati! Blesk je, Blesk.) Zaradi njegovega neuglednega videza so loške gospodinje govorile, da je pri Blesku od vse hrane mogoče kupiti le jajca. Najbolj prebrisane so tudi izkoriščale njegovo dobrosrčnost. Pri njem so si pozimi izposojale jajca, ko so bila najdražja, vračale pa so jih po sv. Neži (za katero pravijo, da kuram riti odveze), ko so bila spet poceni. Hribovskim kmetom je Blesk pomagal obirati češnje. Ohranilo seje njegovo pripovedovanje, kako je v Hribih (Valter-skem Vrhu) za ljubljanske goste nabiral češnje. Vsako leto po sv. Urbanu so iz Ljubljane prišli gostje h Koširju, ki je bil daleč naokoli znan po izvrstnih češnjah. Ker Ljubljančani niso bili napravljeni, da bi lahko lezli po drevju in tudi vešči niso bili tega, je Košir nagovoril Bleska, da je šel obirat češnjo. Ljubljančani so slastne češnje hitro pospravili, čeprav Blesk na oko ni bil videti prav čist. Zanimivo je to, da se je tega tudi sam zavedal. Ko je po tem dogodku krošnjaril po hišah, ga je rad pripovedoval po svoje: »Gard člouk, gard člouk, še bel garda čajna, gospudje sa pa use čišne pojidl!« (Grd človek, grd človek, še bolj grda čajna, gospodje so pa vse češnje pojedli.) Blesk je po kmečkih hišah prodajal pratike, kupoval pa jajca. Poizkusil je kupovati in prodajati tudi surovo maslo, pa ni šlo. Nobena gospodinja v Loki ga ni hotela kupiti od njega. Sam je ugotavljal, da zato ne, ker je videti umazan. Toliko laže je surovo maslo zato prodajala Božen^ka Marjanca-Piška iz Črnega Vrha. Blesk prideluje tobak Daje imel Blesk tudi nekaj podedovane pridobitniške in pro-dajalske žilice po svojem očetu, kaže več primerov. Med njimi tudi tale: Ko je prihajal v Loko, je opazil, da so cigarete drage, posebno za reveže, da pa tobak leži po trgu in ulicah. Videl je na tleh odvržene cigaretne ogorke. Treba se je bilo le skloniti in jih pobrati. Z nabranimi čiki se je spravil pod Lahov most čez Selščico ali pa pod Kapucinski most, kjer jih je odvijal, odstranjeval iz njih ožgane dele tobaka in ga rahljal. Ce je na Placu, danes Mestnem trgu, nabral zadosti ogorkov, je sedel kar pod zid Kufrove hiše, prepričan, da sedi na tako mirnem kraju, kot da bi sedel pod mostom. Noge je stegnil od sebe na glavno cesto in začel odpirati čike. Izza ovinka je s Placa pripeljal s tovornjakom Jože Krmelj, ki je Bleska poznal še z Loga. Sedaj je bil že šofer in skladiščnik pri Kašmanu, trgovcu z želez-nino, ki je imel pri Kufru v Kapucinskem predmestju svoje skladišče. Skoraj bi Jože Blesku zapeljal čez noge. Ustrašil se je, se upravičeno razjezil in zato Bleska oštel. Ta je bolj sebi kot Jožetu govoril: »U trej-ka, u trejka grje rad.« (V tretje, v tretje gre rado). To se je nanašalo na dva voznika, ki sta ga bila še predtem odgnala s tega mesta. Šele nato je neprizadeto odgovoril Jožetu: »Ja ke j' pa tak pomankajne tobačka.« (Ja, ko je pa tako pomanjkanje tobačka). Tudi po hišah, kjer je vedel, da ga imajo radi, je Blesk nabiral ogorke. Redno je zahajal pod Kamnitnik k Antoniji Štirlic, Tonkovcovi Toni, ki je tam stanovala z otroki (danes Partizanska cesta 21). Kadila je najcenejše cigarete Drava kot Turek in govorila: »To so cigarete, ne pa ta drage parfumira-ne.« Ogorki pa so počakali Bleska. Na Bleska sem naletel pod La-hovim mostom, ko je sušil tobak. Vedel sem, da ne kadi in sem ga vprašal, kaj bo z nabranim tobakom. Pa je odgovoril: »Tobaček rad kupja gospudje pa tudi Balantu hauskneht ga rad uzame.« (Tobaček radi kupijo gospodje, pa tudi Balan-tov hišni hlapec ga rad vzame.) Zanj je bil hišni hlapec pri Balantu gospod, se pravi, še posebno cenjena oseba, saj je odločal o tem, ali bo smel tam prespati in se zadrževati, ko bo v Loki. Blesk na uršulinski in kapucinski porti Zagotovo lahko trdim, da je bil Blesk prej dobre kot kratke pameti. Razumnost in njegova skromnost v življenjskih potrebah izpričuje način njegove prahrane, kadar je bil v Loki. Bil je izvrsten jedec, še zlasti, če je bila hrana zastonj. Loka je imela dobro urejeno prehrano za mestne reveže in sirote, ki jih je bilo ob koncu prve svetovne vojne kar precej. Blesk je hitro našel pot do te pomoči. Kapucini so na porti delili opoldansko enolončnico. Kosilo so delile revežem tudi uršulinke; znotraj grajskega zidu so imele ekonomijo in njive v Hribih za Kamnitnikom, kjer so sejale pšenico. Pri uršulin-kah je bilo hrane za reveže dovolj, saj je nekaj obrokov vedno ostajalo redovnicam, gojen-kam notranjih šol (osnovna, meščanska šola in učiteljišče) in samostanskim poslom. Bleska so imele uršulinke še posebno rade, ker ni preklinjal, kot so preklinjali drugi. Zato so mu vedno primaknile kak priboljšek. Najraje se je Blesk mudil v Loki v takratnem kapucinskem predmestju; tam je dobil zastonj vse, kar je potreboval za svoje skromne potrebe. Opoldne je jedel pri kaupcinih ali pri uršulinkah, po potrebi še v Koširjevem in Krevsovem mlinu ali pri trgovki Ziherlovi. Spal je pri Balantu v skladišču. Posodo za odvečno hrano, ki jo je hranil za pot, pa je dobil na takratnem mestnem smetišču ob Selščici, zahodno od Feškovca. Za to hišo je bilo tudi javno mestno stranišče na štrbunk, postavljeno nad Selščico. Opoldansko enolončnico za reveže je pri kapucinih kuhal samostanski kuhar Rogerij iz živil, ki so jih darovali okoliški kmetje, predvsem svetoduški. To so bile mešanice (mineštre), skuhane iz fižola, ješprenja, krompirja, zelja in repe. Hrano je delil samostanski vratar Gašper, doma iz Ziljske doline. V veliki skladi je prinesel enolo-čnico iz samostana in jo skupaj z žlicami postavil na kamnito klop ob levi strani vhoda v samostan. Stalni obiskovalci so skledo hitro obstopili. Koliko je kdo zajel iz skupne sklede, je bilo odvisno od prostora pri skledi in od tega, kako je bil uren pri zajemanju. Če je bil med njimi Blesk, seje spravil k skledi, kot da je Gašper prinesel kosilo samo njemu. Prvi je prijel za žlico in jo zadnji odložil. Žlica mu je urno nosila mešanico v usta. Do dobrega prostora ob skledi ni prišel težko, saj se ob njem nihče od drugih ni hotel drenjati. Blesk je bil jedec in pol. Nobene hrane ni bilo zanj preveč, kajti kar ni šlo takoj v želodec, je šlo v posode za poznejši čas ali za »huj štrapac, ke u še par-šu«, (za hujši napor, ki bo še prišel), kot je sam dejal. Tudi tedaj, če na kosilo niso prišli vsi in je hrana ostajala, je imel Blesk vedno pri roki prazno posodo. Vanjo mu je Gašper Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, Vesela prireditev v spomin na žalostne dneve Bohinj - Sloveniji Bohinj, 21. avgusta - Geslo "Vsi za enega - eden za vse" je nakakšno vodilo velike prireditve, ki jo to soboto, 24. avgusta, pripravljajo v Bohinju. Turistično društvo Bohinj in Franci Kramar sta namreč v bohinjski kot povabila vse, ki kaj pomenijo v slovenski glasbi, poleg tega pa v Bohinju pričakujejo vrsto znanih in manj znanih slovenskih športnikov, gledaliških igralcev, pa politike in še koga. PETEK, 23. AVGUSTA 1991 ŠE ENA Z GORENSJKEGA SEJMA SLOVENSKI MINISTER ZA TRGOVINO MAKS BASTL, MINISTER ZA INFORMIRANJE JELKO KACIN TER NEPOGREŠLJIVI IVAN KRAMBERGER O O m z t— C/5 i—* O r > M * > < C a > CD C/) -H 33 > Prireditev v Bohinju bo eden od obližev na rane porušene Gornje Radgone. Foto: A. Gorišek Seveda pa je najpomembnejši namen prireditve. Ta pa je -pomagati družini Primožič iz Gornje Radgone, ki jo je vojna najbolj prizadela. Vso družino so namreč bohinjski turistični delavci povabili za nekaj dni v Bohinj, kjer bo v hotelu Bellevue lahko užila mir, kakršnega poznajo v "Oazi Alp". Da pa si bodo tudi finančno malce opomogli in laže obnovili svoj dom, jim bodo namenili del denarja, ki ga bodo zbrali na veliki športni, zabavni, kulturni in glasbeni prireditvi, ki so jo poimenovali Bohinj - Sloveniji. Vse Slovenke in Slovence torej to soboto, z začetkom ob 10. uri, pričakuje Bohinj in družina Primožič. Sodelovanje na prireditvi je napovedalo že petindvajset ansamblov in solistov narod-no-zabavne, pop in ročk glasbe, med njimi tudi najbolj znani, kot so: Obvezna smer, Čuki, Rdeči baron, Peter Pan... Vsi pa so se solidarnostno odpovedali honorarju. Poleg glasbe bo v Bohinju ves dan zanimiv športni program. Organiziran bo turnir v odbojki na plaži, nastopili bodo jadralni padalci. Prav posebno skrbno pa se pripravljajo na predstavitev svoje kulinarične ponudbe. Obljubljajo, da ne bo zmanjkalo bohinjskega sira, srnjinega golaža, pečenih pujskov, žgancev, rib, pa tudi za žejne bo dobro poskrbljeno. Ker vremenoslovci napovedujejo še lep in topel dan, se bodo vsi razgreti lahko ohladili v Bohinjskem jezeru. Skratka, v Bohinju bo v soboto veselo kot še nikoli in veselje bo skušalo pregnati iz src spomine na žalostne dni vojne. Zato še enkrat - pridite v Bohinj, uživajte in hkrati pomagajte! • V. Stanovnik VREME - LUNINE SPREMEMBE - KOLEDAR IMEN Iz zakladnice slovenskih ljudskih pregovorov za napoved vremena v tem vikendu in prihodnjem tednu: »Če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi.« Jerneji in Jernači, pa tudi Neje ter Jerneje, godujejo jutri (sobota, 24. avgusta). Malo vetra in razjasnitve jutri - pa bo še dolgo lepo Vsekakor se naša novost, da vreme napovedujemo s pomočjo slovenskih ljudskih rekov, kar obrestuje. Doslej smo trikrat zapored napovedali povsem točno - ker je bil Veliki šmaren lep in ker bo očitno tudi jutri jasno ter lepo vreme, naj bi po ljudski šegi vse to obetalo zelo prijetno toplo jesen. Da bi le bila - vsaj ne bo treba prezgodaj zakuriti; ta teden je že bilo nekajkrat tako mraz, da se je iz marsikaterega dimnika pokadilo. Za vsak slučaj še pogled na vreme s Herschlovim vremenskim ključem, ki že 150 let napoveduje vreme po luninih menah: veliko dežja naj bi po Herschlu bilo v tednu, ki prihaja. Lahko bi rekli: tudi v naslednjem tednu, saj se je letos zlilo toliko dežja, da že dolgo ne. Sem ter tja je bila za povrh še kakšna lokalna toča, zamašeni odtoki, deroča voda je nanosila marsikaj - gorenjska pokrajina je v tednu od prejšnjega petka sem bila namočena skoz in skoz. Veliko cest je voda zrila, na Krvavcu so nanošeni material merili v tisočih kubikov, cestarji in komunalci so imeli dela čez glavo - a z dežjem bodo po Herschlovi napovedi očitno še težave Kaj pa Luna? V nedeljo, 25. avgusta, bo polna Luna. Sredi dopoldneva, ob 10. uri in 7 minut. V koldarju imen pa pratika našteva: - petek, 23. avgusta: Roza, Mohor, Zdenka, Gorazd - sobota, 24. avgusta: Jernej, Neca (Jerneja), Ema - nedelja, 25. avgusta: Ludvik, Joca, Greg, Julijan - ponedeljek, 26. avgusta: Aljoša, Čerin, Arni, Viktor - torek, 27. avgusta: Monika, Zlatko, Svetka (Sveta) - sreda, 28. avgusta: Avguštin, Hermes, Sara, Julijan - četrtek, 29. avgusta: Binca, Mojmir, Mojca, Janez O dolžini dneva: natanko čez mesec dni, 23. septembra ob 13.48 uri, se prične jesen. Zato se dan vztrajno in hitro krajša, po tri minute na dan. Predvčerajšnjim (21. avgusta) je dan trajal 13 ur in 53 minut, v ponedeljek 26. avgusta bo dneva le še 13 ur in 38 minut. V ponedeljek bo Sonce vzšlo ob 5.15 uri in zašlo že ob 18.53 uri. Če se vam je poleti za II. TV dnevnik ob 19.30 zdelo prezgodaj, bo zanj sedaj kar pravšnja ura. Danes, 23. avgusta, na nebu prenehajo kraljevati Levi - Sonce namreč ob 16. uri in 13 minut stopa v znamenje Device. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 1000 idej za naravoslovce: Kamenine in fosili 9.20 H. Zelinova-A. Lettrich: Eliza-betin dvor, slovaška nadaljevanka 10.35 Video strani 16.00 Video strani 16.10 EP, Video strani 16.15 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev Druga godba: Papa VVemba, Zaire, 2. del 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Slovenija - Umetnostni vodnik: Tunjice 18.45 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 19.15 Risanka 19.20 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Zrcalo tedna 20.10 EPP 20.15 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija 20.40 EPP 20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija 21.10 Vrtinec, angleška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik, vreme 22.15 EP, Video strani 22.20 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Zanka, ameriški film Dražljivo, francoski erotični program 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.55 Atene: EP v plavanju, prenos 18.25 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Domači ansambli: Ansambel Marela, ponovitev 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Koncert komornega orkestra iz Minska, 1. del 20.45 Otvoritev SP v atletiki, posnetek iz Tokia 23.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Naši likovni umetniki: Vlaho Bukovac 12.45 Dom brez doma, dokumentarna oddaja za mlade 13.15 Igrani film 14.50 TV koledar 15.00 Informativni program 15.30 Hišni ljubljenci, angleška nanizanka 15.56 Risanka 16.20 Neverjetni vohun, angleški film 17.15 Hrvaška danes 17.55 Dokumentarni program 18.45 Ah, te male razlike, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Nesveti zakon, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.15 Ekran brez okvira 0.45 TV izbor >iMimj©iEj;GLAS TV HRVATSKA 2 16.45 Video strani 16.55 EP v plavanju, prenos 18.30 Pred SP v atletiki 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Veliki svetovni odri 21.05 Nostalgija 21.40 Nenadni uspehi, 4 del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Poročila 22.30 Hobotnica, serijski film KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Zima ubija, ameriški film; Jeff Bridges, John Huston TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Grki - potovanje skozi čas 21.40 Mod Squad. ameriška nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Ameriška zgodba, ameriška nanizanka 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Živali Mediterana 10.30 Trener leta, ponovitev ameriškega TV filma 12.05 Videorazglednice 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Zmaj na koncu sveta, francoski film 15.00 Fračji Dol 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 Čudežni vrt 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dom za živali 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Evropski policijsti: Tajna obramba 21.10 Znane osebnosti kuhajo 21.20 Pogledi s strani 21.30 Ciro - pasji smrček, zadnji del italijanske nadaljevanke 22.55 Šport 23.15 California Kid, ameriški film; Martin Sheen, Michelle Philips, Nick Nolte, Vic Morrovv TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.55 Nekoč 16.00 Samotna zvezda, ameriški vestem 17.30 Borza za preživetje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Priče ledene dobe 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Canneski reklamno kolut 1991 23.15 Reklamni spotu 0.05 Spitting Image, lutkovna serija 0.30 Subway Riders, ameriški film 2.25 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.00 Literarni nokturno - Jure Čeh: Elegije -23.15-4.30 Nočni program - glasba L RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 1720 - Srečanje v Javorjah -19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema 18.00 - čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.10 Moji trije sinovi 6.30 Takšen opičji teater 6.55 VValtonovi 8.35 Risanke 9.20 Lassie 9.50 Medvedje prihajajo 10.15 Agencija Maxwell 11.10 Šerif Cade 12.00 Deseterica izmed nas 12.25 Barnev Miller 12.50 Detektiv s čarovništvom 13.40 Perry Mason 14.35 Risanke, ponovitev 15.35 Novice ob enajstih 17.10 Trd, toda prisrčen 18.00 Poročila 18.15 Pesem z Broadvvava 19.50 Cosby show 20.15 Zakaj pravzaprav ne ubijemo šefa, ameriška grozljivka 22.05 Ulice San Francisca 23.00 Zibelka zlobe, ameriška grozljivka 1.05 V kremplih gang-sterjev, angleška kriminalka 2.40 Havaji pet nič, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 18.00 Vaš nastop 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.35 Umor nezaslišanega Hulka, ameriški fantastični film 21.15 Umor v Afriki, HRVAŠKA 1 21.05 NESVET ZAKON ameriški barvni film; glavna vloga. Partick Duffy Mlada Trish Sader umre v prometni nesreči. Neznani storilec pobegne s kraja nesreče. Policija hoče zato primer zaradi pomanjkanja dokazov in prič odložiti med akte. Toda pojavi se Trishi-na teta, ki trdi, da ima nečakinjo na vesti njen mož. Detektiv Dill-man poizveduje in razkrije popolni umor. A kaj, ko mu manjka otipljivih dokazov, da bi morilcu ali morilcem sodili... nemški film 23.15 Black Snake, ameriški erotični film 0.40 Potovanje k boginji seksa, ameriški erotični film 2.00 Cesta strahu, italijanski film SCREENSPORT 8.00 Spiavarjenje 8.30 Francoske konjske dirke 9.00 Moto dirke 9.30 Šport v Franciji 10.00 Bovvling 11.00 Dirke starih avtomobilov 12.00 Dirke veteranov 13.00 Frisbi 14.00 Dirke japonskih prototipov 15.00 Argentinski nogomet 16.00 Golf - nemški open 18.00 Športni izziv 19.00 Svet športa 19.30 Konjeništvo 20.30 Triatlon 21.00 GO! - nizozemski moto šport 22.00 Golf - nemški open 23.00 Ameriški profesionalni boks 0.30 Speedway Ko gremo na dopust Kjer morajo rastline v poletnih počitnicah ostati same, moramo preprečiti, da bi se prst izsušila. Najboljša pomagala pri tem so globoke posode; te v spodnjem delu napolnimo z mivko. Biti morajo povprečno 4 cm širše kakor cvetlični lonec z rastlino. Potem ostane okrog lonca nekako 2 cm prostora. Lonec vglobimo za 2 cm v pesek, okoli pa naložimo mah. Tega naložimo tudi na vrhu lonca. Mah Preden gremo od doma, temeljito zalijemo pesek in namočimo mah. Tako ohranja lonec dovolj vlage za približno dva tedna in rastlina ne bo trpela suše. KINO 23. avgusta CENTER amer. ljub. drama DIVJA ORHIDEJA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION premiera amer. akcij, drame GLASBENA SKRINJICA ob 21. uri STORŽ IĆ premiera amer. trde erotike SLADKA PUNČKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR hongkon. karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 20 uri KOMENDA amer drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 20. uri ČEŠ-NJICA avstral. amer. melodrama KRIK V TEMI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. melodrama VSEAMERIŠKI HEROJ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer horror MEHURČEK MORILEC ob 19. uri RADOVLJICA amer. melodrama ČAJ V SAHARI ob 20. uri, amer. erot. film VROČICA V TELESU ob 22 uri BLED amer vvestern PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan Ustavil me je policist Temnilo se je. Kolo je neutrudno škripalo pod menoj. Do doma je še skoraj pol poti, jaz pa sem že pošteno utrujen. Stemnilo se je. Noč je bila temna in grozna, jaz pa na kolesu nisem imel ne luči in ne zavor. Na cesti sem bil sam. Začelo me je postajati strah, ko sern ob cesti zagledal luči. "Uf, končno nekdo!" sem si rekel. A kmalu sem opazil, da so ob cesti policisti, jaz pa nimam luči in... Roke so se mi začele tresti. Pripeljal sem se mimo in vljudno pozdravil: "Dober večer, gospod policaj!" Takrat se mi je od srca odvalil težak kamen, saj me ni ustavil. A za mojim hrbtom seje slišalo: "Hej, počakaj!" "Ah, hudiča!" sem si rekel in se ustavil tako, da sem se zvalil v travo ob cesti. Ves umazan sem se začel tresti in si misliti: "Oh, kaj bo pa sedaj? Ojoj, doma bom tepen! Ne, ne, vzeli mi bodo kolo, ojoj!" Pogledal sem navzgor. Približevala se mi je temna postava. Bila je večja in večja. "Pridi malo sem!" je rekel policist, "nekaj te moram vprašati." "Da, da, takoj bom," sem ves v strahu odgovoril. "Pripelji še kolo!" seje glasil naslednji ukaz. "Seveda, seveda," sem ves pohleven govoril. "S kakšnim kolesom se voziš takole ponoči?" me je vprašal policist. "S kakšnim kolesom pa? Ima dve gumi, pedala..." sem ves zmeden odgovarjal. "Kaj pa luč?" se je glasilo naslednje vprašanje. Odgovoril sem: "Pozabil sem jo doma!" "Ha, ha, ha!" sta se začela smejati policista, "drugič pozabi doma še sedež ali kaj podobnega." Kmalu sta bila oba policista resna. "Torej, kako ti je ime?" me je vprašal. "Rok sem," sem ves prestrašen rekel, "Rok Rozman." "No, Rok, ali veš, kaj ti sledi?" me je neprijazno vprašal. "Ojoj, zapor, poboljševalni dom!" sem si ves zmeden začel govoriti. Padel sem na kolena in rekel: "Prosim, ne!" Policist se je začel hihitati in je rekel: "Saj ne bo nič. Daj, usedi se v avto, odpeljala te bova domov." Oh, kakšen olajšalni občutek. Povedal sem, kje sem doma in v petih minutah sem bil doma. Staršem za to nisem povedal. Ves večer sem premišljeval o dogodku in še celo sanjal sem o tem ponoči. Rok Rozman, 8. a r. OS Jakoba Aljaža Kranj V okviru letnih prireditev »Poletje v Kranju 91« bo nastopila priznana zagrebška etno nevv age skupina -trio Gorše - Franulić - Ugrinović. Skupina bo izvajala kompozicije s svojega albuma VVonderland ki je naletel na pohvalno kritiko doma in v tujini. Koncert bo ob 19.30 uri. Če bi našel zaklad, bi postal bogat. Kupil bi si otok, grad in vse, kar ima človek rad. Pripeljal bi si stotero živali, skupaj bi v bazenih se kopali. Imel bi sluge. služkinje na vsakem vogalu, delal ne bi nič. živel bi kot ptič. Zabaval bi se in lenaril, s tem bi si telo in pamet kvaril. Vživel bi v vsem, česar sem si kdaj želel, potem pa - hudo zbolel. Zaklada je še dovolj, ampak bolezen huda tu je, joj! Vse se da kupiti, le zdravja se ne da dobiti. Škoda, ker sem bil pohlepen, ko sem bil še zdrav, ravnal bi prav, če ne bi vsega sam pobral. Silva Špruk. Lidija Jagodic, Tanja Zupin, 3. b r. OŠ Zalog Napnite možgančke Potovanje z oblakom Vsak človek rad potuje, da si ogleda različne kraje. Tudi jaz bom danes potovala v daljne, daljne kraje. Za svoje potovanje ne bom rabila nobenega prometnega sredstva, temveč samo malo domišljije. Poklicala bom oblaček, ki jadra po nebu. Ta me bo ponesel nad travnike in gozdove, nad mesta in vasi, nad reke in morja. Ogledala si bom, kako žive ljudje v drugih krajih. Občudovala bom lepote in znamenitosti posameznih krajev. Pozdravila bom ljudi, posebno otroke in jim zaželela zdravja, sreče in miru. Ko si bom ogledala vse tuje kraje, se bom vrnila domov k očku in mamici. Po utrudljivem potovanju bom sladko zaspala. Polona Jeseničnik. 2. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Rebuse sestavil Rok Pelrič. OŠ Moste-Polje S starši se razumemo dobro, čeprav se včasih tudi spremo. Spremo se takrat, kadar jezikam ali ne ubogam. Doma se pogovarjamo o šoli in drugih stvareh. Polona Zupane, 4. r. OŠ Dražgoše Moj domači kraj Stanujem na Brezjah pri Tržiču. To je moj domači kraj. Na Brezjah pri Tržiču je veliko kmetij. Ljudje ta kraj imenujejo Sveta Neža. Zelo veliko kmetijo imajo pri Pretnarjevih, kamor hodimo po mleko. Brezje imajo tudi svoj gasilski dom. Poleg njega so gugalnice, na katerih se s prijateljicami večkrat gugamo. Naša hiša stoji na zelo lepem kraju, kjer je veliko sonca. Na slemenu, kjer imamo mi hišo, je naselje samih lepih hiš. Nina Vogelnik, 2. r. OŠ heroja Bračiča Tržič Spomin na deda Na mizi skleda jabolk. Rdečih in mokrih. Dedovih jabolk. Nabranih s trudnimi rokami. Tu ležijo samo zame. Rada bi se jih dotaknila. A se premagam. Le gledam jih. Rdeča jabolka mojega deda. Mojca Špan, 8. b r. OŠ bratov Žvan Gorje 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 9.10 9.40 10.05 11.10 12.00 15.20 15.30 17.20 17.50 17.55 18.00 18.05 18.30 18.35 19.05 19.20 19.24 19.30 19.50 19.55 20.10 20.15 20.25 20.30 21.45 22.10 22.25 22.30 Video strani Mozaik, ponovitev Radovedni Taček: Klešče Klub klobuk na počitnicah Alf, ameriška nanizanka Zgodbe iz školjke Večerni gost: Dr. Anton Trstenjak Video strani Video strani Vitezi okrogle mize, ameriški film Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Spored za otroke in mlade: Ke vinov svet, irski kratki film EP, Video strani Miza, ponovitev angleške dokumentarne oddaje Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme Utrip EPP Žrebanje 3x3 EPP Melodije morja in sonca, 2. del Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka TV dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Sova Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka Emmanuelle I, francoski film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 14.30 16.55 18.25 19.05 19.30 20.15 21.50 23.50 Tokio: SP v atletiki, prenos Dunaj: SP v veslanju, finale. vključitev v prenos Atene: EP v plavanju, prenos Satelitski programi - poskusni prenosi Murphv Brovvn, ameriška nanizanka TV dnevnik Beograd Filmske uspešnice: Mestece v Teksasu, ameriški film SP v atletiki, posnetek iz Tokia Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.20 TV koledar 8.30 Informativni program 9.45 Vesela sobota, spored za otroke 10.45 Informativni program 11.45 Vrtoglavica, oddaja o filmu 12.45 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 14.20 Ciklus filmov Nikole Babica: Bene, Napoleon iz Rogoznice 14 35 Risanka 14.45 Sedmi čut 15.00 Informativni program 15.30 Plaža želja, ameriški film 17.05 Risanka 17.15 Informativni program 17.45 Narodna glasba 18.15 TV razstava: Hanibal Salvaro 18.25 Mesečev zaliv, angleška nadaljevanka 18.50 Na začetku je bila beseda 18.55 Ewoxi. risana serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Igrani film 22.40 Prisrčno vaši: Jagoda Buić 23_25 TV dnevnik 23.55 Športna poročila 0.00 Fluid, magazin pop kulture 0.45 TV izbor 8.25 Tokio: SP v atletiki, prenos 14.15 Dunaj: SP v veslanju, prenos 16.55 Atene: EP v plavanju, prenos 18.25 Tokio: SP v atletiki, posnetek 20.05 Atene EP v vaterpolu, finale, prenos 21.30 Samci, angleška humoristična nanizanka 22.00 Delo na črno 22.45 Fluid 23.30 Maraton z nadaljevanko: Twin Pekas KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Oko za oko, ameriški barvni film; Chuck Norris, Christop-her Lee TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja 19.40 čarobna svetilka, otroški program 20.40 Tis i moj cukrček, francosko- italijanski film 22.15 TV Dnevnik 22.25 Mod Squad 23.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.05 11.00 11.55 12.30 13.00 13.10 13.35 15.00 15.30 16.00 17.00 17.10 18.00 18.06 18.30 19.30 20.00 20.15 21.50 22.50 0.35 0.40 2.15 Čas v sliki Pravico imamo ljubiti Diagnoza Odkritja pod vodo Ulovi me, jaz sem morilec Popaj Hello Austria, hello Vienna Čas v sliki Mi Moja sestra in jaz, nemški film Čudovite slike iz živalskega sveta V senci sove Otroški VVurlitzer Mini ČVS Oče Murhpy Čas v sliki šport Dom za živali Čas v sliki Šport Musikantenstadl, večer domačih napevov Edgar, čuvaj morale Cutterjeva pot, ameriški film; Jeff Bridges, Johzn Hoeard, Lisa Eichhorn, Stephen Eliott Čas v sliki Soba groze, ameriški film; Ce sare Danova; Laura Devon Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Šport EP v veslanju, z Dunaja EP v plavanju, iz Aten SP v lahki atletiki, iz Tokia 15.55 Nekoč 16.00 Malta 17.00 Kar je ostalo od domovine... 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Magazin Alpe Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Življenje je dolga, mirna reka, francoski film 21.40 Čas v sliki 21.45 Šport 22.15 Mr. Bean, humoristična študija 22.40 London Ca Ili ng, pop magazin 23.10 Elvisovi akti; Ali je Elvis Presley fiaflia(140 The Vienna session, Hip Hop meets Bepop 1.00 Dancin'through the Night 1.30 Čas v sliki 0.35 Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 920 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Margaret Atvvood: Samota vojnega zgodovinarja 23.15-5.00 Nočni program -glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - obvestila -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 620 Dustv Dustv 6.45 Jimmy Stevvart Show 7.05 Skrivnosti Billabonga. avstralski dokumentarni film 8.20 Papirnati mesec, serija 9.10 Niklaas 9.35 Muppet show 10.00 Moj dragi bober-ček 10.25 Mork in Mindy 10.50 Bar-ney Miller 11.15 Cosby Show 11.40 MASH, ponovitev 12.05 Trojica s štirimi pestmi 12.56 Pesem z Broadvva-ya, ponovitev 14.30 Skrivnosti Billabonga. avstralski dokumentarni film, ponovitev 15.30 Počitnice z očkom, angleška komedija 17.10 Angel na zemlji 17.50 Poročila 18.05 Kentucky VVoman, ameriški film 19.50 Cosby shovv. ponovitev 20.15 Rio Lobo, ameriški vestem 22.15 Pojdi v pekel, ameriška kriminalka 23.56 Ulice San Francisca, ponovitev 0.55 MASH, serija SLOVENIJA 2 20.15 MESTECE V TEKSASU ameriški barvni thriller; režija: Jack Sterrett; igrajo. Timoty Bot-toms, Susan George, Bo Hopkins in drugi. Zgodba filma se odvija v Teksasu, v mestecu, kjer se vsi poznajo. V ta kraj se vrne Poke Jack-son, ki je kar pet let preživel v zaporu zaradi marihuane. Za zapahe ga je spravil Duke, ki je medtem napredoval v šerifa; zbližal pa se je tudi z Mary Lee, s katero ima Poke sinčka Kevina. Poke tako zmoti Dukeovo idilo. Nevaren pa postane brezobzirnemu šerifu, ko odkrije, da je leta vpleten v atentat na člana kongresa. Prebrisani šerif osumi atentata Pokea; tako naj bi rešil kar dva svoja problema: ujel bi atentatorja, predvsem pa bi se znebil nevarne priče Toda Poke Jackson se ne da, pa čeprav ga preganja šerif, njegovi pomočniki in včasih tudi meščani... RTL PLUS 6.00 Chips 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr T. 11.00 Specialisti na poti 12.35 He Man 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Želve Ninje 13.50 Street Havvk 14.55 Kats and Dog 15.25 Daktari 16.10 Angel se vrača, serija 17.00 Cena je vroča, nagradna igra 17.45 Čudovita leta 18.10 Vedno, kadar je jemal pilule 18.46 Poročila 20.15 Film 22.40 Film 0.10 Erotični film 1.40 Erotični film 3.00 Film, pono-vitev*4.25 Erotični film SCREENSPORT 1.30 Boks 3.00 Baseball 5.00 Britanske avto dirke 5.30 Biljard snooker 7.30 Francoske konjske dirke 8.00 Dirke veteranov 9.00 Triatlon 9.30 Svet športa 10.00 Nemški tenis 11.00 Dirke NASCAR 12.00 Golf - nemški open 13.00 VVrestling 14.00 Argentinski nogomet 15.00 Speedway 16.00 Mednarodni moto šport 17.00 Kanu kajak svetovno prvenstvo, prenos 18.00 Golf - nemški open 20.00 Kolesarstvo 20.30 Tenis 22.00 Golf 24.00 Tenis o/mik KRANJ, CANKARJEVA 4 KINO 24. avgusta CENTER amer. vvestem - drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. vvestern - drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 21. uri STORŽIĆ amer. trda erotika SLADKA PUNČKA ob Ift in 20. uri ŽELE ZAR premiera amer. krim. filma MILOSTNO STANJE ob 19. uri, amer. trda erotika SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 21. uri DUPLICA premiera amer akcij, filma GLASBENA SKRINJICA ob 19. in 21 uri ŠKOFJA LOKA amer. horror MEHURČEK MORILEC ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer melodrama CMERA ob 20. uri BLED amer. vojni film OKORELI SPECIALCI ob 20. uri, amer. erot film VROČICA TELESA ob 22. uri BOHINJ amer vohunski film ŽIVI PAKET ob 20 uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA O O 73 m Z <—i oo J* r > •v H m j* N> > < O C c/3 H > S 00 —I > 9.20 9.30 9.30 10.20 10.50 11.20 11.50 12.00 12.10 12.50 14.25 16.50 16.55 17.00 17.05 18.55 19.00 19.20 19.24 19.30 19.50 19.54 20.00 20.35 20.40 22.00 22.15 2225 23.40 Video strani Otroška matineja Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke V znamenju zvezd: Kozorog, nemška dokumentarna nanizanka Domači ansambli: Ansambel Prerod Slovenija - Umetnostni vodnik: Tunjice Video strani Nazaj na vas, reportažne impresije Titanic, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mlada Bess, ameriški film EP, Video strani Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP A. Marodič: Mali oglasi - Očka, TV nanizanka EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Ljubljeni sin, ameriška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.55 13.40 16.00 16.55 18.25 19.30 20.00 20.50 22.15 22.55 0.55 Tokio: SP v atletiki, prenos SPA: Formula 1 za veliko nagrado Belgije, prenos SP v veslanju, posnetek z Dunaja Atene: EP v plavanju, prenos EP v vaterpolu, posnetek iz Aten TV dnevnik HTV Svet narave: Zakaj psi ne marajo čilija, nekaterim pa je všeč zelo pekoče, angleška poljudnoznanstvena serija Ciklus filmov Jirija Menzla: čarodeji s kamero, češkoslovaški film Formula 1 za veliko nagrado Belgije, posnetek iz Spaja SP v atletiki, posnetek iz Tokia Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.20 8.30 9.45 10.45 10.55 11.10 12.00 13.00 13.50 14.25 14.30 Televizijski družinski magazin 16.50 Veni, vidi 16.55 Poročila 17.05 Korziški bratje, ameriški film 18.45 Busove zgodbe, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Striček Vanja, TV drama 22.40 TV dnevnik TV koledar Informativni program Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke Poročila Čarovnije Davida Copperfielda Glasbena oddaja Plodovi zemlje, kmetijska oddaja Kapitan James Cook, angle-ško-nemška nadaljevanka Družinski magazin Poročila 23.15 Halo, nas slišite?, dokumentarna serija 0.10 Športna poročila 020 TV izbor 0.15 MacGvver 0.35 Čas v sliki TV HRVATSKA 2 9.00 13.15 14.00 16.00 16.55 18.25 20.05 20.15 22.15 23.05 23.30 Tokio: SP v atletiki, prenos Ponovitve Spa: Formula 1 za veliko nagrado Belgije, prenos Dunaj: SP v veslanju, prenos Atene: EP v plavanju, prenos Rovinj: Košarka, Turnir Alpe Jadran: Olimpija : Stefaneli, prenos Risanka Tokio: SP v atletiki Policisti, dokumentarno igrana serija Dragi John Magija, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Velika pustolovščina, franco- sko-britanski barvni film 22.00 Megla, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Rekruti, ameriški barvni film 21.55 TV dnevnik 22.05 Mod Squad 22.55 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Ženska z dvema obrazoma, ameriški film 10.35 Raji živali 11.00 Teleskop 11.45 Znanost 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti 13.35 Vse moje zvezde, ameriški film 15.30 The Real Ghostbusters, risanka 15.50 Tekma, lutkovna igrica 16.15 Kraljestvo miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 17.50 velikih deset ZL 18.30 Dom za živali 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Jaz o sebi 21.15 Vsakdanje zgodbe 22.00 Budovi nauki 22.05 Karnijci 23.35 Mozartov koledar Mozartovo ustvarjanje 0.35 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.00 13.00 13.30 18.00 18.30 18.55 19.00 19.30 19.48 20.15 22.35 22.45 Šport EP v veslanju, z Dunaja Sp v lahki atletiki, iz Tokia Dober dan,Koroška športno popoldne Ep v veslanju, z Dunaja EP v plavanju, iz Aten SP v lahki atletiki, iz Tokia Pravica do ljubezni Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Čas v sliki Zakladnica Avstrije Smrt na Nilu, britanski film Čas v sliki/Šport Ljubezen v St. Tropezu, francoski film l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah - 9.50 - Športne novice -10.00 -Prometna varnost ob začetku šolskega leta (pogovor v živo) - 11.00 - Novice in dogodki - 11.30 - Obvestila in mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - čestitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP 18.59 - Odpoved programa 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Janez Švajncer: Jo - No -23.15-04.30 Nočni program, glasba PRO 7 6.30 Dustv Dustv 6.55 Jimmy Stevvart Show 720 V carstvu divjih živali 8.05 Papirnati mesec 8.30 Muppet show 8.55 Prijatelji v vesolju, ameriška risana nanizanka 9.40 Pustolovščine s Sindbadom 10.05 Počitnice z očkom, angleška komedija, ponovitev 11.40 Cosby show 12.05 MASH 12.30 Angel na zemlji 1320 V carstvu divjih ži- SLOVENIJA 1 SOVA NAJLJUBŠI SIN ameriška barvna nadaljevanka, igrajo: Harrv Hamlin, Linda Ko-zlovvski, Robert Loggia, Lance Guest. Senator Terry Fallon sprejme južnoameriškega politika, nasprotnika komunistične vlade. Med kratkim sprejemom se zgodi atentat; senator je ranjen, njegov gost mrtev. Medtem ko na prizorišču vlada panika, se senator Fallon splazi do mikrofona in v presunljivem govoru pledira za svobodo, za boj zanjo. Govor, ki so ga ravnodušno prenašale televizijske kamere širom Združenih držav Amerike, je mlademu politiku prinesel nesluteno popularnost. Tolikšno, da postane zanimiv tudi za predsednika, ki vidi v najljubšem sinu naroda pravega politika za podpredsedniškega kandidata in želi z njegovo pomočjo in popularnostjo znova zmagati... Fallonova svetovalka za stike z javnostjo Sally Crain je trdno odločena, da bo maksimalno vnovčila atentat. S hladnokrvno premišljenostjo uravnava politi-kovo življenje, vsak njegov nastop, dejanje. Sally Crain še toliko srčneje pomaga mlademu politiku, ker je vanj zaljubljena... Za atentatom na južnoameriškega politika je še nekaj več. O tem priča tudi dejstvo, da je FBI dodelila primer samo dvema preiskovalcema, na upokojitev čakajočemu Nicku Mancusu in neizkušenemu, zaletavemu Davidu Rossu. Pa vendar se oba detektiva povsem resno lotita naloge, čeprav vesta, da naj ne bi brskala pregloboko... Nadaljevanka je zelo uspela. Detektiv Mancuso je po tej nadaljevanki dobil celo svojo serijo. vali, ponovitev 14.10 Kentucky wo-man, ameriški film, ponovitev 15.45 Tujec je prišel v Arizono, ameriški vestem 17.10 Trojica s štirimi pestmi 18.15 Skrivnosti usnjene zanke, italijanski pustolovski film 19.45 Cosby show 20.15 Ashanti, švicarski film NOVO V KINU GLASBENA SKRINJICA sic Box) ZL2 ameriška drama; režija: Costa Gavras; glavna vloga: Jessica Lange Neko ameriško sodišče obsodi očeta Ann Talbot vojnih zločinov Ann, prepričana v nedolžnost svojega očeta, kot poklicna odvetnica prevzame obrambo, nakar pa ji pridejo v roke neizpodbitni dokazi o očetovi krivdi. Notranje je razdvojena, saj neprestano posluša očetove besede: «Nisem človek, ki je to naredil,« na drugi strani pa sodišče zaslišuje žrtve, ki so obtoženčeva dejanja videli ali občutili. Sodišče zaradi zastarelosti primera in pomanjkanja dokazov ne ugotovi, ali je Annin oče res zloglasni »Miška« Kar pa ne uspe sodišču, uspe Ann, kajti res odkrije očetovo tako dolgo čuvano skrivnost. KINO 25. avgusta CENTER premiera amer fant filma ČAROVNICE ob 17 uri, amer. ljub. drama DIVJA ORHIDEJA ob 19. uri, premiera amer. akcij, filma GLASBE NA SKRINJICA ob 21 uri LETNI KINO STADION premiera avstral. amer melodrame KRIK V TEMI ob 21. uri STORŽIČ amer trda erotika SLADKA PUNČKA ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer krim. film MILOSTNO STANJE ob 19. in 21. uri DUPLICA amer krim. drama DRUGSTORE KAVBOJ ob 19. uri, amer. trda erotika DETEKTIVKA Z BEVERLLY HILLSA ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer horror film MEHURČEK MORILEC ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer melodrama VSEAMERIŠKI HEROJ ob 19. uri RADOVLJICA amer melodrama ČAJ V SAHARI ob 18. in 20. uri BLED amer vohunski film ŽIVI PAKET ob 18. uri. amer vvestern PLEŠE Z VOLKOVI ob 20 uri BOHINJ amer. vojni film OKORELI SPECIALCI ob 20 uri SLOVENIJA 1 20.00 TRINAJSTICA slovenska TV drama; scenarij: Boris Cavazza; glavne vloge: Barbara Lapajne, Mirjam Korbar, Gojmir Lešnjak in drugi Duhovita, snovno razgibana zgodba o tem, kako se trije mladi junaki, dve dekleti in fant, vsi študentje, odločijo, da bodo oropali banko. Dekleti sta študentki AGRFT, fant pa se preživlja s fotografiranjem. Ne zmanjka jim domislekov, naši varnostni ukrepi pa so taki, da omogočajo vrsto intenzivnih obratov in nepričakovanih zapletov: lete mladi izkoriščajo s svojo domiselnostjo, igrivo domišljijo in provokativno drznostjo, ki ne priznava formalnih zadržkov in dobrih starih norm, ampak si, kakor so svobodni in neobremenjeni s predsodki, razpirajo vedno nove možnosti, seveda tudi tako, da segajo prek meje veljavnih pravnih formalnosti. V tej igri, ki se vanjo podajo, se vse bolj poglablja njihovo prijateljsko razmerje, prepoznavajo pa vse bolj tudi sami sebe, marsikatero potezo, ki jim je bila doslej prikrita. Razgiban, barvit in duhovit splet dogodkov torej, ki je stopnjevan v hitrem ritmu v učinkovit konec, v katerem se znajdejo vsi trije junaki. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Igrajmo se gledališče 9.35 J Strauss: Glasovi pomladi (plešejo učenci oddelka za ritmiko in balet glasbene šole Franc Šturm) 9.45 Mali koncert ljudskih glasbil 10.00 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Zdravo, ponovitev 16.30 EP, Video strani 16.35 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev 18.05 Utrip 1820 Zrcalo tedna 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Novosti založb 18.45 Radovedni Taček: Čevelj 19.00 Risanka 1920 TVokno 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.54 EPP 20.00 Trinajstica. TV film 2125 EPP 21.30 Naj tu ostane pragozd..., dokumentarna oddaja 22.10 TV dnevnik, vreme 22.25 EP, Video strani 22.30 Sova Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Ljubljeni sin, ameriška nadaljevanka 23.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.25 Tokio: SP v atletiki, prenos 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.40 Odbojka, posnetek finalnega turnirja iz Raven na Koroškem 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri ja 20.00 Regionalni program TV Slovenija, Studio Ljubljana 21.00 Po sledeh napredka 21.30 Rezervirano za kancono: San Remo '91 22.10 SP v atletiki, posnetek iz Tokia 0.10 Yutel, Eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.45 Zlata nit, otroška serija 13.20 Halo, nas slišite?, ponovitev dokumentarne serije 1420 TV koledar 14.30 Informativni program 15.00 Policisti, ameriška dokumentarna nanizanka 15.50 Risanke 16.25 Delo na črno, ameriška nanizanka 17.15 Informativni program 17.50 Obiski sveta, obiski neba, poljudnoznanstvena serija 18.45 Neubran prometni orkester, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 21.05 Cimbelin, angleška drama 22.40 TV dnevnik 23.10 Kinoteka Hollywooda: New Or- leans, ameriški film 0.35 TV izbor TV HRVATSKA 2 8.25 Tokio. SP v atletiki, prenos 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 20.05 Risanka 20.15 Tokio: SP v atletiki, posnetek 22.15 Prvaki razreda 22.40 Hemingvvav, nemško/ameriško/francoske nadaljevanke KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Erotissimo, francosko/italijanski film TV KOPER 17.30 Špctne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program Stanio in Olio 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 21.00 Glasbena oddaja 21.30 Dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Mod Squad 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Tednik 10.30 Samotna zvezda, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Kapetan Fracasse, francosko- italijanski film 14.45 Glasbena skrinja 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 Čarobni vrt, risanka 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dom za živali 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Ženska zadeva, francoski film 0.00 Love songs 0.20 MacGvver 1.05 Čas v sliki 15.20 Nekoč 15.25 Pritisni na plin, Joe!, ameriški film 16.45 Ekološko mesto Daviš 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Memphis - glavno mesto Egipta 23.20 Misleci časa 0.50 Hello Austria, Hello Vienna l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetij ski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Taras ševčenko: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIOM 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program - 18.00 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf 12.15 - Horoskop - 12.30 - NOVO V KINU Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - TV AVSTRIJA 2 8.25 Šport SP v lahki atletiki KINO 26. avgusta CENTER amer. fant. film ČAROVNICE ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION avstral. amer. melodrama KRIK V TEMI ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 20. uri BLED amer. melodrama CMERA ob 20. uri »: SAMSUNG Electronics VIDE0REK0RDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje samo i4.43o,oo(13.670,00) samo 14.430,00 (13.670,00) 5 % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,i5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažunl tel.: 212-367 ČAROVNICE (The VVrtches) ameriški fantastični film; režija: Nicolas Roeg; glavne vloge: Angeli-ca Huston, Mai Zetterling, BiH Peterson. Babica Helga pripoveduje svojemu devetletnemu vnuku pravljico o čarovnicah in o zlu, ki ga prinašajo. Potem, ko so dečku v prometni nesreči umrli starši, se babica in vnuk odpravita v Anglijo. V hotelu, kjer sta se nastanila, se odvija kongres za borbo proti mučenju otrok, kar pa je samo krinka za shod čarovnic. Lucca slučajno odkrije, da poskušajo čarovnice vse otroke začarati v miši. On je njihova prva žrtev... ZA DOM IN DRUŽINO Ureja: Danica Dolenc IZBRALI SMO ZA VAS Lonec za kuhanje enolončnic Se še spominjate kako dolgo so naše babice tam pri strani na štedilniku v črnem loncu kuhale vse mogoče enolončnice. Čisto počasi je vrelo, pravzaprav ne vrelo, bolj cmarilo se je, potem pa je pred družino na mizo postavila okusno dišečo jed, v kateri nobena stvar ni bila prav nič razkuhana. Take enolončnice se zdaj obetajo tudi modernim gospodinjam. Na Japonskem so izdelali prav poseben lonec za kuhanje enolončnic s termostatom, pri katerem naravnamo temperaturo. Zjutraj, pred službo, bomo vanj naložile vse potrebno za željeno enolončnico, zalile, nastavile na določeno temperaturo in "lonček bo kuhal". Notranji lonec je lončen, nič se ne bo prijelo ali prismodilo, zgoraj pa je prozorni jenski pokrov, da lahko opazujemo, kako se jed kuha. Tudi poceni kuhanje bo to, saj ta lonec porabi elektrike le toliko kot srednje velika žarnica. Lahko pustite pri- Tak lonec za kuhanje enolončnic prodajajo v blagovnici FUŽINAH - KOVINOTEHNA na Jesenicah, stane pa 3.228 din. klopljeno ves dan, ne da bi kaj tvegali. Ko boste prišli domov, boste imeli kuhano govejo juho, ričet, madžarski golaž, pečeno govejo pečenko in podob- POSKUSIMO ŠE ME Mešana enolončnica Za 4 osebe potrebujemo 1/2 kg svjinine, 1/2 kg krompirja, 1/2 kg paradižnikov ali 3 do 4 žlice paradižnikove mezge, 25 dkg pora ali zelene (po okusu), 25 dkg zelja ali ohrovta, sol, papriko, 15 dkg riža (če ga imate radi, sicer namesto riža lahko date malo več krompirja), vodo ali juho, 6 dkg margarine ali surovega masla, zelen peteršilj. Meso in krompir zrežemo na kocke, por, zeleno in zelje na rezance. V lonec ali jensko posodo oziroma posodo, ki je odporna proti vročini in se dobro zapira, damo najprej meso, nato por ali zeleno, zelje, krompir in paradižnikovo mezgo, vmes solimo in papriciramo. Po vrhu damo še riž in vse skupaj polijemo z vrelo vodo ali juho in potresemo z maščobe. Posodo dobro zapremo in kuhamo do mehkega. Vmes ne mešamo in posode ne odpiramo. Da se nam jed spodaj ne prime, posodo večkrat potresemo. Najprej naj bo vročina močna, ko pa zavre, jo zmanjšamo. Preden damo jed na mizo, jo na gosto potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. PRAV JE, DA VEMO Šatraj Satraj preprečuje napenjanje v želodcu in črevesju in je kot prijetna začimba nepogrešljiv pri kuhanju fižola in mesnih jedi. Hkrati skrbi za boljšo prebavo. Kot začimbo ali kot dodatek čaju ga priporočajo ljudem z nizkim krvnim tlakom. Je trajnica, ki se razmnožuje s setvijo ali s potaknjenci. Na cvetlično razstavo v Tulln Hortikulturno društvo Kranj organizira v petek, 30. avgusta, enodnevni izlet na sadjarsko-vrtnarsko razstavo v Tulln. Po razstavi bo vodila ing. Anka Bernard. Povratek bo preko Dunaja. Vse informacije dobite v Alpetourovih poslovalnicah. (Kranj; tel.: 211-083). 7. septembra bo društvo organiziralo ogled razstave "Cvetje in mir" v Arboretumu Volčji potok. DOMAČI ZDRAVNIK Robida Poglejmo, kaj o tem, otrokom tako priljubljenem črnem sadežu, pravi francoski zeliščar Messegue: "Zapustite svoj zelenjavni vrt in pojdite na kratek sprehod. Ni vam treba iti daleč. Vprašajte kar vaše otroke, ti zagotovo vedo, kje boste našli robidovje. Iz robid lahko naredite sok ali marmelado. V Angersu izdelujejo iz robid liker, ki vsebuje malo alkohola in ima čudovit okus. Zrel sad učinkuje odvajalno, zelen zapira, oba pa imata izredno veliko vitaminov. Črna jagoda se torej bojuje zoper zapeko, zelena pa zavira drisko, kar je zlasti ugodno za dojenčke, ki jim lahko dajemo robidov sok. Robidov sok lajša tudi angino in pljučne bolezni. Meni se zdijo sicer nič kaj ljubeznivi robidovi listi učinkovitejši kot sadeži, ki sem jih kot otrok pridno užival. Zdaj nabiram spomladi mlade robidove liste in jih sušim. Pozneje jih uporabljam na razne načine. Kot čaj so čudežno zdravilo proti driski in griži. Če preliv iz robidovih listov grgramo, zdravijo angino in bolezni dlesni, če pa si ženske z njim izpirajo nožnico, preprečujejo beli tok. za katerim trpi veliko žensk. " TA MESEC NA VRTU Vse, česar ne porabimo svežega, pripravljamo in spravljamo za zimo. Proste vrste zasejemo z motovilcem, špinačo, zimsko en-divijo, redkvicami. Sadimo vrtne jagode, ki jim izboljšamo zemljo s kompostom, da bodo že prihodnje leto dobro rodile. Čas je tudi za presaditev endivije, zemlji lahko brez škode dodamo kompost. Ob sušnih dneh temeljito zalijemo zemljo okrog rastlin. Še nadalje nabiramo zelišča (zlato meliso, kamilice, baziliko, poprovo meto itd.) in obešena v šopkih sušimo v senci za zimo. Čebulo poberemo, sušimo v senci. Čas je primeren za razmnoževanje vrtnic s potaknjenci: vejice, ki so že malo olesenele, dolge 20 do 30 cm, pod spodnjimi listi odrežemo, prav tako vrh. Spodnja dva lista previdno odstranimo. Vtaknemo v rahlo, vlažno zemljo. Da je tudi zrak vlažen, pokrijemo potaknjenca z velikim steklenim kozarcem. Do prihodnje pomladi se bodo verjetno taki potaknjenci prijeli, skrbimo le, da bo zemlja stalno vlažna. Takrat bomo mlade rastlinice s koreninicami izkopali in presadili na stalno mesto - za olepša-nje vrta. Maline, ki so rodile, odrežemo pri tleh. Pustimo najmočnejše mlade palice, 5 do 8 na meter. MODA Oblecimo se črno Mar sploh veste, kako vam pristaja črna barva? Pa bodite blondinka, brinetka, rdeče- ali črnolaska. Črna barva daje videz elegance, in če ji dodamo prave modne dodatke in bele kontraste, sploh ni tako resna. Nasprotno, obnašala se bo, kot se bomo obnašale me. Izredno lepa kombinacija so beli gumbi in velik bel ovratnik. Lepo se bodo na črni obleki odražali dolgi uhani, izredno lepo pa se nam bo podala tudi črna obleka, pravzaprav halja, z belimi pikicami in z belimi gumbi. V kombinaciji s črnimi čevlji in črno trobico, primernimi uhani in zapestnico bo izredno lepa za kulturni večer. ČAKANJE V VRSTAH KOT DOBER BIZNIS Nova finta je jasno spet ameriške proizvodnje. Ker je tudi v ZDA čas denar, so se začela pojavljati specializirana podjetja za - čakanje v vrsti. V teh firmah za naročnika, ki nima časa, poklicni ča-kalci v vrstah (za primeren honorar, seveda) priskrbijo rojstne liste, vozniška dovoljenja, letalske vozovnice, gradbeno dokumentacijo, gledališke vstopnice, potne liste, vize, itd. Posel cvete. Poklicni čaka-lec Yogi Singh je lani preča-kal v vrstah 2625 ur ter od svojih strank prejel 18000 dolarjev plačila. Tudi pri nas boste zlahka našli agencijo, ki vam bo opravila čakanje v vrsti oziroma blodnje od enega do drugega uradniškega okenca, če sami ne utegnete. Tarife za tak posel so tudi pri nas kar kruto visoke in zaslužki kot v Ameriki - ker si vsepovsod uradne ure prilagajajo kot harmoniko in ker so predpisi vse bolj komplicirani, se ni bati, da bodo »čakalci v vrstah« ob posel. Nasprotno, vse več bo podjetij kot je Travisa iz ZDA, ki s čakanjem v vrstah vsak mesec ustvarja promet blizu 20.000 dolarjev. PRI MINUS 197 STOPINJAH V Združenih državah Amerike kar 26 pokojnikov čaka globoko zamrznjenih pri minus 197 stopinjah Celzija v dušikovi atmosferi na ponovno oživitev. Znanstveniki so pogruntali metode, s katerimi je možno realizirati davno človekovo željo - nesmrtnost. Trenutno izgleda tako, da formalni pokojniki v posebej prirejenih kontejnerjih, bal-zamirani kot mumije, čakajo globoko zamrznjeni za ponovno oživitev. Pri nas žal te možnosti še ni. Občasno pa vse skupaj, kar se dogaja okrog nas in mimo nas, človeka skoraj prisili v to, da začne razmišljati: »Kako dobro bi bilo, da bi se za nekaj časa dal zamrznit!« MUH0MAT ALI MUH0TEPEC Predvčerajšnjim nas je poklical naš naročnik Ivan Vene iz Vrbe in se jezil, da je Gorenjski glas tako slab časopis, da niti za pobijanje muh ni več dober. 1 O tem, da je Gorenjski glas uporaben za zavijanje solate in pobijanje muh, ne more biti dvoma. Prepričani smo, da je Gorenjski glas (če Vam vsebina slučajno ni všeč) najboljši ter predvsem najcenejši »stroj za pobija- nje muh«. O tem smo se prepričali na Gorenjskem sejmu, kjer je firma Interdiskont prodajala muhomate oziroma muhotepce oziroma rau-homore. En kos je bil 20,00 din - točno toliko stane tudi Gorenjski glas. Edina razlika je v tem, da vam muhotepec oz. muho-mat, kakršne prodajajo na sejmih, po prvem udarcu po muhi razpade, Gorenjski glas pa je žilav in trajen. Vseeno pa menimo, da Ivan Vene iz Vrbe pretirava v svoji kritiki - tako zelo zanič pa Gorenjski glas že ni, da še za muhe ni! Pločevino na zeleni travi smo sicer posneli na Planšarskem balu na Jezerskem - a prav enako je na vseh podobnih turi-stično-etnografskih prireditvah. DIJAKI IN STUDENTI TUDI V NOVEM ŠOLSKEM LETU NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI, TO JE NAKUPA NAŠE LETNE VOZOVNICE PO ZAJAMČENI CENI. PLAČATE JO LAHKO NA TRI NAČINE: TAKOJ S 25 % POPUSTOM - V DVEH ZAPOREDNIH MESEČNIH OBROKIH Z 10% POPUSTOM (POLOVICO PLAČATE TAKOJ, POLOVICO PRIH^J^^^S- - V TREH ZAPOREDNIH MESEČNIH OBROKIH (40 % TAKOJ, PO 30 % PA V NASLEDNJIH DVEH MESECIH) ODLOŽENO PLAČILO OBROKOV JE MOŽNO S ČEKI OBČANOV ALI S POTRJENO ODSTOPNO IZJAVO STARŠEV. VSEM TISTIM, KI SE NE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP LETNE VOZOVNICE .VENDAR PA BOSTE ZVESTI UPORABNIKI PREVOZOV Z NAŠO MESEČNO VOZOVNICO, BOMO DESETI NAKUP - VOZOVNICO ZA MESEC JUNIJ PODARILI, DEVETI NAKUP V MESECU JUNIJU PA BO POL CENEJŠI. VSEM TISTIM, KI JIM VOZNI REDI NAŠIH AVTOBUSOV NE USTREZAJO V CELOTI, PA NUDIMO ENOSMERNO VOZOVNICO. KER JE CENA VOZOVNICE, KI JO PLAČA DIJAK OZ. ŠTUDENT, ZMANJŠANA ZA 20 % REGRES IZ SREDSTEV REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZA 30 % KOMERCIALNI POPUST PREVOZNIKA, JE OB NAKUPU TREBA PREDLOŽITI POTRDILO O ŠOLANJU ZA ŠOLSKO LETO 1991/1992. VOZOVNICO LAHKO KUPITE NA NAŠIH OBIČAJNIH PRODAJNIH MESTIH V KRANJU, ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, TRŽIČU, BOHINJU IN NA BLEDU. TER PRI »KOMPASU« NA JESENICAH, NA AVTOBUSNI POSTAJI V LJUBLJANI IN KAMNIKU. PRIČAKUJE VAS - VAŠ PREVOZNIK potovalna **'m*' — agencija / ^ ALPETOUR Akcija zbiia\e\}a Antona Giasiča Parno lokomotivo bi rad otel staremu železu Naklo, 12. avgusta - Anton Grašič s Police pri Naklem, večstranski zbiratelj starin, je zaljubljen tudi v stare lokomotive. Na tujem, v Avstriji, Švici, Franciji, so parne lokomotive eksponati prestiža, popularnosti v turizmu in gostinstvu ter ohranjanja kulturne dediščine. Enega takih hlaponov bi rad pripeljal tudi v Naklo, da bi dopolnjeval podobo tega privlačnega kraja. Na to misel so ga privedle lokomotive, ki jih je jeseniška Železarna odkupila za staro železo. Nekaj med njimi jih je prav lepo ohranjenih in spominjajo na obdobja od začetka tega stoletja pa tja do leta 1943. Anton Grašič se je že pogovarjal s predstavniki nakelskega turističnega društva in jim predlagal, naj bi Naklanci odkupili eno od lokomotiv in z. njo dopolnili turistično podobo svojega kraja. Seveda je to Stevensonovo čudo celo z odpada drago, zato predlaga, da bi ga Naklanci odkupili z zbiranjem starega železa, ki bi ga darovalo vsako gospodinjstvo, pomagala pa bi tudi ugledna podjetja s sedežem v Naklu: Merkur, Živila, Pekarna, Cestno podjetje, Gozdno gospodarstvo. Kmetijska zadruga, obrtniki in podjetniki. Morebiti je pobuda na prvi pogled videti čudaška, toda v svetu, kjer dajo nekaj na tradicijo, zgodovino in kulturno dediščino, je to nekaj samo po sebi umevnega. Kot je povedal naš zbiratelj, je v Švici neko Anton Grašič »V Sloveniji sicer imamo muzejski vlak, ki oživlja nekdanjo tradicijo, na tujem pa je tega veliko več. V Avstriji bo denimo vsak čas vozila parna lokomotiva na progi Borovlje-Ro-žna dolina, tudi v Tirolih pri Innsbucku pripravljajo tovrstno turistično atrakcijo. Posebno naklonjeni so temu v gostinstvu in turizmu, v krajih ob Dve ozkotirni lokomotivi izpred prve svetovne vojne med starim že-lezjem na Jesenicah. Pri vas doma - Ana Petrač Brez časopisa ne morem Radovljica, 20. avgusta - Naša najstarejša in najzvestejša bralka ANA PETRAČ iz Radovljice je Gorenjski glas tako rekoč podedovala od svojega pokojnega moža. Kup časopisov je imel naročenih, toda obržala je le Gorenjca. Vid ji je malce opešal, zato mora najdrobnejši tisk prebirati s povečevalnim steklom. Lokomotiva nemške proizvodnje izpred prve svetovne vojne, z desetimi pogonskimi kolesi, težka 96 ton, je med vojno služila bojnim transportom po vsej Evropi. podjetje celo oživelo proizvodnjo parnih lokomotiv po starih načrtih. »V Avstriji, Franciji in Švici (od tem sem se nedavno vrnil s sejma starin) vlada veliko zanimanje za stare predmete, lokomotiva pa je še posebej predmet prestiža in zbiratelj-skega povpraševanja,« je navdušen zbiratelj Anton Grašič. železnici, celo v manjših krajih stoje te stare lepotice, ki se jim ima človeštvo zahvaliti za ne-sluteni razvoj. Železniška postaja proge Naklo-Tržič iz leta 1909 ostaja priča tedanjih časov, lokomotiva iz tega obdobja bi jo obogatila kot dragocen kamen na lepem prstanu.« • D. Z. Žlebir »Brez časopisa ne morem,« nam je zaupala. »Najprej pre-letim prvo in zadnjo stran, se ustavim pri predzadnji, kjer med osmrtnicami najdem kako znano ime, zatem nesreče, potem je na vrsti petkova priloga. Popoldne ga vsega natanko preberem, včasih pa ga še komu posodim. Tudi rubriko Pisali ste nam z zanimanjem spremljam.« Časopis je eno od razvedril v samotnem življenju Ane Petrač. Ker se spričo let že težko giblje (88 jih šteje), je največ doma. Bere, pospravlja, posluša radio ali poseda v senci na balkonu, včasih jo svojci odpeljejo na deželo. Hčer ima na Ovsišah, pa vnuke in že dvoje pravnukov. Svoje čase je bila zaposlena v Plamenu v Kropi, od koder je doma, nato pa v obrtni delavnici pri Petračevih, ko se je izučila pletenja. Tam je dočakala tudi pokoj, ki ga uživa že polnih 29 let. Pokojnina ni ravno velika, pravi, vendar je z njo vajena ravnati gospodarno. Po petih kuvertah si jo razporedi, za stanovanje, televizijsko naročnino, telefon, elektriko in stroške v bloku. Večkrat se je že primerilo, daje bila z denarjem čisto na koncu, ko je zmanjkalo celo za kruh, za položnice v kuvertah pa je vendarle bilo. »Milijon pa vedno pustim v rezervi, za hudo uro in za pogreb,« je pribila. Resda ima Ana Petrač že 88 let, spomin in razum pa ji delata kot ura. Še z nekaj številkami iz svojega življenja nam postreže. 60 let že živi v Radovljici, kjer sta si z možem z odrekanjem privarčevala stanovanje. 44 let je pri hiši naš časopis. Da bi še dolgo uživala v branju, smo ji zaželeli in ji za zvestobo izročili knjigo! • D. Z. Žlebir, foto: A. Gorišek SLOVENIJA 2 21.05 PRVA LJUBEZEN angleško-francosko-švicarski film; igrajo: John Mulder Brovvn, Dominique Sanda, Maximillian Schell Postarana, obubožana plemkinja se s svojo mlado hčerjo naseli v prizidku podeželske vile, kjer preživlja poletje premožna aristokratska družina. Ženski kmalu vzbudita pozornost šestnajstletnega sina, ki začne zahajati v njuno domovanje, kjer se dan za dnem zbira skupinica nenavad nih gostov - oboževalcev lepe Zianide Med pogovori in nenavadnimi igricami, s katerimi se družba kratkočasi, se rojeva za nosna ljubezen. Seveda mora fant prenašati vedno nova razo čaranja, ker ga ima nekaj starejša Zanaida skoraj še za otroka, vendar si polagoma le izbori mesto med njenimi častilci Ko čez čas vsi po vrsti pričnejo ugota vljati, da se je Zinaida spremenila, sproži njeno vedenje seveda kup ugibanj o tem, ali je Zinaida zaljubljena in kdo je moški, s katerim se je zapletla. Nežna, romantična ljubezen doživi strahovit pretres, ko fant ugotovi, da je Zinaida postala ljubica njegovega očeta. V nežnih, občutljivih prizorih niza film bridke izkušnje prve ljubezni in neizogibno razočaranje, v katerem deček dozori v fanta. Režiser Maximillian Schell, ki ima v filmu tudi vlogo očeta, je film pretkal z melanholijo in z občutjem tihe žalosti 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Video strani 16.20 Video strani 16.30 EP, Video strani 16.35 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade Vojtech Cinybulk: Igračke na cestah, posnetek gledališke predstave 19.05 Risanka 1920 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 V senci smrti, ameriška nadaljevanka 20.40 EPP 20.45 Slovenija - Umetnostni vodnik: Sladka gora 20.55 Evropski turistični kažipot 21.25 Anton Lajovic: šest pesmi, op. 2 21.45 EP, Video strani 21.50 TV dnevnik, vreme 22.05 Sova Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Ljubljeni sin, ameriška nadaljevanka Resna glasba 23.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 Tokio: SP v atletiki, prenos 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 A91Naši pevski zbori: Mešani pevski zbor Metalka, Ljubljana 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.00 Žrebanje lota 21.05 Umetniški večer: Prva ljubezen, angleško-francosko-švicarski film 22.30 SP v atletiki, posnetek iz Tokia 0.30 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževaln. oddaja 12.45 Majhen svet oddaja za otroke 13.15 Risanka 13.40 Vrtinec, balet 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 15.00 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 15.25 Temna plat pravice, špansko angleška nadaljevanka 16.15 Hemingway, nemško ameriška nadaljevanka 17.15 Informativni program 17.50 Obiski sveta, obiski neba, poljudnoznanstvena serija 18.45 Preteklost v sedanjosti: Valvasor 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 V velikem planu, kontaktna oddaji. 21.35 Žrebanje lota 21.45 Pravi heroj, angleška nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 23.00 Igrani film 0.30 TV izbor TV HRVATSKA 2 8.55 Tokio SP v atletiki, prenos 18.50 Video strani 19.00 Sreča pa še večja 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Tokio: SP v atletiki, posnetek 22.15 Vietnam, dokumentarna serija 23.00 Pujsovi dosjeji 23.25 Poročila 23.45 Hemingway, nemško/ameri ško/francoske nadaljevanke KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Flash Gordon, ameriški barvni risani film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.35 Nekateri ljudje, ameriški barvni film 22.05 Žrebanje lota 22.10 TV dnevnik 22.20 V svetu domišljije 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Ruščina 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Zmaj s konca sveta, ponovitev francoskega filma 11.50 Raji živali 12.15 Rojstni kraji Srednje Evrope 13.00 Čas v sliki 13.10 Bitka v vili Fioriti 15.00 Tudi hec mora biti 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 Čudežni vrt 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dom za živali 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Neptunova Odiseja kanadski film 22.50 Samo moji ženi na ljubo, ameriški film 0.20 MacGvver 1.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 8.55 Šport SP v lahki atletiki, iz Tokia vmes: Šport v ponedeljek 15.05 Nekoč 15.10 Zadnji bodo prvi, nemški film 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče- belordeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Tista stvar je, kviz 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmr tnice in obvestila 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Li terarni nokturno - Douglas Adams: Neskončna neverjetnost - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP 17.00 - Obvestila - 17.20 - Med nami so zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestit ke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 5.45 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.10 Takšen opičji teater 7.35 Rich mond Hill 7.20 Šerif Cade 8.10 Risanke 9.00 Mladenič z druge zvezde, po novitev 9.50 Shane, ameriška nadaljevanka 10.45 Šerif Cade 11.30 Dese terica izmed nas 11.55 Harrvjeva ću dovita kazenska porota 12.20 Čarov nik 13.10 Ashanti, švicarski film, po novitev 15.10 Risanke 16.10 Planet opic 17.05 Deseterica izmed nas, ameriška nadaljevanka 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminal na nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Neusmiljena ježa, ameriški vestem 21.40 Raffica - puščavski tiger, italijanski film 0.55 Ženske, nemška kriminalka, ponovitev 2.10 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.35 Divja vrtnica, se- rija 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop. Al Mundy 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 Film 22.00 Nogometna oddaja 23.00 Eksplozivno 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Evropski rally 9.00 Kolesarstvo 9.30 Pokal Porsche Carrera 10.00 Bovvling 1.00 VVrestling 12.00 Roko met - Francija : Nemčija 13.00 športni izziv 14.00 Golf - nemški open 15.00 Tenis 16.30 Boks 18.00 Dirke motornih čolnov 19.00 Super kolesarji 19.30 Akcija avto 20.00 Veliki svet športa 21.00 Kanu-kajak - svetovno prenstvo 22.00 Speedway 23.00 Med narodni moto šport 24.00 Biljard sno-oker Elektronski preprečevalnik rjavenja Pred kratkim so v Mednarodnem podjetju Slovenijales predstavili elektronski preprečevalnik rjavenja z imenom rust evader. Gre za majhno elektronsko napravo, ki spravlja karoserijo pod majhno električno napetost ter s tem preprečuje rjavenje. Na podoben način pred rjo varujejo tudi podzemno plinovodno omrežje, ladje in napeljave v rafinerijah. Vgradnja naprave je zelo preprosta, tovrstna zaščita pa naj bi bila tudi bistveno boljša od dosedanjih načinov. KINO_27. avgusta CENTER amer ljub. drama DIVJA ORHIDEJA ob 18 in 20. uri LETNI KINO STADION amer. akcij drama GLASBENA SKRINJICA ob 20.30 uri ŽELEZAR premiera avstral amer melodrame KRIK V TEMI ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kriminalni film ROKKIE - POULIČNI POLICAJ ob 20 uri BLED amer melodrama ČAJ V SAHARI ob 20. uri Iskra ISKRA ELEKTROMOTORJI, p. o. Otoki 21 Železniki Razpisuje JAVNO LICITACIJO ki bo v četrtek, 29. 8. 1991 ob 11. uri na sedežu podjetja Železniki, Otoki 21, in sicer za naslednje počitniške prikolice: 1. Prikolica št. 2. z baldahinom, hladilnikom in plinsko pečjo, letnik izdelave 1980 Izklicna cena 56.000 din 2. Prikolica št. 455 z baldahinom, letnik izdelave 1980 Izklicna cena 50.000 din 3. Prikolica št. 454 z baldahinom, letnik izdelave 1981 Izklicna cena 50.000 din Prikolice so brez koles in vlečne kljuke. Prometni davek plača kupec. Nakup prikolic je po sistemu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Varščina je 10 % od izklicne cene, ki jo plačajo potencialni kupci na blagajni podjetja. TERME TOPOLŠČICA Vam ponujajo: NEPOZABNE POČITNICE SEPTEMBER 7 dni 10 dni 14 dni 4.050 5.420 7.110 UPOKOJENCI SEPTEMBER 7 dni 10 dni 14 dni 3.570 4.790 6.280 V CENIJE VŠTETO: - 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA - neomejena uporaba termalnega bazena in savne - vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici - zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom - plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še POPUSTI: OTROCI DO 5 LET BIVAJO BREZPLAČNO OTROCI OD 5 DO 12 LET PA IMAJO 40 % POPUST INFORMACIJE: HOTEL VESNA, Topolščica 77 REZERVACIJE: telefon: 063 891 120/113/114 telex: 33606 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate V: - enoletno šolo kozmetike, pedikure in masaže - tečaj gostinstva (kuharski pomočnik, natakarski pomočnik) - tečaj računalništva (VVORDSTAR, QUATRO PRO, d BASE, MS DOS) - tečaj za vodovodnega instalaterja - tečaj za kurjače nizkotlačnih kotlov - tečaj vodenja poslovnih knjig v zasebni obrti - tečaj vodenja poslovanja privatnega podjetja - tečaj varjenja in varilne tehnike - tečaj osnove knjigovodstva - tečaj za delavce v skladiščih - tečaj higienskega minimuma V tečaje vpisujemo do 10. septembra 1991. Informacije po telefonu 064/217-481. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA v sodelovanju s SREDNJO SOLO GOSTINSKO-TURISTIČNE IN EKONOMSKE USMERITVE BLED namerava v šolskem letu 1991/92 organizirati izobraževanje ob delu za poklic KUHAR, NATAKAR (4. stopnja, 3-letni program) Pogoj: dokončana osnovna šola in zdravniško spričevalo. Možna je tudi prekvalifikacija za poklic KUHAR, NATAKAR in KUHAR-NATAKAR Pogoj: dokončana srednja šola katerekoli smeri in zdravniško spričevalo. Z izobraževanjem bomo pričeli, ko bo prijavljenih dovolj kandidatov, oziroma ko bomo dobili ustrezna soglasja. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje kandidate v 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE SOLE ZA ODRASLE. Izobraževanje za vsak razred traja 20 tednov. Pri vpisu morajo kandidati predložiti: - spričevalo o zadnjem končanem razredu - rojstni list - potrdilo o izpolnjenem obveznem šolanju Izobraževanje v osnovni šoli je brezplačno. Prijave sprejemamo do 5. septembra 1991, vsak dan od 7. do 17. ure. Informacije po telefonu: 621-865 ali 622-764. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA v sodelovanju s SREDNJO ŠOLO BORISA KIDRIČA V CELJU razpisuje v šolskem letu 1991/92 izobraževanje za odrasle po programu t OSEBNA NEGA - smer FRIZER, (3-letni program) Pogoji: - dokončana osnovna šola in zdravniško spričevalo - dokončan ali nedokončan 3-letni program v usmerjenem izobraževanju in zdravniško spričevalo. Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik lb, telefon: 621-865 ali 622-764, do 10. 9. 1991. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA KANALA 1. RADIO ŽIRI 8.50 9.00 9.00 9.50 10.30 16.10 16.20 16.25 17.50 17.55 18.00 18.05 18.06 1830 19.00 19.20 19.24 19.30 19.50 19.54 20.00 22.10 22.15 22.30 22.35 23.50 Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav V senci smrti, ameriška nadaljevanka Video strani Video strani EP, Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Spored za otroke in mlade Klub klobuk na počitnicah: Jadralci Najdaljši dan, danski kratki film Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Frances, ameriški film EPP TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Ljubljeni sin, ameriška nadaljevanka Jazz, blues. EP, Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Alpe Jadran 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Postavitev opere 21.30 Kanuji za šampione, finski Športni film 22.05 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.35 Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka otroška nanizanka 13.05 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 13.30 Vietnam, avstralska nadaljevanka 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 16.15 Hemingway, nemško ameriška nadaljevanka 17.15 Informativni program 17.50 Obiski svet, obiski neba, poljudnoznanstvena serija 18.45 Usode: Ivan Radič-Beli 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.06 Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Zvezdne stene III, ameriški film 23.00 TV dnevnik 23.30 Znanstveni forum: Flamingov trikotnik 020 TV izbor TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Megamix 21.20 Krila, ameriška humoristična nanizanka 21.35 Hemingway, nemškošameri- ško/francoske nadaljevanke 22.30 Poročila 22.50 Poirot, angleška nadaljevanka 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Na videz brez povoda, francoski barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj... Koper 21.00 Buck Rogers 21.50 TV dnevnik 22.00 Italijanski slikarji 22.30 V svetu domišljije 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Evropske univerze 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Neptunova odiseja, ponovitev kanadskega filma 12.05 Nekoč 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Benji, ameriški film 14.30 Batman. 2. del 14.55 Popaj 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.55 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.05 Medved Bojan, risanka 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dom za živali 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Neskončna ljubezen, ameriški film 22.00 Pogledi s strani 22.10 Dallas 22.55 Bogati in slavni, ameriški film 0.45 MacGvver 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.45 Vremenska panorama 15.20 Nekoč 15.25 Monokel se smeji rumeno, francoski film 17.00 Strategije razuma, 5. del 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 Črno na belem 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9-20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.06 Literarni nokturno - France Balantič: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program - glasba 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila -17.10 - Pop Design - v studiu Radia Žiri - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Ra dio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.00 Moji trije sinovi, družinska serija 6.20 Takšen opičji teater 6.45 Shane 7.35 Šerif Chade 820 Risanke 9.00 Planet opic 9.55 Hiša na trgu Eaton 10.45 Šerif Chade 11.30 Deseterica izmed nas 12.20 Tenis, loparji in topovi 13.10 Reci še eno zame, ameriška komedija 14.56 Risanke 16.05 Lassie 16.35 Moj prijatelj Ben 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Agentka s srcem, ameriška detektivska nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Danes modro in jutri modro, nemška komedija 21.55 Spenser 23.00 Poslednji tango v Parizu, francoski film ččl.50 Neusmiljena ježa, ameriški film, ponovitev 3.10 Avto-štopar SLOVENIJA 1 20.00 FRANCES ameriški barvni film; režija: Graeme Clifford; igrajo: Jessica Lange, Kim Stanley, Sam Sne pard, Bart Burns, Jeffrey de Munn Frances Frarmer je zaslovela v Hollywoodu v štiridesetih letih kot privlačna svetlolaska. Čeprav je igrala le v 15 filmih, je njeno ime ovekovečeno v filmski zgodovini že zaradi njene tragične življenjske usode. Frances Farmer je bila inteligentna in v ob dobju ekonomske krize levo usmerjena. Ljubezen do igre in lepa zunanjost sta jo najprej pripeljali v mesto filmskih sanj, kjer je pod taktirko Hovvarda Havvksa odigrala nekaj odličnih vlog. Toda zvesta lastnim razmišljanjem ni hotela biti sredstvo v rokah pogoltnih producentov in je odšla v New York, kjer je igrala v gledališču. Vsa se je predala odrskim deskam, a so kljub temu z njo grdo manipulirali, vrniti se je morala v Hollywood, kjer pa bi se znova morala na milost in nemilost prepustiti producentom. Doživljala je hudo krizo in se vse bolj opijala. Končala je v nič kaj prijetnih institucijah za duševno bolne, kjer so jo zdravili z inzulin-skimi injekcijami in končno celo z lobotomijo. Francis se ni nikoli odrekla pravici, da živi po lastnih vzgibih in načelih, vsi poizkusi, da bi jo disciplinirali in ozdravili so jo le dodatno zlomili. Film je bil posnet po njeni avtobiografiji SE BO RES RODIL NOV DAN RTL PLUS SCREENSPORT 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop, Al Mundy 18.45 Poročila 19.25 Nazaj v preteklost 20.15 Film 22.00 Nogometna oddaja 23.00 Ster-nov TV magazin 23.45 Film 8.00 Golf - nemški open 9.00 Super kolesarji 9.30 Boks 11.00 Dirke motornih čolnov 12.00 Konjeništvo 13.00 GO - nizozemski moto šport 14.00 Veliki svet športa 15.00 Tenis 17.00 Bovvling 18.00 Surfanje 18.30 Smučanje na vodi 19.00 Golf 21.00 Japonska formula 3000 22.00 Formula 3000 23.00 Baseball - New York mets: Cin-cinatti 1.00 Dirke motornih čolnov KINO 28. avgusta CENTER amer ljub. drama DIVJA ORHIDEJA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION premiera amer. akcij, filma AMERIŠKI NINJA IV. del ob 20 30 uri ŽELEZAR amer avstral melodrama KRIK V TEMI ob 20. uri DUPLICA amer. pust krim. film NEONSKA DŽUNGLA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kriminalni film ROOKIE - POULIČNI POLICAJ ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 20 uri < > < U H U a. O C/3 '—> Z u OJ O O < rr t-w osi BOHINJSKI MEDVED Ob poročilih o medvedu ali celo trojici, ki da dandanes preganja ovce in plaši turiste na Pokljuka, Meža-klji in v Bohinju, se ozrimo desetletja nazaj. Iz knjige »Divjad, lov in lovci«, ki jo pripravlja France Cvenkl, smo zajeli pričujoči sestavek. Tako znan in »slaven« kot je bil bohinjski medved, ki je od 1962. do 1965. leta razsajal po bohinjskih gorah in vsem triglavskem pogorju, menda ni bil niti trentarski medved, ki je legendarnemu Špiku leta 1871 odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred. Na bohinjskega medveda je bila razpisana nagrada 275.000 dinarjev, torej več kot na največjega hudodelca. No, to je tudi bil. Iz kočevskih gozdov se je menda priklatil na Gorenjsko, kjer pa so za kosmatinca slabe življenjske razmere, zato se je izpridil. Kaj bi od redkih jagod, malin in borovnic konec jemal, ko se pa po planinah pase dovolj mesa! O njem so pisali domači in tuji časopisi. »Pavliha« ga je celo upodobil v reklami za kravji bal v Bohinju, kakoo dobro razpoložen pleše z brhko kravo. Drži, bil je rokovnjač, da mu ni bilo para. Leta 1962 je na Gorenjskem pokončal 21 govedi in 2 ovci, leta 1963 pa se je zelo poboljšal in vzel življenje »samo« 7 kravam in telicam. Seveda, lahko je prizanašal Gorenjcem, ker je bojda začel pobirati »davek« tudi na Primorskem. Več lovcev je prepričanih, da ni nihče drug kot prav ta medved junija 1963 v trnovskem gozdu, na Avšji gmajni, v dveh dneh pokončal 3 goveda. In edino tu se je pokazal tudi ljudem! Za čredo govedi se je pri-podil ogromen črnorjav medved. Ne meneč se za kričanje ljudi, je s silnim udarcem po plečih podrl na tla kakih 400 kg težkega junca in mu razparal trebuh. Nato se je kot v posmeh obrnil proti gledalcem in se v drncu umaknil. Po opisu očividcev je bil nekoliko nižji od konja, precej dolg in skoraj tako širok. Orjak, kar potrjuje dejstvo, da je z enim udarcem podrl skoraj doraslega junca. Človeka se bohinjski medved nikdar ni lotil. Najbrž ga je spoštoval zavoljo »palice«, iz katere švigne strela in udari grom. Predvsem ga je reševalo spoznanje, da se je po ropu treba hitro umakniti čim dlje, tudi petdeset kilometrov daleč. Kljub temu pa mu nihče ne more oporekati, da je bil pogumen. Ponoči 19. julija 1963 se je dobesedno sprehajal po vasi Nomenj. Svoj obisk je tisto noč namenil telici v ogradi blizu železniške čuvajnice. Govedo je tulilo in mukalo, da so ljudje skakali iz postelj. Tako so bili presenečeni, da so pozabili po- klicati lovce. Z lučmi, vilami in sekirami so hiteli telici na pomoč. Kajpak, tokrat je medved naganjal žival predvsem z ugrizi od zadaj, da bi preskočila ali podrla ograjo in zbezljala proč od hiš, najbolje za podplatarja, da prav do gozda, kjer bi imel lahko delo. Toda, ljudi in njihovega vpitja je bilo preveč, da bi jih čakal. Jezen je moral s praznim želodcem iz Nomenja. Od togote je v planini Vrsje stolkei čebelnjak in razmetal panje. Telica pa je bila kljub hitri pomoči tako poškodovana, da so jo morali zaklati. Seveda so bili lovci stalno za njim, a vedno tam, kjer ga že ni bilo več. Ovce, krave in telice po planinah so se res oddahnile. A ne za dolgo. V torek, 20. avgusta 1963, je zopet zazvonil telefon na upravi gojitvenega lovišča Triglav na Bledu. Glas iz Bohinja je sporočil, da se je pojavil medved pod Vogarjem in okrog Pršivca in napadel krave. Med Bohinjci je spet nastal preplah. Da, medved, in kakšen! Neki turisti so ga videli, kako je skočil na kravo, ki je obupno mukala. Lovci in gozdarji so se spet zbrali in pohiteli v planino za medvedom. Iskali so in iskali, končno pa ugotovili, da je titi turist ali kdor si že bodi v megli in dežju slabo razločil in - bes ga plen-taj - bika na kravi zamenjal z medvedom... Bohinjci so se sami sebi muzali, Kovač s Fužine pa je baje rekel: »Jejhata, če se to zve, pridemo še v Pavliho!« Stasiti podplatar je sklenil, da z razjarjenimi Bohinjci češenj ne bo zobal. Umaknil seje za toliko časa, da potihnejo »slavospevi« njegovim šapam in zobovju. Pa tudi lovci so bili nezadržno za njim. Končno je 3. februarja 1964 v bohinjskih gorah jeknil strel. Krogla je medvedu prebila srce, vzpel se je na zadnji nogi in omahnil. Vse je hitelo v Bohinj gledat strašnega medveda. Mnogi lovci pa so zmajevali z rameni: »Premajhen je, da bi bil tako silovit in krvoločen. Neiztre-bljen osemindevetdeset kilogramov. To je vendar mladenič! Hodil je za močnim rokov-njačem v spoštljivi razdalji, pobiral ostanke od njegovih pojedin in sedaj zanj plačal račun.« SONČKOV KOT Uredništvo In niso ze zmotili. Kajti spomladi 1965. leta so se po planinah v bohinjskih gorah zopet pojavile stopinje s točno širino in dolžino stopal znanega razbojnika. Vendar je bil tega leta na Gorenjskem precej manj zahteven, krav, bikov in telic se sploh ni lotil, najbrž zato, ker se je govedine prenajedel že na Primorskem. Pregriznil je tilnik le nekolikim jarcem, a nikakor ne tistim, ki so jih na njegov račun v nahrbtnikih znosili v dolino »krščeni medvedje«. Ko je medved orjak zvedel -vsaj tako je trdil upokojeni divji lovec in honorarni planšar Gašper - da so mu bojda v Bohinju postavili spomenik in da imajo njega, medveda mesarja, celo nagačenega, se je tako smejal, da je počil, dobil kilo in odhlačal na zdravljenje v kočevske gozdove. Postaral se ječe ima medved srečo, dočaka tudi 30 let - oslabele so njegove šape in zobovje mu je začelo izpadati. Ni bilo več moči, da bi še kdaj prišel preganjat živino po gorenjskih planinah. Franc Cvenkel Morje in sonce in spet metal 0. p..., dons je pa prov fino hladno, kar kaže, da je že jesen, ki bo vsekakor naša. Ker je bilo 12. vprašanje supertežko, je v uredništvo prišlo too much dopisnic in ena platnica od zvezka, seveda odgovori vsi pravilni - Melodije morja in sonca so se vedno dogajale v..., saj veste kje. In sedaj žrebanje, dopisnice že letijo po zraku, že padajo na tla, lepo pristajajo, le ena je ostala v zraku, to je Marinka Bobnar, La-hovče Ž6, 64207 Cerklje na Gorenjskem. Procedura je običajna; pride dopis, z njim pa v prodajalno Sonček po željeni nosilec zvoka. TOP 3 1. Poletni hiti 2 - Pop Design (kaseta) 2. Gonna Make You Sweat - C&C Music Factory (kaseta) 3. Original Music From Motion Pictures - The Doors (kaseta, LP) NOVOSTI Metalcem iz prejšnjega tedna so se tokrat pridružili novi metalci, hardrockovci, acidovci.....ki slišijo na imena Ebcploi- ted, Sodom, Skid Row, Vivod, Kreator, Testament, Napalm Death, Big Black, Death... V kratkem pa je kljub razmeram v sosednji državi pričakovati pošiljko iz zagrebškega Jugoto-na. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 13: Če ste tako složno vedeli, kje domujejo Melodije morja in sonca, boste zagotovo poznali tudi letošnjo zmagovalko glih tistih Melodij (velja ime, priimek pevke lahko pa samo naslov zmagovalne skladbe)? Ker smo pri 13., jubilejnem vprašanju, se lahko zgodi, da bo Sončkar bolj radodaren pri nagradah, zato veliko rešitev pričakujemo na uredništvo Gorenjskega glasa v Kranj, s pripisom "Za Sončkov kot" seveda. Aja, do srede, 28. avgusta, pa lep pozdrav Gusta. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Indijanske legende, kanadska nanizanka 9.25 Alpe Jadran 9.55 V Cityju, angleška nanizanka 10.45 Video strani 16.40 Video strani 16.50 EP, Video strani 16.55 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.06 Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka 18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 1950 Vreme 20.00 Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka 20.50 EPP 20.55 Sova Samo bedaki in konji, angleška nanizanka 21.45 EP Video strani 21.50 TV dnevnik, vreme 22.05 Sova Ljubljeni sin, ameriška nadaljevanka Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 Tokio: SP v atletiki, prenos 18.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.00 Svetilo, angleška dokumentarna oddaja 21 JO Mali koncert: Lojze Lebič: Urok 2135 SP v atletiki, prenos iz Tokia 2335 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 850 12.15 1235 13.06 1430 14.30 15.00 1530 16.15 17.15 1750 18.45 19.15 1930 20.05 21.10 2155 2235 2335 TV Koledar Informativni program Izobraževalna oddaja Oddaja za otroke TV drama TV koledar Informativni program Krila, ameriška nanizanka Poirot, angleška nanizanka Hemingway, nemško ameriška nadaljevanka Informativni program Obiski sveta, obiski neba, poljudnoznanstvena serija Dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Spekter Srce mesta, ameriška nanizanka TV dnevnik Koncert komornega orkestra državne filharmonije iz Latvije. 2. del TV izbor TV HRVATSKA 2 1930 Video strani 1930 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Tokio: SP v atletiki, posnetek 22.15 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 22.40 Bizantinska dediščina Cipra, dokumentarna oddaja 23.10 Od maja do decembra, angleška humoristična nadaljevan-kažž 23.35 Poročila 23.55 Hemingway, nemško/ameri-ško/fancoske nadaljevanke KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Težavna vzgoja, ameriški film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.35 Rayanovi, ameriška nanizanka 21.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.05 TV dnevnik 22.15 V svetu fantazije, televizijska nanizanka , 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Argumenti, ponovitev 11.45 Črno na belem, ponovitev 12.15 Nekoč 12.20 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Črni šerif, ameriški vestem 14.00 Raji živali 15.00 Fračji dol, lutke 1535 Ostržek 15.50 Zgodbe o čudežnem krompirju, risanka 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dom za živali 1931 Znanje danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Zveneča Avstrija 2130 Pogledi s strani 21.30 Gangsterjevo dekle, italijanski film 23.05 Spletkarji, ameriški film 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Šport SP v lahki atletiki 15.45 Nekoč 15.50 Dolge noge, dolgi prsti, nemški film 17.15 Pesem pokrajine 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini 23.30 Kabaret 0.30 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Zabavna in narodnozabavna glasba - 930 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.46 Spot - 16.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Francois Villon: Balade -23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.30 - Iz zgodovine naših krajev - 18.00 - Od tu in tam - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavž: 96.4 Mhz RADIA ODDAJNIKI TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 20.00 ČLOVEK, KIJE ŽIVEL V RTTZU ameriška nadaljevanka: igrajo: Parry King, Leslie Caron, Cherie Lunghi, Joss Ackland, David McCallum, Sophie Barjac, Patac hu, Mylene Demongeot in drugi Ameriški slikar Philip VVeber pride leta 1927 v Pariz, da bi študiral umetnost. Stric Gerarg mu je priskrbel štipendijo - tako veliko, da se Philip lahko trajno nastani v luksuznem pariškem hotelu Ritz Philip se začne pridno učiti, obiskuje galerije in muzeje, ponoči pa se predaja užitkom, ki jih lahko nudi le Pariz. Vse to traja do začetka 2. svetovne vojne, ko Nemci pridejo v francosko prestolnico in v Ritzu nacistični generali organizirajo svoj glavni štab. Philipovo življenje gre zdaj čisto drugo pot. G6-ring prireja privatne zabave v hotelu, ki mu hkrati služi za središče organiziranega ropa francoskih muzejev in galerij. Zanima se predvsem za stare mojstre in se poveže s Philipom, ki pregleduje njegove pošiljke ukradenih umetnin ter ločuje ponaredke od originalov. Nadaljevanka ima štiri dele. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa UGLAS NOVO V KINU KRIK V TEMI ameriška drama; režija Fred Schepisi; glavna vloga: Mervl Streep Film Freda Schepisija (pred dvema letoma je bil predvajan na festivalu v Cannesu) temelji na knjigi Johna Brysona Evil Angels, ki sama temelji na resničnem dogodku, namreč na avstralski »aferi stoletja« - procesu proti Lindi Chamberlain, ki je bila obtožena in obsojena za umor svojega otroka, ki ga je v resnici požrl divji pes dingo. Knjiga je izšla, ko je bila Chamberlainova še v zaporu, in je menda prispevala - tudi prek novinarskega angažmaja (čeprav so si prej prav mediji prizadevali za pogubo nesrečnice) - k obnovi procesa. In tudi film so začeli snemati, ko Chamberlainova še ni bila oproščena, toda ponovni proces se je vendar končal pred koncem snemanja. To je film maksimalne vloge Mervl Streep v vlogi Chamberlainove: ameriška zvezda je žrtvovala svoj videz, zlasti svojo avro blondinke, se zredila, se priučila avstralske angleščine, skratka, svojo igralsko bitje je popolnoma podredila liku, osebi (»hotela sem imeti isto pričesko kot ona, iste obrvi, iste obline, nositi njene obleke, čevlje..«). KINO 29. avgusta CENTER amer. avstral. melodrama KRIK V TEMI ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. del ob 20.30 uri ŽELEZAR amer. trda erotika SLADKA PUNČKA ob 20. uri DUPLICA amer. fant. film ČAROVNICE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. komedija GLEJ NO KDO SE OGLAŠA II ob 20. uri RADOVLJICA amer. vvestern NAJBOLJŠI STRELEC ob 20. uri BLED amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 20. uri BOHINJ amer. melodrama CMERA ob 20. uri xxx „ ^ DO VOZNIŠKEGA IZPITA HITREJE IN ENOSTAVNEJE vJilirrn^ni A Begunjska 10, Kranj mm—^^AVTOSULA Tel.: (064) 216-245 V tečaj CPP se lahko vključite danes, jutri, pojutrišnjem. Pridite katerikoli dan v tednu, dopoldne od 9. ali popoldne ob 18. uri Obiščite nas na Begunjski 10 pri Vodovodnem stolpu ali pokličite po telefonu 216-245 od 8. do 11. ure ali od 16. do 19. ure AVTOŠOLA BB - vaša avtošola Pri vožnji lahko izbirate med vozili Opel Corsa, Golf ali R 5. SEMENARNA .•••t..*, PE H T A KRANJ, TOMŠIČEVA 30 Obiščite Semenarno PEHTA v starem delu mesta, kjer ponujamo vse potrebno za jesensko kmetijsko sezono; od čebuljic. vrtnic, gr-movnic dalje... Pri nas lahko kupite tudi vso prehrano in opremo za male živali! Vljudno vabljeni! JUGOTANIN SEVNICA Jugotanin Sevnica odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: - območnih gozdnih gospodarstev - območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349 oziroma na naš naslov. Plačila so kvalitetna in garantirana! @®mniicU©iEnGLAS RodeO POLETNA RAZPRODAJA 30 - 50% POPUSTA JEANS HLAČE 450 din LEVIŠ HLAČE 350 din TRGOVINA MERNIK ŽEJE PRI DUPLJAH Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli NOVO TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM NUDIMO PESTRO IZBIRO IN UGODNE CENE PRISRČNO VABLJENI! Delovnik: trgovina je ob delovnikih odprta od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 7.30. do 17. ure. pf R G 0TmH^ KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV FORD, FIAT, OPEL, PEUGEOT, RENAULT, SUZUKI DOBAVA TAKOJ VRBA d.o.o. tel.: 212-907 OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA Lipnica 12 LIPNICA Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA za tehnični in likovni pouk s polnim delovnim časom za nedoločen čas, delo se prične 1. 9. 1991. Kandidati naj prošnjo z dokazili oddajo šoli v 8 dneh po objavi razpisa. AVTOŠOLA1 ing. HUMAR D0 VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 26. 8. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA ® 311-035 - CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE RAZPISUJE naslednje oblike izobraževanja za šolsko leto 1991/92 1. IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA srednji program (5. stopnja) - strojni tehnik - metalurški tehnik srednji program (4. stopnja) - oblikovalec kovin - preoblikovalec in spajalec kovin - strojni mehanik - talilec - preoblikovalec 3. stopnja - bolničar SKR program (2. stopnja) - pridobivanje in predelava kovin - obdelava kovin 2. SEMINARJI ZA STROJNIKE ENERGETSKIH NAPRAV - strojnik centralnega ogrevanja - strojnik kotla - strojnik plinskih naprav 3. SEMINARJI ZA VARILCE - elektroobločno varjenje - (osnovni in nadaljevalni) - plamensko varjenje (osnovni in nadaljevalni) - elektroobločno varjenje pod zaščito C02 plina - spajkanje - plamensko rezanje 4. SEMINARJI IN PREIZKUSI IZ VARSTVA PRI DELU S POŽARNO VARNOSTJO 5. SEMINARJI ZA VOZNIKE VILIČARJEV 6. SEMINARJI ZA UPRAVLJALCE ŽERJAVOV 7. SEMINARJI OLJNE HIDRAVLIKE (začetni in nadaljevalni) 8. JEZIKOVNI TEČAJI V sodelovanju s Centrom za tuje jezike organiziramo naslednje težaje: - NEMŠKI JEZIK 1., 2., 3., 4. in 5. stopnje - ANGLEŠKI JEZIK 1., 2. in 3. stopnje 9. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Organizirali bomo naslednje tečaje za delo na osebnih računalnikih IBM PC XT/AT: - DOS, začetni tečaj, 3x4 ure - WORDSTAR. 5 x 4 ure - DBASE III + , začetni tečaj, 5 x 4 ure - DBASE IV, začetni tečaj, 5x4 ure - DBASE, nadaljevalni tečaj, 5x4 ure - AUTOCAD, začetni tečaj, 5 x 4 ure - LOTUS 1-2-3, začetni tečaj, 5 x 4 ure - JEZIK C, trajanje 5x4 ure Prijave sprejemamo do 16. septembra 1991 na naslov: Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, Oddelek za izobraževanje ob delu. C. bratov Rupar 2, Jesenice, tel.: 82-171. Nagradna križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 - 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 I Če s pomočjo številk prenesete črke iz označenih polj v križanki v kupon, boste prebrali geslo, ki je rešitev tokratne nagradne križanke. Izrezan kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj. Komisija, v kateri so predstavniki bralcev in Gorenjskega glasa, bo žrebala v četrtek, 29. avgusta ob 8. uri, v bobnu pa bodo vsi kuponi, ki bodo dotlej prispeli v uredništvo. Na dopisnici ne pozabite na svoj točen naslov! Na predlog bralcev tokrat izjemoma razpisujemo 7 (sedem) enakih nagrad - vrednostna pisma za nakup v vrednosti po 1.000,00 din v prodajalnah podjetja SUKNO Zapuže. Izid žrebanja rešitev nagradne križanke iz prejšnje, 64 številke Gorenjskega glasa: geslo pokrovitelja OLJARICE Kranj, je bilo »MIL IN AMILO - PRIJAZNA DO OKOLJA.« Očitno so pro izvodi kranjske Oljarice zelo priljubljeni, zato smo za razpisane nagrade prejeli ogromno število (kar 1711) pravilnih rešitev. Včeraj smo opravili žrebanje - v komisiji sta tokrat kot predstavnika bralcev sodelovala Drago Jeglič in Stanko Logar in kot predstavnici Gorenjskega glasa Božena Avsec ter Petra Bohinc. Žrebala je Eva Jeglič ter iz bobna izvlekla rešitve, ki so jih poslali: 1. Adela Pečar, Podkoren 13, Kranjska Gora (nagrada v vrednosti 1.500,00 din - nakup proizvodov Oljarice Kranj) 2. Alojz Podobnik, C. XXXI. divizije 63, Ziri (nagrada Oljarice v vrednosti 1.000,00 din) 3. Majda Kotnik, J. Puharja 7, Kranj (nagrada Oljarice v vrednosti 800,00 din) 4. Vida Jamar, Bokalova 15, Jesenice 5. Sonja Oblak, Trboje 25, Kranj 6. Mici Ušeničnik, Šorlijeva 31, Kranj Vse tri nagrajenke prejmejo praktične nagrade Gorenjskega glasa. Vsem reševalcem, katerim je sreča spet obrnila hrbet, želimo več uspeha pri tokratni križanki. PARADIŽ MEHIŠKI REVGtU CtONAR lEMILLANOl KIPAR TRŠAR GRAFIK DEBENJAK PTICA UJEDA SRŠENAR BEOGfl VOK SKUPINA EUV KUB AN SKIPOU-T'K'RAUb BIVALNI PROSTOR V KMEČKI HIŠI SORTA BRESKEV IMNOŽI 2h EGIPČ BOG SONC* ANT IME RE KE ANIENE PRIPADNIK USKOKOV ZELO DOBER KAMEN ZA kamnoseStvo •■' KAMNINA VULK IZVORA ZKUANA N07A -G- SOPAR JANKO DOLG PRE- CatonoG ivo ANDR1C >' Jl'jy ST SLOV BALETNIK MLAKAR ANTON NOVACAN PREJŠNJE IME ISKRI-NE TOVARNE VRETEČAH 23 RAČUN KRA TICAlDISK OP STSTEMl POLOTOK NA SEVERU EVROPE NADALJE VANJE GESLA OBLAČILO DA NE HODI MOBOSl BRANE TORKAR MUZA LJUB PESNIŠTVA STATIVI. PODSTAVKI [MNOŽI PIŠKOT KRAJ OB VZNOŽJU FRUŠKE GORE VOKALNI UMETNIK ST SL FILM DELAVEC . 'HE.RM.ANl. PEVEC POPEVK PESTNER tZRASTEK V USTIH KITA ',£■: MIN S TRIVSZ V STENI NIKOLAJ KOPERNIK RUDNIŠKA NAPRAVA LOVRENC ARN1Č ST TRŽtŠKA SMUČARKA I BOJANA l REKA NA GORENJSKEM AVTOR KRIŽANKE R NOČ POKRIVALO PRI NAROD NI NOSI fl JUNAK PRED TROJO PETAR UC ANTON JANŠA UVODNI DEL OPRAVILA ŠALA (LJUDSKO! CHRISTIAN EHRENFELS NAJV NA Slovdelav-3avznanst ustanovi IVAN V1DAV VIKTOR EMIN NA VIHA -NEC PRE-METENEC DOM ŽIVAL KI DAJE VOLNO CP KUĆNO ZRNO NA0AUE-VANJE GESLA FR FILM IGRALKA IANOUKI .4 Petek, 23. avgusta 1991 17. STRAN ^imSKMJgllOIGLAS zmerom rad naložil odvečno hrano. Kako je Blesk tudi spoštoval hrano in »obrajtal« kapucinsko mešanico, kaže tale dogodek. Ko je po kamnitih stopnicah zapuščal kapucinsko dvorišče, se mu je polila mešanica. Odložil je koš, se sklonil in s stopnic pojedel polito mešanico. Ob predahih pa je govoril: »Tu j' dobra menještra. Se go-spoudje b' ja jidl, če bih ne bel sram.« (To je dobra meneštra. Še gospodje bi jo jedli, če jih ne bi bilo sram.) Blesk med loškimi prešcarji V času po prvi svetovni vojni (1918-1941) je v Loki in okolici veljala navada, da so gospodinje po vaseh in nekatere tudi v mestu pred Vsemi svetimi iz črne moke spekle majhne hlebčke, imenovane prešce. Bile so namenjene revnim otrokom in sirotam brez staršev, da bi ti molili za duše v vicah. Leta 1928 sem bil tudi sam nied prešcarji. Med nami otroki je bil tedaj štiridesetletni Blesk. Nihče od otrok ga ni povabil, naj se nam pridruži. Njegova odločitev potrjuje, da ni bil počasnih misli, zlasti če je šlo za podarjeno hrano. Loški otroci iz revnejšega Lontrga smo pobirali prešce najprej na bližnji Suhi. Obrali smo vse vasi okoli Loke in tako sem jih nabral tudi okoli štirideset. Najboljše prešce smo dobili v rnlinu pri Krevsovih in Pod Nunami pri Jamniku (Debeljaku . imeli so trgovino in peka-rijo kruha), najslabše pa na Še-fertu; te so bile bolj črne od drugih, komaj so se skupaj držale. Blesk je dobro četrtino prešc pojedel že med potjo. Le enkrat sem kradel •'ohana Košir, Boštnarjeva z Bukovega Vrha, je pripovedovala svoji hčerki Leopoldini, kako ji je Blesk ob priložnosti priznal, da je enkrat kradel krompir, in to prav na njeni njivi. Opravičeval se je, da ga je ukradel zato »ke ga j' bel dost« (ker ga je bilo dovolj). Mati je še dejala, da je pobral le dobrega. Mariji Plestenjak, Kraljevi, na vrhu Pasje ravni (1092 m), kjer so do 27. decembra 1941 imeli domačijo, je Blesk prinesel surov krompir in jo prosil, da bi mu ga skuhala za večerjo. Opravičeval se je: »Se drujga "a ukradem, ket de kešna štibla krompirja udrujem, ke vem, de 8* j' dost.« (Saj drugega ne "kradem, kot da izrujem kako štiblo krompirja, ko vem, da ga je dovolj.) Mati mu je krompir skuhala in mu postregla še s skodelico mleka. Blesk je bil nasukan. Ukradeni krompir je prinesel k njim, ki so bili najviše ležeča domačija V Bukovem Vrhu in v Škofjelo-ško-polhograjskem hribovju in odmaknjeni od sosedov. Na njivi je krompir pobiral kleče •n ga odnašal po kolenih, da ni bilo videti stopinj, kam je krompir odnesel, luknje pa je sproti zadelal. Blesk poje koscem sajtrk Med košnjo v Kovskem Vrhu Je domača dekla prinesla kostni, ki so že od jutra kosilu visoko v senožeti, izdaten zajtrk. baJ so se pri tej kmetiji držali Preizkušenega pravila: »Kakor Se koscem streže, tako jim kosa reže.« Ni jih hotela motiti pri *2*nJ>, Zato je le zaklicala: »rruštk je u jerbasu na stez!« 'zajtrk je v jerbasu ob stezi!) In seje vrnila domov. Blesk, ki Je bil v bližini, je vzel to za poziv in že je bil pri jerbasu. Kar ni mogel pojesti, je šlo za srajco. Sele čez čas se je zvedelo, kdo je bil nepovabljeni kosec. Neustavljiv je bil pri polni skledi. Kasneje seje izgovarjal: »Kdur prid pride, prid mejle!« ^Kdor prej pride, prej melje!) prvo nedeljo v avgustu je se-"^nj pri Sv. Volbenku, na Lo- gu in v Kovskem Vrhu. Na ta dan so imeli pri Kovskarju vsako leto goste. Postregli so jim z domačimi dobrotami. K mesnim jedilom so sodili poparjeni mlinci. Po obedu so gostje odšli pred hišo, mati Urša pa je preostalo hrano postavila na peč. Medtem ko je bila hiša prazna, je vanjo vstopil Blesk, se lotil hrane na peči in vse pospravil, ne da bi ga bil kdo povabil. Blesk jedec brez sovrstnika Blesk je lahko zaužil nenavadne količine hrane. Močna usta in mesnate ustnice so ga že na zunaj izdajale za neugnanega jedca. V gostilni pri Birtu so črnovrški fantje imeli navado, da so se radi pomerili v stavah. Tako so tudi stavili, koliko porcij hrane bo Blesk lahko pospravil. Stavo je zagotovo izgubil tisti, ki je podvomil o Bleškovi ješčno-sti. Pri tem seje najbolje godilo Blesku, ki se je vračal domov na Kuzovo več kot sit. Pri jedi je imel svoj prav, ki seje glasil: »Buli je de triph puoč, ket de b' ruoba ustala.« (Bolje je, da trebuh poči, kakor da bi jed ostala.) Pri Božnarju, v vrhu pritokov Male Božne na Črnovrškem, je bil Blesk, ko so domači južina-li. Poštar je ravno prinesel brzojavko o smrti njihovega bratranca. Ob tem sporočilu se je domačim kosilo uprlo in so odložili žlice. Začeli so se pogovarjati o pokojniku in kaj bo treba storiti. Nekdo od domačih je Bleska povabil k mizi. Pojedel je vse, kar je bilo skuhano in dano na mizo za njihovo devetčlansko družino, razen kolikor so bili že prej sami pojedli. Na svojih poteh Blesk tudi ni izpustil Staniš, zaselka pod vzhodnim pobočjem Polhovca. Za nekatere domačije je veljal tale ljudski izrek: »Straniše vsak rad obiše, pri Krmelj je vsega dovelj, Zavrham je vsega zvrhan.« Na vratih staniške domačije se je Blesk večkrat pojavljal in se oglašal: »Nec bat, nec bat, Blašk je Blašk. Jedu bi, žlica mam pa sam.« (Nič bati, nič bati, Blesk je, Blesk. Jedel bi, žlico imam pa sam.) imel je »štrausov« želodec Ena ob Bleškovih dnevnih skrbi v Loki je bila, kako dobiti na obeh portah zadosti hrane za čas, ko se bo mudil v mestu ter ko se bo odpravil v Bukov Vrh in se zopet vračal v Loko. Preden je odšel iz Loke, se je dobro najedel mešanice, ki jo je bil shranil v eni svojih posod. Veliko Ločanov mi je pripovedovalo, kjer vse po Loki je Blesk odlagal pločevinke z rezervno hrano. Taki kraji so bili Jesharna (danes Blaževa ulica št. 10), pri Zofkežu (Mestni trg št. 3), v leseni podporni kozi Lahovega mostu in v opornem zidu pod Krevsovim mlinom. Blesk je imel sila-dober želodec in tudi njegove oči so marsikaj prenesle. Že omenjeni Franc Marguč je naletel na Bleska v Jesharni v Loki, ko je izpod stopnišča vlekel posodo, napolnjeno z mešanico. Pokrivala jo je že debela plast plesni, a seje vseeno pripravil, dajo bo pojedel. France se je zgrozil ob tem in ga je dobronamerno opomnil, da bo zbolel, če bo jedel že pokvarjeno, plesnivo hrano. Blesk je mešanico s prstom pomešal in odgovoril: »Je že ule-žanu, je že uležanu.« (Je že ule-žano, je že uležano.) - »Ti imaš tak želodec kot kukavica,« mu je rekel France. Pa mu je odvrnil Blesk: »Nimam ga ne, nimam ga ne!« V Loki se je Blesk zelo rad oglasil v veletrgovini Ziherl, če je tam imel opravek ali ne. Tu je vedno dobil nekaj hrane, ne da bi moral zato posebej prositi. Slednje Blesku nikakor ni šlo z jezika, nikdar in nikjer ni prosjačil. Ko je stopil v trgovi- no, je gospa Angela takoj poklicala kuharico Francko, doma iz Selc v Selški dolini, in ji rekle le: »Blesk je v štacuni«. Ta je že vedela, kaj mora storiti. Hrane pri Ziherlu ni nikoli manjkalo, vedno je bilo kaj pri roki in k obedu je vsak dan sedlo k mizam petnajst do šestnajst ljudi. In tu bi se bil Blesk ob nekem takem obisku skoraj zadušil. Kuharica mu je med drugo hrano namenila velik kos mesa. Nevajen jesti mesa, mu je kos zastal v grlu. Trgovski vajenec Marjan Jesenovec mu ga je z roko komaj še potegnil iz grla. Takrat je bil Blesk že brez zob in potem je meso kar pogoltnil. Omenili smo že, da je Blesk kupoval po hribovskih kmetijah jajca in jih prodajal po Loki. V kamniti veži pri Dolincu v Bukovem Vrhu se mu je prevrnil koš in se je nekaj jajc razbilo. Gospodinja je hotela razbita jajca odstraniti in tla počistiti. Blesk pa je njeno namero preprečil in rekel: »Kar postite, kar postite, tu j' moje. Bom že sam pospravu.« (Kar pustite, kar pustite, to je moje. Bom že sam pospravil) Pokleknil je in vsa jajca polizal, čeprav se jih je držala skopa,, v katero so bila jajca zadelana. Kadar je bil namenjen iz Loke v Bukov Vrh, je bil že dopoldne na vozarski postaji in se razgledoval, ali bo opazil voznika, ki mu je bil naklonjen. Marsikaj je tudi prenesel, samo da se voznikom ne bi zameril. Nekoč mu je voznik Franclnov Anžon iz Sovodnja v Poljanski dolini, znan namedenec, vrgel v mešanico delček konjske fige. Blesk ni hotel razjeziti Anžona. Mešanico je premešal in jedel dalje. Gostilničarka Detelova, ki je to videla, bi skoraj bruhala. Rekla je: »Blesk, zdaj se mi pa gabiš!« On pa, kot da to ni nič: »Dobra papca, dobra papca.« Iz Škofje Loke je Blesk prav na vrh Pasje ravni prinesel h Kraljevim že plesnivo mešanico in mater prosil, da jo je pogrela v peči. Pojedel je vso. Mati mu je nato rekla: »Blesk, ti maš pa kufren želodec« (Blesk, ti imaš pa bakren želodec.) Blesk je na poti v Bukov Vrh, če ga je zatekla noč, hodil spat v Kožuhov senik v Dolu. Tam se je ravno pripravljal, da bo pojedel že plesnivo hrano, ko je v senik stopil Tine Debelak, Kožuh mlajši, iz Kovskega Vrha. Dejal mu je: »Bl«šk, a t' nau neč škoudval, a nauš neč bolan?« (»Blesk, ali ti ne bo nič škodovalo, ali ne boš nič bolan?«) Odgovoril mu je: »Nec, nec! Ce b' gada snedu, pa b' m' na bel nec«. (Nič, nič! Ce bi gada snedel, pa bi mi nič ne bilo.) Ko je bil Blesk na poti po So-poški grapi na Kuzov grič, je v Logu pri Malenskem Jurju v eno izmed kast (zložene deske v trikotni stolp) odložil posodo z mineštro za takrat, ko se bo zopet vrnil na Log. V Bukov Vrh se je Blesk s Ho-tavelj vračal skozi Gorenjo vas, Gorenjo Dobravo in se vedno ustavil v Bačnah pri Jesenku. V letih od 1921 do 1930 je bil na tej domačiji za oskrbnika Tomaž Štremfel. Že med vrati je Blesk spraševal: »Micka, a bom lohk par vas čez nuč? Se sim čist kratk, čist kratk. Bom Ijegu dol kar par peč na kloup.« (Micka, ali bom lahko pri vas čez noč? Saj sem čisto kratek, čisto kratek. Bom legel pri peči na klop.) Prosil je tudi mater, da bi mu pogrela mešanico, ki jo je imel na dnu koša. Ko je dvignila pokrovko in je iz posode zaudarilo po kislem, mu je dejala: »Blesk, tega pa že nauš jedu!« (»Blesk, tega pa že ne boš jedel!«) in zlila mešanico v svinjski škaf, vendar ni upala dati prašiču vse mešanice hkrati. Blesku pa je skuhala drugo večerjo. Kadar je šel na Kuzov grič z Loga po Hribarski grapi, čez Gole in Valterski Vrh mimo Breguša, Švinta in Golarja, je z istim namenom odložil mineštro v Jejlarjevo ali Hriberniko- vo sadno sušilnico (pajštvo). Jože Krmelj iz Straniške bajte na Koglu, ki je tedaj služil za hlapca pri Vodniku na Logu, in gospodar Matevž Demšar, po domače Vodnik, sta naletela na Bleska, ko se je vračal z Bukovega Vrha. Iz Jeljarjeve sušilnice je pravkar vlekel posodo z mineštro. Videla sta, da so iz posode štrlele dolge kosmate sivkastozelene plesni. Plesnive plasti Blesk ni odstranil, kot bi bilo pričakovati. Mešanico je premešal in pojedel. Nikdar ni bilo slišati, da bi bil bolan, kljub temu, da je jedel plesnivo hrano. Gotovo si lahko mislimo, da je že pred več kot štiridesetimi leti na veliko in z velikim tekom užival penicilin, ne da bi se tega zavedal. Govorili so, da ima Blesk »štrausov« želodec. Kako je ta primerjava zašla med Ložane in kaj pomeni, mi ni vedel povedati nihče v Logu. Le Kogel-ski Jože je dejal, da je to neke sorte žival. Katera je ta žival s tako dobrim želodcem, sem posredno zvedel šele doma v Loki. Vladimir Žužek se je spomnil, da so meščanke, ki so se pred vojno nosile po takratni modi, imele za klobukom »štrausovo« pero. Tako se je pokazalo, da »štrausa« ni iskati ne pri loškem trgovcu Strau-su ne pri komponistu istega imena in ne med živalmi, temveč med ptiči. To preprosto uganko je hitro rešil moj prijatelj - lovec, inž. Ivan Hafner, Lovrencov iz Loke. Povedal je, da je to nemško ime za noja (der Strauss) in za njegov znani želodec (der Straussenmagen). Kdorkoli je že iznašel to primerjavo za Bleskov želodec, ne bi je mogel najti boljše. Saj so noji znani, da požro tudi težko prebavljive reči. Domnevam, da je njegov želodec poimenoval s tem imenom dr. Jože Rant, vendar o tem kasneje. Blesk učen kot farovške knjige Omenili smo že, da je bil Bleskov oče, France Peternel, znan v svojem kraju po pripovedovanju in po izrednem spominu; to je ugotovil tudi dr. Ivan Prijatelj. Zagotovo je Blesk svoj bogati spomin podedoval po svojem očetu. Na mah je namreč lahko tekoče nazaj povedal celotno abecedo od Z do A. Kdo bi rekel, da si je to pridobil z vajo, vendar to ni bilo mogoče, saj ni znal ne brati ne pisati. Zaporedje črk si je lahko zapomnil samo po posluhu. Tudi ime in priimek, ki ga je prvič slišal, je lahko takoj povedal zaobrnjeno. V glavi je imel vse pomembne letnice sovaščanov in prebivalcev v spodnjem delu Poljanske doline. Glede na njegov izreden spomin (pravi računalnik) je po Poljanski dolini krožil izrek: Se b' na bel neč naroubi če b' se faruške knjige zguble aP pa uničle sam de j' Blesk živ.« (»Prav nič ne bi bilo narobe, če bi se izgubile ali uničile farov-ške knjige, samo da je Blesk živ.«) Takšen spomin, kot ga je imel, je gotovo velika redkost, saj se lahko pojavljajo taki ljudje le na daljša obdobja ali pogosteje pri številčnejšem narodu. S podedovano nadarjenostjo pa je Blesk, žal, rasel bolj ali manj osamljeno. Ni hodil v šolo, zato tudi ni mogel izrabiti svojih naravnih zmožnosti. Blesk predhodnik avtostoporjev Blesk je bil v Loki in po Poljanski dolini znan tudi po tem, da se je srčno rad obešal na vozove in se tako prevažal iz kraja v kraj. Ko sem na širšem območju povpraševal po njem, so skoraj vsi starejši govorili: »Ja, ja, zanimate se za Bleska, ki se je tako rad 'peljkal' v drugi kraj, nazaj pa pešačil.« Površni opazovalci so menili, da so bile njegove vožnje povsem brez cilja, ker se je pač nadvse rad vozil. Prejšnji zapisi pa zavračajo to mnenje, saj je veliko svojih potov Blesk napravil po naročilu in zelo rad, da se je le »peljal«. Pešačenje po prašni in trdi cesti se mu je na vso moč upiralo. Po njej je hodil s skremženim obrazom (glej fotografijo). Če je šel iz Loke v Poljansko dolino, se je že od Skončenka (zadnje hiše v Karlovcu) do Tome-škovca v Zabrajdi venomer oziral, kdaj bo zagledal za seboj voznika. Tudi vrh Tomeškovče-vega klanca je dostikrat počakal na voznike (zlasti če je imel opravek pri Tomeškovčevi materi). Vedel je, da konji v klanec vozijo počasneje. Kadar ni imel posebnih opravkov, ni zamudil nobene ponujene priložnosti, če se je dalo »peljkat«. Ko sta se nekoč Go-larjev sin in hčerka odpeljala od doma po Sopoški grapi v Loko, da bi peljala elektromotor v popravilo, sta pri slapu Velika žehta srečala Bleska, ki je bil namenjen v Bukov Vrh. Takoj ju je poprosil, ali sme prisesti in se z njima peljati nazaj v Loko. Martinov Jože je tedaj imel v Loki že avtobus. Z njim je vozil na progi mesto-kolodvor. Svojo hišo in garažo je imel v neposredni bližini gostilne pri Otetu (ob Martinovi hiši na Mestnem trgu). Ker je dobro vedel, kako rad se Blesk vozi, ga je povabil v avtobus. Po vožnji je Blesk pravil Justinu Razpetu: »Lep se j' pelkat u hiše, sam prehitar mine«. (Lepo se je peljati v hišici, samo prehitro mine.) »Furmane« je znal Blesk lepo poprositi, ali sme sesti zadaj na voz. Posebej je vprašal, ali se lahko pelje tudi njegov košek. Hitro je pristavil: »Košk bom pa jemu kar na ram, da u kojn luoži pelu«. (Košek bom imel kar na rami, da bo konj lažje peljal.) Vozniki so mu tudi radi pona-gajali. Neki voznik mu je dovolil na voz, če bo klečal na verigah, ki jih je v ta namen imel že pripravljene. Drugi »furman« mu je zopet dovolil vožnjo samo, če bo zajahal soro, to pa ni bilo ne udobno in ne varno. Krčevito se je moral držati za spojno verigo lestev. Obakrat je Blesk še posebno trpel, ko je voznik pognal konja v dir in je voz poskakoval po jama-stih kolesnicah ceste. Krčevito seje držal za verigo, da ni izgubil ravnotežja. Čeprav je imel že modre roke, ni poprosil voznika naj ustavi, da bo sestopil. V prvem primeru so trpela kolena, v drugem pa zadnja plat. Toda* vozniki niso dolgo časa mučili Bleska, le preizkušali so njegovo vzdržljivost. Bleškovo dobrovoljnost in željo, da bi se spravil na voz, ki je peljal po Poljanski dolini, so nekateri nagajivi, a tudi surovi vozniki preizkušali na razne načine. Ko je bil Blesk ob pospešeni in ob počasni hoji konja že tik za vozom, je voznik konja ustavil in vprašal sopiha-jočega Bleska, če bi se morda rad peljal. Vidno vzradoščen je hitro odgovoril: »Pelku, pelku se bom.« (Peljal, peljal se bom.) In ko se je že pripravljal, da bo sedel zadaj za soro, je vožnji pognal. Dostikrat je Blesk v zadovoljstvo surovih voznikov pristal na tleh ali le s težavo ujel ravnotežje. Voznik je to igro ponovil, vendar Blesk ni odjenjal vse do tedaj, ko mu je uspelo sesti na soro in se prijeti za ročico voza. Sedeč na vozu je vedno kazal zadovoljen in hvaležen obraz voznikom, ki so se občasno ozirali nazaj. Blesk je dobro vedel, da se ne sme zameriti voznikom, čeprav so se iz njega norčevali, saj ga drugič ne bodo več pustili, da bi sedel na voz. Blesk je najraje sedel zadaj na vozu in tako, da je vozniku kazal hrbet ter opazoval, kako se cesta odmika izpod voza, ne da bi moral pešačiti. Pepetov glavni hlapec, Franc Tavčar iz Loke, je šel s parom konj in s tajslom v Sopotnico po hlode. Malo pred Švavnar-jem je srečal Bleska, ki je pešačil proti Loki. Sam pri sebi je rekel: »No, danes sem pa po dolgem času spet srečal Bleska.« Ko pa je v Sopotniški grapi pogledal nazaj po vozu, če je zaradi slabe poti vse v redu, je Blesk sedel zadaj na sori. Na mah je bil spremenil smer svoje poti, samo zato, da se je lahko peljal. Ker so bili tajsli vozovi brez lojter, se Blesk ob poskakovanju voza ni imel kam trdo oprijeti. Lahko bi izgubil ravnotežje in noga bi mu lahko prišla v zadnje kolesje. Vozniki so ga od tovrstnih voz zato odganjali tudi z bičem, če beseda ni zalegla. Kako zelo rad se je vozil, priča tudi to, da je ljudi, ki jih je srečeval, opozarjal nase: »Pelkam se, pelkam. Nm u zlatih nebje-sah.« (Peljem se, peljem. Sem v zlatih nebesih.) Bleska so dajali tudi za primer kmečkim otrokom, ki so se preveč obešali na vozove. Z njih so jih odganjali: »Tak ste ket Barnu Blesk.« (Taki ste kot Br-nov Blesk.) Zagotovo je bil Blesk prvi predhodnik avtostoparjev v loški občini. 'GLAS 18. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 23. avgusta 1991 PREJELI SMO Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo »Beseda o prisegah« Da je prisega nekaj svetega, nadvse važnega in če hočemo pravilno ovrednotiti bistvo, namen in njen pomen, dostikrat za tistega, ki prisega, lahko življenjskega pomena. Seveda, če je prisega bila tudi opravljena. Zadeva »Drobnič« nam v teh naših zares težkih časih poskrbi za vsaj malo razvedrila, da vsaj za trenutek pozabimo na tiste z juga, ki smo njihovim in na žalost istočasno tudi našim kraljem, 70 let prisegali zvestobo, pa četudi s /igo v roki. Torej smo prisegali, tako kot naši domobranci Hitlerju. Ker sem bil v tistih težkih in tudi za nas Slovence še posebno usodnih časih, varno spravljen v gestapovskih zaporih, je za mene sleherno priseganje odpadlo, kar pa ni bil slučaj pri naših možeh in fantih, ki so se vključili v domobranske enote. Tako se da razbrati iz našega časopisja! Časopis »Delo«, pa tudi »Gorensjki glas«, sta nam prinašala dovolj informacij o teh kolaboracionističnih kik-sih. Borčevske organizacije in njihovi odbori niso štedili s temi prisegami! Ker pa me je kot Slovenca zanimalo, kako je ta ceremonija potekala, sem iskal podatke pri še živečih domobrancih. Zanimivo, vsi so se enako, ne naučeno, izražali o teh ponaredkih. Da je to čista laž, ki pa je bila, na našo sramoto, vsa ta dolga leta »corpus delicti« za opravljena »masakriranja« na zajetih »belčkih« - tako so jim pač dejali! Sicer pa, tudi mrtvi imajo vedno še svoj glas, ta pa je v našem, domobranskem zboru, ki ima po celi Sloveniji svoje člane, zelo številčen. Stirinajsttisoč petsto glasov se ne da utišati! Kolikor bolj je zanikan, s toliko večjo močjo trka na naše vesti, kjer pač še niso popolnoma omrtviče-ne! Še pred našim štetjem, v starem Rimu, je eden takratnih modrecev napisal in tudi rekel: »De mortuis aut bene, aut nihil.« O mrtvih bodisi dobro, bodisi nič! Brez komentarja! Franc Logar, Lokarje 26 pri Vodicah Domobranska prisega Nasprotniki domobranstva še vedno očitajo njihovo prisego Hitlerju na ljubljanskem stadionu leta 1944. Domobranci niso prisegali iz prepričanja, ampak čas je bil tedaj tak. Priseganje je bilo samo navidezno. Kaj pa je vojaška prisega drugega kot sama formalnost. Ko sem bil mobiliziran v nemško vojsko, sem moral tudi priseči. Toda pod kapo nisem bil Nemec, ampak še vedno Slovenec. Kot nemškega vojaka so me povsod spraševali, od kje sem in sem vedno odgovarjal, da sem Jugoslovan. Tudi v jugoslovanski vojski sem prisegel, a zato še nisem bil komunist. Najtežje mi je bilo takrat, ko sem moral nositi na obleki kljukasti križ, na kapi pa rusko rdečo zvezdo. Zato pa je vojaška prisega toliko kot nič, če nisi v mislih za to. Vsak razume in človek mora verjeti temu, da domobranska prisega ni bila z navdu-šanjem sprejeta od nikogar in tudi nikjer. Seveda partizanom vse prav pride, pa čeprav so oni služili Stalinu. Razni pisci v časopisih žalujejo, ker so ponekod sneli Titove slike. Pravijo, saj to je bil naš maršal. Seveda je bil, ampak vsiljuje se vprašanje, kakšen in komu. Domobranstvo je nastalo šele potem, ko so partizani pobili vse stare jugoslovanske predvojne oblastnike in vse premožne ljudi, kateri niso v njihov rog trobili. Samo tako bo lahko pisala prava zgodovina. Ko sem služil jugoslovansko vojsko, me je komandir vprašal, kaj mislim, ali ima Bog ili ne. Odgovoril sem. da ga ima. Rekel je, boga ti, pa ko ga je videl. Odgovoril sem, da imamo ljudje premajhen razum, da bi mogli to razumeti. Odgovoril je, e pa ovi popovi su vas tako naučili. Po tem sem imel mir pred njim. Kmalu po tem, ko sem bil izpuščen iz vojske, me je pa na domu obiskal, a me ni našel. Pustil je listič za napisom: žalim slučaj in podpis. Predno so me iz vojske izpustili, sem moral obljubiti, da bom šci na mladinsko progo Ša-mac-Sarajevo. Ker po vrnitvi iz vojske nisem šel na progo, je prišel domov drugi oficir in mi grozil, če ne grem na progo, se mi bo maščevalo in da bom od družbe toliko dobil, kolikor bom njej dal. Preostalo mi ni drugega, kot da sem šel. Albin Kramar Ljubljana Praznik občine Radovljica Dialog z Ivanom Janom iz Kranja mi je bil vsiljen, saj ga nisem jaz začel. V državah zahodnoevropske demokracije so podobni dialogi sicer povsem običajni, toda nenapisano pravilo je, da morajo biti na določeni kulturnocivilizacijski ravni. V nasprotnem primeru časopisi izgubijo ves ugled in seveda tudi avtor članka. Na žalost pri nas še vedno nekateri posamezniki kot npr. Ivan Jan poizkušajo doseči svoje cilje z brutalnimi napadi na drugače misleče v klasičnem balkansko azijatskem stilu. Resnica, na katero se sklicuje Ivan Jan, pa ne more biti nič drugega kot uradna resnica iz leta 1945, ko se je pri nas začela graditi jugoslovanska oblika stalinizma. Prav zato niti ni tako presenetljivo, da me je Ivan Jan že v uvodu svojega zadnjega članka obsodil z besedami: »za-čudujoča raven intelektualca,« glede na predhodno besedilo v slabem pomenu seveda. Ker je osnovni poklic Ivana Jana kovač, se postavlja prav grozljivo vprašanje: »Kdaj se bo vendar nehal intelektualni genocid nad slovensko intelegenco, ki je trajal z večjo ali manjšo intenzivnostjo ves čas po letu 1945?« Sedaj pa prehajam k bistvu polemike. Če bi hotel odgovoriti na vse Janove monstruozne obtožbe, bi potreboval kar podlistek z mnogimi nadaljevanji. Zaradi javnosti pa je le treba posredovati nekaj nujnih pojasnil. Zakaj je bil sploh predlagan 11. december za občinski praznik? Zato ker bi bil to sprejemljiv datum za vse občane. Znano je. da to za datume partizanskih praznikov ni mogoče trditi. Iz mojih dosedanjih polemik nihče ne more sklepati, da sem napadal NOB. To bi lahko pripi- sal samo kakšnemu polpismene-mu bralcu ali plačanemu provo-katorju. Potrebna pa je objektivna analiza. Nesporno je. da so bile v taktiki in strategiji vodenja NOB narejene velike napake. Primerjava med letoma 1941 in 1991 na Janov način ni mogoča. Priprave na odpor proti agresorju v zadnji vojni, ki se je začela 27. junija 1991, so bile vendar dolgoletne s povečano intenzivnostjo v zadnjem času. Zato je bil učinkovit odpor tudi možen in popolnoma upravičen, če gledamo s stališča nacionalne eksistence. Nasprotno pa ugotavljamo, da komunistični tabor v letu 1941 na odpor ni bil pripravljen. Posledica tega je bila popolnoma ponesrečena vstaja, kar so potrdile tudi ostre Titove besede na posvetovanju v Stolicah 26. septembra 1941. Tudi decembrska vstaja na Gorenjskem ni popravila začetne katastrofe, ampak je situacijo celo poslabšala. Da se dokazati, da se takrat ni šlo v odpor zaradi preprečevanja genocida nad Slovenci, ampak zaradi solidarnosti s Stalinom. Celo pokojni dr. Metod Mikuš je na svojih predavanjih večkrat poudaril, da bi bilo veliko bolje, če bi decembrsko vstajo, kije potekala v nemogočih pogojih, začeli šele spomladi 1942. Ali pa je morda Ivan Jan pametnejši celo od doktorjev zgodovine? Vsekakor bi bila NOB v slovenski zgodovini lahko veliko svetlejši trenutek, če bi bil kljub vsemu edini cilj odpor proti okupatorju in nacionalna osvoboditev, ne pa. da je bila na začetku prisotna predvsem solidarnost s Sovjetsko zvezo, nato pa vse bolj socialistična revolucija in vse posledice v zvezi s tem. Tu mislim predvsem na državljansko vojno. Vse skupaj pa se je končalo z veliko prevaro slovenskih partizanov, saj so bili tik pred osvoboditvijo na Titov ukaz kot slovenska vojska ukinjeni. Zaključujem z ugotovitvijo, da je v zavesti povojnih generacij ljudi partizanska zvezda še bolj potemnela zaradi pretirano čr-no-belega prikazovanja NOB. Prikazovanje celotne NOB skozi prizmo angelčkov (partizani) in hudičev (nasprotniki vseh vrst) je večina ljudi vendarle občutila kot pranje možganov. Ker je na tem področju Ivan Jan pravi velemojster, ni težko ugotoviti, da je on s svojim dosedanjim delom naredil ugledu slovenskih partizanov veliko več škode kot cene množica sedanjih zgodovinarjev, celo če so ti v svojih raziskovanjih naredili kakšno napako. KUPON za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka > ■ i , i : Priimek m ime Naslov Besedilo za objavo i i i i Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku. Zbogom, upam. da končno zadnjič. P. S.: V zadnjih dneh sem dobil na desetine pisem z dokazi o Ja-novi vlogi v polpretekli dobi. Kakšna je ta bila, pa za sedaj prepuščam domišljiji bralcev. Janez Globočnik Radovljica Stališče glede odpadkov na Jesenicah Ponudba turizma v jeseniški in radovljiški občini temelji na neokrnjeni naravi, čistem okolju ter naravnih lepotah vpetih v Triglavski narodni park. Organizirana ponudba in promocija štirih biserov Julijskih Alp Bleda. Bovca, Bohinja in Kranjske Gore prav tako poudarja neokrnjeno naravo in ekološko čisto oko-Ije. Postavitev posebne naprave za sežiganje posebnih odpadkov na jeseniški lokaciji v bližini omenjenih turističnih alpskih krajev je ne glede na njeno ekološko neoporečnost z vidika promocije alpskega turizma nesprejemljiva. Občutljivost naših potencialnih gostov je velika in že majhna ekološka anlipropaganda v zvezi z omenjeno napravo za sežiganje odpadkov lahko popolnoma izniči naše promocijske aktivnosti turističnih biserov Julijskih Alp. Zato okoli 2.000 turističnih delavcev jeseniške in radovljiške občine odločno nasprotujemo postavitvi naprave za sežiganje posebnih odpadkov na Jesenicah. Zavedajmo se, da je turizert panoga, kije zbir mnogih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, katere bi bile lahko posredno vse prizadete ob uvajanju programa predelave odpadkov na Jesenicah. Ideje o izgradnji naprav uničevanje posebnih odpadkov si razvite turistične dežele ne privoščijo, kaj šele izgradnjo, ker že S tem povzročijo skrajno negativno promocijo turizma. Če drža' va Slovenija resno misli, da jt turizem komparativna prednost, potem bo takšne ideje takoj opu\ stila in dejavnost uničevanja po\ sebnih odpadkov postavila na\ neurbano in ekološko manj ob\ čutljivo območje kot je neposred-\ no na sončni strani Alp. Še več razlogov za naše nasprotovanje izgradnji naprave za uničevanje posebnih odpadkov ne bomo navajali, ker mislimo, da slovenska javnost predobro pozna možne posredne posledi ce, prav tako pa upamo, da je na odgovornih mestih še zadosti razumnih ljudi, ki dolgoročno W kompleksno celotno zadevo vidijo kot poskus izkoristiti sedanj* zadrege jeseniškega gospodarstva po metodi in načinu, za katerega smo na volitvah reki »Nikoli več tako.« Direktorji hotelsko-turistienih podjetij: Alpinum Bohinj G & P Park hotel Bled Kompas hotel Bled G & P Golf hotel Bled Grand hotel Toplice Hotel Jelovica Bled Hotel Lovec Bled Hotel Krim Bled Hotel Lek Kranjska Gora Hotel Špik Gozd Martuljek HTP Gorenjka Kranjska Gora Hoteli Kompas Kranjska Gora Na zalogi PIANINI NAGRADNO ŽREBANJE C O M P U MUSIC D.O.O. KRANJ HARMONIKE, TROBENTE, KITARE, FLAVTE,BLOKFLAVTE IN DRUGAGLASBILA UGODNE CENE KLAVIATUR PRIMERNIH ZA POUK. OBIŠČITE NAS Odslej tudi audio in video program. - Barvni TV • HI-FI • Radiokasetofoni • Videokasete • Barvni TV, 51 cm ekran že za 15.773,00 dinarjev Prodaja TRGOVINA TIPKA PREDDVOR, Tupaliče 59 Odprto od 9. -12. in od 15. -18., sobota od 9. -13. ure Peter Čolnar 16 DREVESA V GOZDU Transporti so pričeli prihajati redno dvakrat tedensko na kolodvor Sava. Navadno so bili napovedani za ob 21.30 uri, vendar so jih največkrat čakali celo noč, vse do jutra. Sestre so hodile od vagona do vagona in delile hrano. V začetku so se ljudje bali jemati mleko in drug drugega svarili: "Ne vzemite!" Zastrupiti nam hočejo otroke!" Ko je Lojze to slišal, je kljub prepovedi začel govoriti s sestrami slovensko. "Saj to so naši," je završalo med vagoni in ljudje so ob domači besedi pozabili na strah... Ob enem izmed prvih transportov precej dolgo ni prišlo do kontakta med "gostitelji" in izseljenci. Lojze je stopil k enemu izmed vagonov in pričel intonirati slovensko narodno pesem: "Sedaj gremo..." Nenadoma so vsi povzeli: "Sedaj gremo, sedaj gremo, nazaj še pridemo!" Strogi režim ustašev in Nemcev je sčasoma popustil. Ljudje so lahko hodili jest h kotlom, včasih pa se je komu celo posrečilo, da je telefoniral znancem. Milostljiva Pred vojno so delale kot prostovoljne sestre pri hrvaškem RK v Zagrebu številne ugledne zagrebške dame. Iz nasprotovanja proti ustašem jih je večina ob začetku vojne opustila delo. Ustaši so poskušali kot v vseh institucijah imeti pod svojo kontrolo tudi RK. Tako so postavili za predsednico sester Dragico Habazin. Bila je velika in močna ženska. Tudi ona je prihajala vsak večer na kolodvor in čakala na sprejem izseljencev. Čukov hišnik Očič (po odhodu Cukovih je ostal v hiši) je redno privažal na kolodvor vso potrebno hrano za izseljence. Lojze je kmalu začel opažati, da je napostajiv manj sladkorja, kot ga je pripeljal Očič. Zagrebška mlekarna je pošiljala k vsakemu transportu po 4 posode mleka. Zmanjkovati je pričela po ena posoda. Ker je imela glavno besedo na postaji Habazinka, brez njene vednosti ni bilo mogoče ničesar ukreniti, jo je sumil, da ji mora biti znano, kako je s tem. Bila je preprosta in ji je njena nova "moč" v začetku nekoliko stoDila v elavo. Ni si upal nakopati njene nejevolje, zato je odšel k Bresler- "Jaz stvari nabavljam, o dogodkih moram poročati v Ljubljano in me bodo klicali na odgovornost, ker stvari izginjajo. Tega v Ljubljani ne morem zagovarjati. Prisiljen sem poročati..." V resnici so v Ljubljani le bežno vedeli, kaj se dogaja v Zagrebu... "Glavna pri tem je Habazinka," sem nadaljeval. "Razumeti morate, da ob poplavi najprej izplava blato..." je pričel prof. Bresler, ko je nepričakovano stopila v pisarno - Habazinka. "Poljubljam roko, milostljiva! Kaj je novega," se je nenadoma povsem prelevil tajnik glavnega odbora hrvaškega Rdečega križa v Zagrebu profesor Kamilo Bresler. Sklonil se je in poljubil roko, kakor kakšni najfinejši, vsega spoštovanja vredni dami. Med poljubljanjem roke, je pomenljivo pogledal. S tem mu je dal poduk, kako je treba delati s "kraljico železniške postaje". Položaju se je skušal tudi sam kar najhitreje prilagoditi. Habazinki je pričel izkazovati vso pozornost in nenadoma je bilo na postaji vse v najlepšem redu. Bila je pač neizobražen človek, ki je zaživel ob oblasti, ki so ji prinesle okoliščine. Ob neki priložnosti je postrojila sestre pred seboj in jim razlagala: "Jaz serjo milostljiva, a vi ste sestre..." Sestre, med njimi večinoma študentke, pa tudi zdravnice, $° jo morale naslavljati z "milostljiva". Srečanje z bedo izseljencev, trpljenjem otrok in ponižanjert ter požrtvovalno delo deklet je Habazinki hitro pričelo odpirat' oči. Medtem ko je ob prvih transportih budno pazila, da izseljen-ci ne bi mogli oddajati pošte, jo je že čez kratek čas sama prena šala. Postala je "angel živinskih vagonov". Z njeno pomočjo sefl1 imel glavno besedo na železniški postaji. Kapetan Stanković Bilo je v prvih dneh junija 1941, ko sta se s Habazinko ie bolje razumela. Komandant postaje je bil neki "satnik" Stanko* vič. Lojze je bil vedno zelo nevojaški tip in ni niti poznal činoV' Tako je Stankoviča naslavljal z "gospod kapetan". S tem je nafl dil zelo veliko napako. "Kapetan" je bil namreč srbski izraz Stankovič je vzel (ali pa je tudi moral vzeti) naziv za žaljiv. Pil povedal mu je dostop na postajo (in zabičal: "Jaz sem satnik")' takoj ko pride transport. Poleg čaja, kruha, mleka in juhe, so pričeli deliti tudi drug{ stvari kot cigarete, sveče, aspirine, vato... Še pred prihodom VB ka so sestre pripravile v Čukovem skladišču pakete, tako da s" ob prihodu transporta lahko hitro delali. Ko je nekoč pripeljal Očič na postajo pakete, je "satnik Stankovič ukazal, da mu jih da na pregled. Pakete so znosili v jH be za njegovo pisarno, kjer je ležalo 10 do 12 vojakov na zasilni'' posteljah. Petek, 23. avgusta 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 19. STRAN @@®ISS!UIgIE3IGLAS Odbor sekcije za agroživilstvo Država daje politično izvoljenim organizacijam posebne pravice Če država določi, kolikšno premoženje mora določeno ju, ne moremo govoriti o tržnem gospodarstvu, ampak Kranj, 20. avgusta - Ker bo slovenska skupščina že na zasedanju v sredo obravnavala predloge treh pomembnih "lastninskih zakonov" (o lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah), politične stranke, združenja in druge organizacije kljub Poletnemu času hitijo z oblikovanjem različnih stališč, mnenj in dopolnil. Pripombe in amandmaje za izboljšanje zakonskih predlogov Je pripravil tudi odbor sekcije za agroživilstvo, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Odbor ima največ pripomb na zadružni zakon. Omanimo le nekatere! podjetje dati svojemu poslovnemu oz. tržnemu partner-lahko le o administrativno-političnem. Med podjetji, v katerih naj bi zadružniki kot dobavitelji mleka dobili 40-odstotni delež, je tudi Mercator - Mlekarna Kranj. Ker bo velik del zadružnega Premoženja nastal iz sedanje družbene lastnine, ustvarjene ludi z delom zaposlenih, preduga, da bi z zadružnimi pravili tudi zaposlenim v zadrugi omogočili članstvo v zadrugi, zaposleni naj bi se za članstvo ^lločili prostovoljno, plačali ^a naj bi enak delež kot vsi Ostali. To ne bi bila slovenska P.osebnost, tudi v mnogih drugih skušajo spodbuditi zaposle- ne k boljšemu delu in poslova-nJu tako, da lahko postanejo zadružni člani. Nekaj dopolnil je mogoče razumeti kot "varovalko", s ka-*ero naj bi država zaščitila zadružno premoženje in nadaljuj' razvoj zadružništva, pred-vsem pa preprečila, da bi se Premoženje, ki ga bo zadružništvo brezplačno dobilo v last in upravljanje, privatiziralo. To bi oilo po mnenju odbora gospodarsko škodljivo in v popolnem nasprotju s temeljnimi ci-'J' zadružništva. Omejitev zadrug samo na zadružno premoženje je lahko le ovira zadrugi pri njeni kapitalski in razvojni krepitvi, pravijo v odboru in poudarjajo, da bi v poslovanje vključili tudi premoženjske deleže nečlanov in organizirali zadruge z mešano lastnino, v katerih pa bi člani morali ohraniti upravljalsko večino. Da ima odbor največ pripomb na deseto zakonsko poglavje, ki govori o vračanju zadružnega premoženja, združenih, vloženih in prenesenih sredstvih ter o lastninjenju premoženja, ustvarjenega v sodelovanju z zadružnimi organizacijami, je razumljivo, saj gre za rešitve, o katerih je bilo že zdaj mogoče slišati najbolj različna in nasprotujoča si mnenja. Poglejmo, kaj najbolj moti člane odbora! Kmetijske zadruge, temeljne organizacije kooperantov in druge organizacije naj bi imele le pravico in možnost, da kot dobavitelji kmetijskih pridel- Kar zadeva predlog zakona o denacionalizaciji, odbor sekcije za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije meni, da bi koncept vračanja premoženja prejšnjim lastnikom morali spremeniti tako, da bi vsi za vrednost odvzetega premoženja prejeli dolgoročno izplačljive odškodninske obveznice, ki bi jih lahko kadarkoli uporabili za nakup produkcijskih sredstev ali kapitalskih deležev v podjetjih. Bojazen, da bi bila takšna rešitev za državo dražja od predlagane, je odveč, pravijo v odboru in poudarjajo, da dolgoročno izplačljive obveznice ne bodo bistveno obremenile proračuna, še posebno zato, ker bi nekdanji lastnikrvečino obveznic vnovčili v republiškem skladu za nakup novih produkcijskih sredstev. Za koncept, kakršnega ponuja vlada v zakonskem predlogu, ugotavljajo, da bo povzročil veliko gospodarsko škodo in da je zelo diskriminacijski do družbenih podjetij, ker jih opredeljuje po tem, kako jim je država v preteklosti zagotavljala družbeni kapital. Odbor ima precej pripomb tudi na predlagano zakonsko določilo (22. člen), po katerem imajo nekdanji lastniki možnost, da v primeru, ko premoženja zaradi okrnitve ekonomske oz. tehnološke funkcionalnosti kompleksov ni mogoče vrniti v naravi, vzpostavijo za določeno dobo (pet oz. deset let) lastninsko pravico. V odboru menijo, da so ta določila nepotrebna, saj razbijanje kmetijskih posestev samo odlagajo za določen čas in predlagajo, da naj bi prejšnjim lastnikom zemljišč dali le priznanice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V kmetijskih podjetjih so tudi čedalje bolj prepričani, da glavni cilj predlaganih zakonskih rešitev ni denacionalizacija, ampak to, kako onesposobiti kmetijska podjetja, ki so premočna konkurenca drugim oblikam gospodarjenja. Le kako sicer pojasniti številne administrativne ukrepe, ki otežujejo njihovo poslovanje, pa trikrat višje davčne obveznosti družbenega kmetijstva v primerjavi z zasebnim, nepravično razlikovanje pri pridobivanju družbenih sredstev itd., se sprašujejo v odboru. kov (v zadnjih petih letih) uveljavljajo deleže v predelovalnih obratih; nesprejemljivo pa je, da zakon določa, kolikšen delež premoženja naj bi dobile (40 odstotkov) in da celo poimensko navaja, katere klavnice, mlekarne, vinske kleti in druga podjetja naj bi se lastninila v zadružno korist. Gre za popolnoma politično opredelitev, s katero država zavestno daje prednost enemu delu gospodarstva. Če država določi, koliko premoženja mora določeno podjetje dati svojemu poslovnemu oz. tržnemu partnerju, ne moremo govoriti o tržnem gospodarstvu, ampak lahko le o administrativno-političnem. Da zakonski predlog ruši tudi načela urejenega pravnega sistema, se kaže v tem, da država zavestno krši enakopravnost gospodarskih organizacij in da "na podlagi administrativne volje daje določenim politično izvoljenim organizacijam posebne pravice pred drugimi podjetji samo zato, ker so od izvoljenih organizacij kupovale določeno blago". Ker zakon omogoča, da bi se ekonomski učinki premoženja, ki bo zadrugam dodeljeno brezplačno, delili med zadružne Člane, je bojazen, da bi to premoženje dejansko postalo zasebno. Predlog je ekonomsko sporen tudi zato, ker zaposlenim daje občutek, da so kot glavni ustvarjalci premoženja ogoljufani in jih ne spodbuja k boljšemu delu in gospodarjenju. "Vse to lahko zavre razvoj živilske industrije in nas močno oddalji od Evrope," menijo v odboru in poudarjajo, da bi bili po logiki zakona do premoženja živilskih podjetij upravičeni tudi nezadružni dobavitelji, živilska podjetja pa do deležev pri svojih dobaviteljih. • C. Zaplotnik kmetijski nasvet Sortni izbor ozimnih žit II V preglednici navajamo pridelke različnih sort pšenice, ki smo jih dobili v poskusih v Vasci pri Cerkljah, na Rupi na Drulovki pri Kranju in v Predosljah. Pridelki različnih sort so primerljivi le znotraj poskusnega mesta, saj so bili pogoji rasti med poskusnimi mesti različni (zemlja, tehnologija), na posameznem poskusim mestu pa so imele vse sorte enake pogoje za rast. sorta Vasca Ana £vezda Marija {ugoslavija NSR-2 Pitoma Lonja ^grebčanka ^ana Balkan ?žerdanka krinka pridelek kg/ha sorta pridelek kg/ha Rupa 7.043 Marina 6.443 6.643 Sana 5.926 7.056 Marija 5.463 7.0I3 Adriana 5.093 6.001 Sivka 4.931 7.332 Drulovka 6.778 Pomurka 4.980 7.496 Rodna 5.840 7.780 Evropa 6.020 5.779 Predoslje 6.846 Ana 7.455 5.602 Marija 6.545 5.274 Zabrebčanka 6.727 Ozimna rž DANKO Srednje pozna sorta z visoko slamo. Je srednje odporna na pole-ganje, občutljiva pa je na snežno plesen. V optimalnih razmerah sejemo 500 do 550 kalivih zrn na m2. Kako izračunamo potrebno količino semena? A • B • 100 ^ število kalivih semen na cm2 B absolutna teža semena v g K = kč f kg/ha k kalivost v odstotkih č čistoča v odstotkih K količina semena kg/ha f faktor za korekcijo v slabih razmerah Za primer vzemimo, da želimo posejati 1 ha veliko parceio s pšenico sorte ana. Vzemimo, da je navedeno na deklaraciji: kalivost 93 % čistoča 98 % absolutna teža 37 g Žlahtnitelj sorte priporoča gostoto setve 700 kalivih zrn na mJ. Vzemimo, da so razmere ob setvi manj ugodne, zato povečamo količino semena za 15 % (f -= 1,15). K ni ječmen JOBIJR ,v sortni listi je od 1984. leta. Je občutljiv za pepelasto plesen in 'stno pegavost. Oblika klasa je šestredna. Zori srednje zgodaj in JJja srednje nizko slamo. V optimalnem času sejemo 450 do 3U0 kalivih zrn na nr. sLPHA re.dnje pozna sorta ječmena z nekoliko višjo slamo. Primeren je a 'ntenzivno pridelovanje. Oblika klasa je dvoredna. V sortno li-10 Je bil vpisan leta 1983. Sejemo 460 kalivih zrn na nr. 700-37-100 93-98 1,15 = 327 kg/ha semena Za opisane sorte žit lahko trdimo, da so primerne za setev v naših rastnih razmerah in so v več zaporednih letih dale dobre pridelke. Kot napovedujejo semenarske hiše, bo oskrba s semenom to jesen dobra, zato bodo v trgovinah tudi druge sorte žit, ki jih tukaj nismo opisali. Vsak se bo pri nakupu lahko odločal glede na svoje izkušnje in želje. mag. Miran Naglic, dipl. ing. agr. Marija Strupi, dipl. ing. agr. Minka Jelene, dipl. ing. agr. Milan Sobočan, dipl. ing. agr. k/k Kmetijstvo Kranj BUR TRGOVINA BURGER Cesta talcev 7, Kranj Znana trgovina BURGER v Kranju vam ponovno po izjemno ugodnih cenah ponuja pohištvo znanih slovenskih proizvajalcev npr.: • sedežna garnitura že od 28.600,00 din naprej • dvodelne in trodelne kredence, vitrine, predalnike, pručke, sklednike po izjemno ugodnih cenah - izvozni program f predsobno pohištvo že od 3.700,00 din • spalnice po najnižjih cenah • regale za dnevne sobe, mize in mizice - izvozni program t samske sobe - razprodaja - 15.900,00 din • unikatna namizna in viseča svetila - ročno delo f sanitarna keramika, keramične ploščice že od 120,00 din/m2 t v sodelovanju z Gramexom Lj. VSE ZA GRADNJO HIŠE Trgovina Burger - vaša trgovina! V nedeljo na Zatrniku Zbor kmetov in ovčarski dan Bled, 21. avgusta - Ovčarska skupnost Bled, ki deluje v okviru blejske kmetijske zadruge, prireja v nedeljo na Zatrniku zbor gorenjskih kmetov in ovčarski dan. Zbor kmetov, na katerega so povabili dr. Zagožna, dr. Rusa in nekatere znane slovenske politike, se bo začel ob 12. uri, na njem pa bodo največ govorili o programu Triglavskega narodnega parka in še zlasti o tem, ali je park lahko "rezervat" za risa in medveda. Ob 14. uri se bo začel ovčarski dan z razstavo, ocenjevanjem in prodajo ovc ter s prikazom ročnega in strojnega striženja ter ročnega predenja in pletenja. Kuharji blejskega hotela Golf bodo pripravili specialitete iz ovčetine, za zabavo bo igral Triglavski kvintet, poskrbeli pa so tudi za organiziran prevoz. Prvi avtobus bo odpeljal z Bleda ob desetin dopoldne, se ustavljal na vmesnih postajah, potem pa bo vozil po potrebi. I CZ. Podatki prihajajo na dan Nacionalizacija 258 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov Ljubljana, 20. avgusta - Ko je slovenska skupščina obravnavala osnutek zakona o denacionalizaciji, je med drugim sklenila, da mora vlada za razpravo o zakonskem predlogu pripraviti tudi podatke o tem, koliko premoženja so povojne oblasti nacionalizirale, zaplenile ali kako drugače odvzele in kolikšna je vrednost tega premoženja. Vlada je podatke pripravila, iz njih pa je razvidno, da je na podlagi agrarne reforme in z zaplembami prešlo v kmetijski sklad 51 tisoč hektarjev obdelovalnih in 41 tisoč neobdelovalnih zemljišč ter 166 tisoč hektarjev gozdov. Od 51 tisoč hektarjev obdelovalne zemlje so jo 26 tisoč hektarjev pridobili z zaplembami, od tega so jo samo "nemškim posestvom" zaplenili skoraj 22 tisoč hektarjev. Cerkvam so odvzeli 2.848 hektarjev obdelovalne in 8.700 hektarjev neobdelovalne zemlje. Kar zadeva gozdove, so jih 51 tisoč hektarjev pridobili z zaplembami, od tega 33.700 hektarjev z zaplembami "nemškim posestvom". Z agrarno reformo so višinskim kmetom podržavili skoraj 21 tisoč hektarjev gozdov, cerkvam in samostanom 22.300 hektarjev, razlaščencem, ki so jih takratni predpisi označevali kot veleposestnike, 26 tisoč hektarjev, ostalo pa drugemu prebivalstvu. Skupna vrednost podržavljenega premoženja (ne samo kmetijskega) naj bi bila štiri milijarde nemških mark. • C. Z. I MEŠETAR Koliko so kmetje in družbena posestva letos dobila za pšenico in rž? Žitnopredelovalne organizacije so pšenico odkupovale po zaščitni ceni, ki jo je določil republiški izvršni svet, in sicer za pšenico prvega kakovostnega razreda 5,50 dinarja za kilogram in za drugorazredno pšenico 5,20 dinarja za kilogram. Stroške sušenja zrnja z več kot 13-odstotno vlago naj bi plačali pridelovalci, plačilo za oddano pšenico pa naj bi prejeli 15 dni po prevzemu v silosih ali v žitnih odkupnih centrih. Za pšenico prvega kakovostnega razreda je veljala tista, ki je vsebovala najmanj 13 odstotkov surovih proteinov in imela sedimentacijsko vrednost najmanj 40, pšenica drugega razreda pa naj bi vsebovala najmanj 11,5 odstotka proteinov in imela sedimentacijsko vrednost najmanj 30. Cena pšenice tretjega kakovostnega razreda, ki naj bi jo porabili predvsem za krmljenje, v odloku ni določena, o njej naj bi se dogovorili kupci in prodajalci. V trgovini kmetijskega poskusnega centra Jable pri Mengšu prodajajo tudi žita in semena. Poglejmo, kakšne so cene! vrsta žita oz. semena cena (v din/kg) merkantilna koruza v zrnju koruzni drobljenec (šrot) merkantilna pšenica krmilna pšenica merkantilni ječmen ozimna krmna ogrščica (starška) seme mnogocvetne ljuljke tetraflorum slama žit 6,50 7,00 6,50 5,30 6,50 40,00 40,00 1,80 •• GLAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 23. avgusta 1991 64228 Železniki Tel.: 064/66-155, fax: 66-154 66-380 prodajni alples alples Vabimo vas v novi prodajni center, kjer vam poleg našega pohištva nudimo tudi pohištvo ostalih proizvajalcev in nasvet arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS Odprto vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure center sup©@ TEHMHK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA • PESEK VSEH GRANULACIJ • BETONSKE CEVI IN OPEKA, OPEČNI IZDELKI • IZOLACIJSKI MATERIAL • CEMENT • APNO • VODOVODNI MATERIAL In še veliko artiklov, ki jih potrebujete pri gradnji do III. faze Pri prodanem artiklu vam ponudimo montažo, istočasno ste oproščeni prometnega davka, ravno tako kot člani stanovanjskih zadrug. Obiščite nas - deležni boste brezplačnega strokovnega nasveta in presenečeni nad ugodnimi cenami! Trgovina je odprta v pon., tor., čet., pet od 7 do 15 ure, ob sredah od 7 do 17 ure in ob sobotah od 8 do 12 ure ® 620-658 SI ŠKOFJA LOKA BLAGOVNI CENTER MEDVODE tel.: 061/611-100 IZREDNO UGODEN NAKUP televizor HITACHI samo za 18.140,00din otroški vozičkiže za 6.000,00 din moška, ženska in otroška oblačila posezosnko znižanje do 30% tranzistorji že od 242,00 din dalje fotoaparati samo 520,60 din barvni filmi od 100,00 din dalje glasbeni stolpi 8963,80 din gorska kolesa od 5.844,00 din BMX 3.900,00 din Nudimo vam ugodne kreditne pogoje! Petek, 23. avgusta 1991 ŠPORT IN REKREACIJA 21. STRAN 3> ■ GLAS Hokejisti Bleda so napolnili gol ljubljanske Olimpije Na blejskem ledu bo letos še vroče Potem, ko so prejšnji teden jeseniški in ljubljanski hokejisti s prijateljskima tekmama odprli letošnjo hokejsko sezono, so se minulo sredo pred več kot tisoč gledalci predstavili tudi hokejiti Bleda. Bled, 22. avgusta - Čeprav je bilo v sredo zvečer v blejski športni dvorani še dovolj prostora za vsaj enkrat toliko gledalcev, kot si je ogledalo prvo trening tekmo domače ekipe z ljubljansko Olimpijo, je gotovo, da bo gneča na tekmah Bleda v prihodnje vedno večja. Ekipa Bleda, ki se je letos okrepila z domačimi in štirimi sovjetskimi igralci, je namreč dokazala, da zna igrati in se boriti. Ljubljanski zeleni so kmalu po začetku morali priznati premoč domačinov, ki se je do konca tekme le še stopnjevala. Končni rezulat 8 : 3 je odraz razmer na igrišču. Ekipa Bleda: vratarja D. Lomovšek in Boha, Paramonov, Kavec, Anfjorov, Stolbun, Rožkov, Vidmar, Praznik, Borse, B. Lomovšek, Pavlin, Šturm, An-dres, Klemene, Potočnik, Pajk, Bertoncelj, Horvat. Ekipa Olimpije Hertz: vratarja Simšič in Novak, Zaje, Hriberšek, Beribak, Zupančič. Gorenc, Potočnik, Cižman, Ti-šler, Vnuk, Kontrec, Anton Iljas, Zidan, Rojšek, Vrščaj, Alan Iljas, Zupančič, Kumar. Še preden se je blejski vratar dobro zavedel, da se je tekma začela, mu je kapetan Olimpije Beribak zabil prvi gol. Le dobro minuto kasneje je akcijo Anfjorova z golom zaključil Kavec in rezultat je bil izenačen. V četrti minuti je Gorenje Podal ploščico Beribaku in vratar Lomovšek je bil spet premagan. Čeprav v začetku tekme ni bilo posebno napetih akcij, pa so imeli več od igre blejski hokejisti. V peti minuti je bil strelec drugega zadetka za Bled Vidmar, ki je prestregel podajo Pavlina in izenačil na 2 : 2. Nekaj lepih akcij blejskega prvega napada pa sta zaljučila Anfjorov in Stolbun, ki je bil strelec tretjega gola za Bled. Do konca Prve tretine je bilo še nekaj le- Potem, ko je nov trener Bleda Pavle Kavčič sprejel ponudbo HC Milano Devils in odšel v Italijo, je blejsko ekipo prevzel Rudi Hiti. Po tekmi je povedal: "Z nastopom moštva Bleda na današnji tekmi sem zadovoljen. Mislim, da ta zmaga za ekipo veliko pomeni. Je pa to le še začetek sezone, prijateljska tekma, ki še ne daje končnega odgovora. Sovjetski igralci so odlični, tudi domači so se dobro izkazali in pričakujemo, da bodo tudi ti vsaj tako dobri, da se bodo boljši lahko med tekmo oddahnili. Kajti na njih bo glavno breme igre. Bilo pa je še nekaj začetnih težav. Bo že boljše!" pih priložnosti pred golom Olimpije, vendar ploščica ni hotela v gol razpoloženega vratarja Novaka. Štiri minute po začetku igre v drugi tretini sta se izkazala Rožkov in Parmo-nov in Bled je vodil 4 : 2. Le nekaj minut kasneje sta se spet izkazala sovjetska igralca, ki sta v napadu kot za šalo premagala obrambo Olimpije, gol pa je po podaji Rožkova dosegel napadalec Stolbun. Drugo blejski veslač, Sašo Mirjanič Sezona brez svetovnega prvenstva Bled, 22. avgusta - V zadnjih dveh mesecih je že kar nekaj naših Športnikov okusilo posledice, ki jih vojna pušča tudi v športu. Zadnja grenka izkušnja je doletela blejska veslača Sadika Mujkiča in Saša Mirjaniča, ki sta dan pred odhodom na svetovno prvenstvo v veslanju, ki ta teden poteka na Dunaju, ostala brez partnerjev, točneje partnerja iz Reke, Aleksandra Fabjanica. Za pogovor smo Poprosili dolgoletnega blejskega reprezentanta Saša Mirjaniča. Četverec brez krmarja je bil eden od kandidatov za visoko uvrstitev na letošnjem svetovem prvenstvu. Dobre priprave so formo in uigranost čolna potrdile. Kako ste se počutili tekmovalci, saj sta dva domačina, Nino Saraga je iz Osjeka, Aleksander Fabjanič pa lz Reke, morala ostati doma? "Iz lanskega četverca s krmarjem smo ostali trije veslači. Krašovec je zaradi poškodbe moral prenehati s treniranjem, Banjanac je začel trenirati z Janšem v dvojcu s krmarjem , Sadik Mujkič pa je prišel k nam. Tako smo se do Luzerna v Četvercu brez krmarja še "lovili", v bu-zernu pa smo se dobro ujeli in ugotovili, da skupaj res lahko nekaj naredimo, dosežemo dober rezultat. Uspešen nastop na tem tekmovanju pa nam je bil tudi velika motivacija za treninge pred svetovnim prvenstvom. Ves čas od Luzerna, to je dober mesec, smo trenirali kolikor se je le dalo. Prejšnji pe-tek bi morali odpotovati na Dunaj, v sredo pa se je začelo zaplesti zaradi poziva Hrvaške športne zveze. Do zadnjega nismo ve-de|i, kaj bo. Se v četrtek smo se "na vodi" zmenili, da gremo vsi na Dunaj, tam pa se bomo dokončno odločili za nastop." Pripravljeni kovčki pa so v petek ostali doma. "Ko smo v četrtek po treningu prišli v veslaški center, sem §el domov in vse spakiral. Takrat so mi sporočili, da ne gremo, da so Fabjaniču od doma sporočili, da ne sme na svetovno prvenstvo, praktično so mu prepovedali udeležbo. Nekaj časa so sicer govorili naj se sam odloči, naj naredi kakor hoče, na koncu je Prišla prepoved... Govor je bil celo o možnosti, da bi se prepisal v blejski veslaški klub, vendar so rekli, da mu na Reki ne dajo iz-Pisnice." Za nastop vas ostalih iz čolna ni bilo več možnosti - glede na toi da ste napovedovali in bili pripravljeni celo na boj za medaljo? "Nekaj je bilo govora, da bi veslal Prešeren, vendar on že dva meseca ne trenira več, letos nismo naredili skupaj niti kilometra, za tako prvenstvo pa moraš biti "uveslan"... štirje kakor eden. Tako smo rekli - ali bomo šli vsi štirje ali nihče." Šest let si na največjih tekmovanjih zastopal barve Jugoslavija bil si reprezentant. Kakšen "udarec" je zate, za vrhunskega sPortnika, dejstvo, da si bil zaradi političnih zmed prisljen ostati loma? 'Udarec je velik. Trenutno ne vem, kaj bi. Od četrtka nisem bil v čolnu... nimam za kaj trenirati. Za letos je sezone konec. k _ »Vf»nu... 1111 ^orda bomo šli še v Beljak, vendar... saj nimam s kom veslati. ^°rda bova šla Sadikom veslat v dvojcu." r^ ^Ali že razmišljaš o naslednjem letu, nadaljevanju veslaške ka- . "Ne vem, kaj bo. Tovarne nimajo denarja, nekaj časa smo obivali štipendije, sedaj tudi tega ni več. Lahko treniraš vse neve, pa od tega nič nimaš. Če se bo kmalu kaj izboljšalo, bo 0^rcta še šlo, vendar ne vem kaj... Treba bo narediti črto in se ^ločiti. Nov izziv pa je gotovo olimpijada prihodnje leto." • V. ^anovnik, foto: A. Gorišek Okrepitev iz Sovjetske zveze s katero so se dobro ujeli domači igralci tretino se imeli tako rekoč ves čas v rokah igralci Bleda, ki pa so premoč pokazali tudi v zadnjem delu igre, ko so Rožkov, Blaž Lomovšek in na koncu še Pajk dodobra napolnili gol Olimpije. Le enkart so bili še uspešni Ljubljančani - ko je Alan Iliaš na podajo Gorenca ugnal blejsko obrambo in vratarja. Tako je bil končni rezultat 8 : 3 v korist domačinov, ki pa že danes, v petek 23. avgusta, odhajajo na povratno srečanje v Ljubljano, Rdeče-belo-modri hokejisti Bleda so torej za uvod dobro napolnili gol ljubljanske Olim- pije, ki tokrat na Bledu v ekipi še ni imela igralcev iz Sovjetske zveze (v Ljubljano naj bi prišli v nedeljo). Gledalci so uživali v dopadljivi igri domače ekipe in kot se pač za moško igro spodobi - na ledu ni manjkalo tudi fizičnih obračunov (s hokejskimi palicami in tudi z golimi rokami). Gorenjci pa smo se lahko prepričali, da smo poleg jeseniških hokejistov dobili še eno močno ekipo, ki bo, kot si lahko obetamo, uspešno zastopala slovenske barve v alpski ligi. Na blejskem ledu bo torej letos še vroče! • V. Stanovnik Konec tedna se začenja tekmovanje v območnih nogometnih ligah Jeseničani doma, ostali v goste Kranj, 22.avgusta - V območni nogometni ligi zahod imamo Gorenjci med članskimi ekipami letos tri predstavnike: Alpino iz Žirov, Triglav iz Kranja in Jesenice. Pri mladincih pa nas bo bodo zastopale ekipe Triglava, Jesenic in Crei-ne-Primskovo. V prvem kolu odhajajo nogometaši Triglava na gostovanje v Bilje, mladinci pa v Medvode. Alpina igra v Kočevju, mladinci Creine-Primskovo pa bodo gostovali v Kisovcu. Doma igrajo edino člani NK Jesenice. Tekma bo v nedeljo, 25. avgusta, ekipa Jesenic pa bo gostila moštvo Brd. Tudi v prvi slovenski nogometni ligi edini predstavnik Gorenjske, ekipa Živila - Naklo, ta konec tedna gostuje. Na igrišču v Medvodah jo čaka domača ekipa Medvode. • V. S. Novo balinišče Podnart - Člani gasilskega društva Podnart so s pomočjo balinarjev letos zgradili v Podnartu, poleg doma kulture, dvoste-zno balinišče. Balinišče je zgrajeno po predpisanih normah in ograjeno, zato bo uporabno tudi za tekmovanja. Slovesna otvoritev balinišča bo v petek, 30. avgusta ob 15.30 uri. Ob 16. uri bo začetek 48-urnega maratona v balinanju med moštvi Podnarta in Posavca. Tako bo zaključek maratona v nedeljo, 1. septembra ob 16. uri. Vseh 48 ur bodo imeli udeleženci maratona na voljo jedi in pijače. Za dograditev balinišča so delali brezplačno prek 800 ur, material pa je nabavilo Gasilsko društvo Podnart. V soboto, 31. avgusta ob 18. uri, bo pri domu kulture v Podnartu začetek vrtne veselice s srečelovom. Igral bo ansambel Triglavski kvintet s pevko. _ _ , Ciril Rozman Vaterpolo Triglav prvi Kranj, avgusta - Na letnem kopališču v Kranju je bilo prejšnji torek prvo prvenstvo Slovenije v vaterpolu za pionirje stare dvanajst in manj let. Nastopile so štiri ekipe: Koper, Delfin in dve ekipi Triglava. Za prvo mesto sta igrali domači ekipi, zmagal pa je Triglav I z rezultatom 22 : 4. V zmagovalni ekipi so igrali: Kern, Preis, Proust, Jure Nastran, Matej Nastran, Hude, Košir, Hrovat, Ramovš, Puškar, Paušič. Likozar in Smrkolj. Na koncu tekmovanja je predsednik VK Triglav Marko Tropan najboljšim predal diplome in pokal. • J. Marinček Vabila, prireditve Konjeniški turnir in kasaške dirke - Konjeniški klub Triglav Bled prireja na hipodromu v Lescah konjeniški turnir v preskakovanju zaprek in kasaške dirke. Sodelujejo vsi klubi iz Slovenije. Otroci do 15. leta imajo prost vstop. Nogometni turnir v Radovljici - Člani NK Mavrica iz Radovljice organizirajo to soboto, 24. avgusta, z začetkom ob 8. uri, turnir na igrišču Donata v Radovljici. 26. pokal Gorenjske v balinanju - To nedeljo, 25. avgusta, bo v Radovljici že 26. pokalno srečanje na vsakoletnem mednarodnem balinarskem turnirju. Srečanje bo v športnem parku, začelo pa se bo ob 8. uri. V primeru dežja bodo tekmovanja na pokritih baliniščih BK Lesce. Nastopilo bo 12 moštev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Štiri najuspešnejše ekipe bodo prejele pokale v trajno last. Športne prireditve v Dražgošah - To soboto in nedeljo bo v Dražgošah turnir v malem nogometu, ki ga pripravlja domače športno društvo. V nedeljo bo tekmovanje padalcev za pokal Dr-žagoš, v soboto zvečer pa bo na novem igrišču metanje trojk v košarki. Poleg tega bo v nedeljo zabavni program, za glasbo pa bo skrbel ansambel Strmina. Klub umetnikov, rekreativcev In delavcev turistične dejavnosti »KLUB DEŽMAN« Kokrica pri Kranju RAZPIS Klub »Galerija Dežman« organizira v sodelovanju z Graverstvom Bruno Kosi iz Ljubljane 3. ABRAHAMOV POKAL v soboto, 24. avgusta 1991 (jutri!) na Kokrici Kategorije: A = moški 50 let, roj. 1941 B - moški nad 50 let, roj. 1940 in st. Discipline: - kolesarski kronometer 2 km, start ob 10. uri - gozdni tek 3 km, start ob 12. uri - skok v daljino z mesta, start ob 13. uri Prijave, štartnina: - danes (petek 23.8) od 10. - 23. ure osebno v Klubu Dežman ali po telefonu (064) 218-956 - jutri, sobota, 24.8., najkasneje eno uro pred pričetkom tekmovanja - štartnina je 200,00 din (vsi udeleženci prejmejo spominske medalje ter malico) Priznanja: - prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje zmagovalec v vsaki skupini pokal absolutni zmagovalec prejme umetniško sliko Razglasitev rezultatov: eno uro po tekmovanju v Galeriji Dežman, kjer bo tudi družabno srečanje! ABRAHAMOVO -S SVOJO UDELEŽBO D0KAŽIM0, DA SMO ŠE MLADI! MALI OGLASI APARATI STROJI Poceni prodam 3.000-kilogramsko hidravlično, avtomatsko, zložljivo, DVIGALO PM, italijanske izdelave. ?f 242- 283_12286 Ugodno prodamo dvobarvni STROJ za tampotisk Tosh Milano, skoraj nov, z vso opremo za izdelovanje klišejev. ® 065/26-767 ali 53-875, popoldne 12453 Poceni prodam dve termoakumu-lacijski PEČI, 4 in 6 kvV. Janez Kavčič, Šempeterska 49, Kranj, f 310-551_ 12516 Emo Termoblok 12, za etažno centralno ogrevanje, možno kuhanje, nova, poceni prodam. ^ 41-556, zvečer_12519 Termoakumulacijsko PEČ, 3.5 kvV, nov ŠTEDILNIK Korona, starejši uporabni PRALNI STROJ, starejši POMIVALNI STROJ v okvari in razne viseče stropne SVETILKE, prodam. Informacije na 212-385, od 10. do 20. ure 12533 Prodam AVTORADIA Sparkoma-tic in Panasonic, g* 311-001 12551 Ugodno prodam MLIN za sadje, z 1.1 KW motorjem in 100-litersko vijačno stiskalnico za sadje, vse rabljeno, g 312-157_12566 Ugodno prodam 120-literski BOJLER, elektrika in centralna in 6 plošč BAKRA, debeline 0.55 mm. Cena po dogovoru. Torkar, Lom 10 B.Tržič 12596 Prodam tračni OBRAČALNIK Fa vorit, gumi Bos 16 eolske; CIRKU-LAR za žaganje drv in TROSILEC umetnega gnojila. Ur 061/627-080 12608 Ugodno prodam revolversko STRUŽNICO z delom ali brez. 70-505 12630 Prodam IZRUVAČ za krompir Lans. Bergant, Glinje 12, Cerklje 12633 Prodam HLADILNIK Končar 200 litrski in ZMRZOVALNO SKRINJO 210 litersko. « 218-508 12639 Prodam dobro ohranjen ŠTEDIL-NIK (4 plin + 2 elektrika). ® 42 668 12640 Prodam malo rabljen, 4 - nitni OVERLOCK Babylock. & 323-195 12653 Prodam nov industrijski ŠIVALNI STROJ. «S> 70-964 12670 Prodam KIPPERSBUSCH in trajno žarečoPEČ.-Sf 41-185 12689 Prodam rabljen STROJ. U 68 417 POMIVALNI 12698 Prodam SORTIRNIK za krompir in tračni OBRAČALNIK Sip 220. Čir če 29, Kranj 12700 Prodam REGISTERSKO BLAGAJNO Casio.» 74-330 12717 Prodam nov, trofazni, ŠTEVEC. « 326 442 dvotarifni 12718 Prodam novo VETERNICO za sito tisk. » 327-292, popoldan 12731 Prodam enofazni, dvotarifni VEC. 312-211_12815 Prodam 2 levi PLANKI za JUGO in 500 literski KOMPRESOR s tremi glavami.» 329-794 12865 STAN. OPREMA Prodam REGAL, dolžine 3.60 m. 80-literski električni BOJLER in UMIVALNIK, 60 cm.« 215-738 Prodam dva KAVČA in trodelno OMARO, vse ohranjeno. g 42-727_12530 Prodamo kuhinjsko OPREMO, kompletno OPREMO za dnevno sobo, okroglo MIZO s šestimi STOLI, raztegljiv KAVČ in POSTELJO. Informacije na « 212-385, od 10. do 20. ure_12532 Prodam kotno SEDEŽNO GARNI-TURO in PRALNI STROJ. g 323-105_12583 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO g 622 136_12600 Prodam dobro ohranjeno SEDE ŽNO GARNITURO s klubsko mizico. Križnar, Šorlijeva 9, Kranj, " 214-190_12613 Ugodno prodam 3 leta staro DNE VNO SOBO s štirimi nizkimi ele mehti, tremi mizicami in kotno sedežno garnituro. g 73-792 dopoldne, 50-438 popoldne 12623 Ugodno prodam ŠTEDILNIK Koro-na (2 plin + 2 elektrika), ter dvojno nerjaveče POMIVALNO KORITO g 89-047_12626 Prodam ročno izdelano DNEVNO SOBO, g 78-147_12681 Kupim starinsko OMARO, g1 622-135_12699 Prodam KAVČ in 2 FOTELJA g 311-752_12715 Prodam LTŽ montažne, okrogle STOPNICE, stare 80 let, odlično ohranjene, za višino 9 metrov. w 51- 032_12744 Prodam vhodna VRATA za 1.500,00 din. Sp. Besnica 31 12764 Ugodno prodam rabljen HLADIL NIK, PRALNI STROJ in dvodelni KUHINJSKI ELEMENT. Cena po dogovoru, g 216 503 popoldne Prodam starejše OMARE, POSTE LJE in drugo pohištvo g 45 334 Prodam otroški POGRAD z jogije ma.J 631-118_12794 Prodam garažna VRATA in VRATNA KRILA. g 613-135 12806 Prodam OKNA z roleto 120 x 100 in 53 x 100. g 42-158 12814 Prodam 8-literski BOJLER in UMI-VALNIK Jezerska 6,Kranj 12820 NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE - 30 urni tečaj za odrasle ob torkih in četrtkih Inf. po tel.:621-998, KON Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Rebolj,Medetova 11 12821 Prodam kompletno OPREMO za trgovino ^ 82 852 12833 STANOVANJA Družbeno, 3-sobno STANOVANJE, 72 kvad. m, v Šk. Loki, zamenjam za dve manjši. Omerčič, Frankovo nas. 161, šk. Loka 12512 Oddajam apartma v Dolenjskih Toplicah, v avgustu in septembru, -g 068/65-285 12564 Prodam trosobno STANOVANJE v okolici Tržiča. Cena 600 DEM za kvad. meter. Pinterič, Pot na Bistriško pl. 22, Tržič 12567 ZAMENJAM enosobno družbeno stanovanje v Kranju, za dvosobno s kabinetom "g 329-853 12631 Menjamo 1-sobno STANOVANJE za večje g 215-459_12663 Prodam opremljeno STANOVA-NJE v Šk Loki, g 620-070 12676 Oddam 1 sobno STANOVANJE. « 41 369 12685 V Kranju oddam v najem novo Hl-ŠO g 327-067, popoldan 12697 Prodam, oddam ali zamenjam HIŠO za stanovanje. Sp. Duplje 74, g 325-402_12776 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Škof ji Loki, g 632-777 12777 Prodam vseljivo, starejšo HIŠO na Laborah.^g 41-675, popoldne Nujno vzamem v najem GARSO NJERO ali enosobno STANOVA-NJE. g 323-834_12834 Zamenjam družbeno GARSONJE RO za večje, 2-sobno stanovanje. Likar, Gorenjskega odr. 10, Kranj VOZILA Prodam ZASTAVO 101, letnik 73. Bobulevski, Janeza Puharja 2, Kranj Prodam FIAT 850, letnik 1984. Potočnik, Krnica 33, Zg. Gorje 12248 CITROEN GSX, registriran, pro-dam. Dobračevska 28, Žiri 12263 FIAT Regato 70, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno prodam. g 311- 247_12392 Prodam Z 101, letnik 1981, prevoženih 80.000 km, registrirana do konca oktobra 1991. Cena 2 500 DEM, g 631-641_12397 Prodam 126 BIS, rdeče barve, letnik 1991 Tavčar, Gorenja v»» 244, Gorenja vas 12440 Prodam super R 4 GTL, letnik 1988. g 242-901_12509 VW Golf diesel, letnik 1989, prodam; delno tudi na kredit, g 74-330, Čopova 6, Jesenice 12513 Prodam Z 101, letnik 1985. g 215-243_12517 Prodam Ž HJV letnik 1988. g- 79-531_12522 Prodam 126 P, letnik 82, registriran do 11. 1. 1992. Kriška 26, Kranj -Drulovka_12526 Prodam MOTOR za Škodo 120 L, letnik 1989, brezhiben. Cena 1.200 DEM, g 66-147_12534 Prodam R 4, letnik 1977, garažiran. Cena 500 DEM v dinarski protivrednosti. Gačnik, Žale 7, Radovljica_12535 Zelo ugodno prodam Z 128, letnik 1988, registrirana do marca 1992, prevoženih 30 000 km. g 47-090 Prodam R 5 Campus, lepo ohranjen, rdeč, prevoženih 17.000 km. Cena 13.000 DEM v dinarski protivrednosti, g 801-122, int. 161, po 19. uri_12538 Ugodno prodam VW 1200 J, letnik 1976, vozen, registriran do 15. 9 1991. Grajska 17, Bled, g 78-230 Za Z 750 prodam BLATNIKE, PRA-GE in zadnjo OBROBO g 312- 143_12542 Prodam R 4 GTL, letnik september 1989. g 47-560, Naklo 12544 Prodam Z 101 GTL 55, letnik december 1986. Cena po dogovoru. Grbič, C. revolucije 7, Jesenice Prodam R 9 Exslusive. Kavčič, Škofjeloška 9, Kranj_12553 Prodam 126 P, letnik 1980. Cena 1 000 DEM, g 312-225 12554 Prodam Z 750, letnik 1982. Bobnar, Velesovo 64, Cerklje 12555 Prodam R 4 TL, letnik 1978. Kovor 74, Tržič, g 57-921_12556 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. Ko-dras, Hlebce 7, Radovljica 12557 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1989 g 70-725_12558 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. g 82 358_12560 Prodam VISO Super E, letnik 1983 ali zamenjam za Jugo 55 Koral - 60 Koral, z mojim doplačilom. g 323-026, od 16. do 19. ure 1256^ Prodam JUGO 45 A, letnik 1989. g 221-450_ 12565 Z 101, letnik 1979, ugodno prodam. y 324 667, popoldan_12569 Prodam SKALO 55, letnik 1990, 14.000 km, rdeče barve, g 66 920 Petek, 23. avgusta 1991 MALI OGLASI, OGLASI 23. STRAN GLAS S C AH 90, O.o.o. I Nudimo vse vrste finančno -računovodskih storitev! \Tei, 064/242-207 Prodam zelo dobro ohranjeno Z 101 Confort, letnik september 1981, prevoženih 61.000 km. Cena 2.600 DEM. Engelman, Kurirska pot 25, Kranj, g 242-043 12570 Prodam GOLF diesel, letnik 1988. g 78-336_12572 Prodam terenski avto FIAT Cam-pagnola, letnik 1979. Čufar, Tržaška ul. 7, Lesce_12573 Prodam GOLF diesel, letnik 1983 in FORD Sierra 2.3 diesel, letnik 1984. y 70-542_12574 Prodam VVV hrošč, letnik 1965, dobro ohranjen, registriran do marca 1992. Slavec, C. 1. maja, Kranj, g 328 642_12575 Prodam VW hrošč 1303, prevoze nih 62.000 km. C. na Rupo 14, Kranj - Kokrica, g 217-191 12576 R 4 GT diesel, letnik 1989, prevoženih 29.000 km, matalno-srebrne barve, ohranjen, ugodno prodam. g 46-719_12579 Prodam R 4, letnik december 1986. Zalokar, Podhom 42, Zg. Gorje Prodam JUGO Koral 45, letnik junij 1989. y 323-704_12584 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Obradovič, Cankarjeva 44, Radovljica 12589 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101 S, letnik 1979, obnovljeno, prebarvano, registrirano do julija 1992. Ogled popoldan. Fajfar, Brezje 20, Tržič_12590 Poceni prodam 126 P, letnik 1980 Lavrič, Koritenska 1, Bled 12591 Prodam Z 101, dodatno opremljeno, g 211-087_12592 Dobro ohranjeno 101 JUGO, letnik 1987, poceni prodam. Horn, Revolucije 8, Jesenice _12594 Prodam R 4, letnik 1988, z radiom, zimskimi gumami in kljuko. Cena 6.500 DEM, g 311-272 12597 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980. g 46-509 12601 Privarčujte 10 litrov benzina pri 400 prevoženih km. Nastavitev VPLINJAČA po Fiat normativih JUGO 45 - 5.9 litra , JUGO 55 - 6.9 l'tra. JUGO 60 - 7 litrov na 100 km. Zelič, Sv Duh 187. Šk. Loka, g 632 385__12605 Prodam GOLF letnik 1988. Cena po dogovoru g 311 500 12627 Prodam 126 P, letnik 1989. g 633-660_'_12629 Prodam OPEL Kadet 13 S, letnik 1990. g 241-191_.12632 Prodam karamboliran FORD ESKORD, letnik 1989. Ogled pri avtokleparju Medved, Čirče. ® 328 162_12636 Prodam AUDI 80 D , oktober 1988. Cena 26.000 DEM. ® 211-383 dopoldne_12637 Prodam VOLVO 244/78, reg. Cena 6-600 DEM, g 325-024 12644 Prodam R 4 GTL letnik 1985, registriran do julija 1992. g 43-175 Prodam JUGO 55 letnik 1990. g 70-415_12649 Prodam Z 101 GTL 55 letnik 1986 g 82 358 _ 12650 Prodam 126 P letnik 1986. Vod- njov, Sp. Gorje 161 _12651 Prodam JUGO 45, letnik 1984. g 621-136 po 14. uri 12652 Prodam JUGO 45 letnik 1985. g 42^653_12655 Prodam LADO Karavan 1.300 po ugodni ceni. g 327-454, po 14. uri Prodam AMI 8, celega ali po delih. g_74-754_12657 Ugodno prodam dobro ohranjeno Aj-FO 33. g 242-760_12661 R~4 GTL, letnik 1987, prodam, g gj^l-524_12667 Prodam Z 750 LC, letnik 1980. « 22^201_12671 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. gorice 36, Golnik_12673 Prodam kombi FORD Tranzit, le- ^1979. g 324-612_12677 Prodam FIAT UNO 60 S, letnikm lgg8_ Alpska 70, Lesce 12678 Prodam GOLF JXD, letnik 1987. ^P_gorje 1/b, Zg. Gorje 12679 Prodam JUGO 45,letnik 1986. Mošnje 17/a, Radovljica 12682 Prodam Z 101, letnik 1981. Cena ggOjDEM.g 41-369_12684 ^[odam 126 BIS, nov, g 801 -565 Prodam NISSAN Sunnv. letnik lgg6.Zgoša 61, Begunje 12688 Prodam JUGO Koral 55, letnik lg90.g 51-732_12691 Prodam ohranjen GOLF diesel, le- 1:^1987. g 631-364_12692 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. gM331-364_12694 Prodam JUGO, letnik 1989. Ogled Popoldan. Hrastje 20 12696 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Kuhar, Lahovče 38, Cerklje 12703 Prodam Z 128, letnik 1989. Hraše 1, Preddvor 12704 Prodam JUGO 45, star 2 leti. Go-steče 2, Škofja Loka 12707 Prodam Z 101 Rozman, Rožna 28, Šenčur_12710 Prodam 126 P, letnik 1982. g 621-357_12719 Prodam Z 750, letnik 1985. Straži-ška 18, g 311-684_12720 Prodam Z 750, letnik 1977. Kle-menčič, Zg. Besnica 114 12721 Prodam JUGO 60, letnik december 1989 g» 211-663_12723 Prodam 126 P, letnik 1988, 19.500 km. g 42-393_12725 Prodam DIANO, letnik 1976, za 1.300 DEM. 328-130_12726 Prodam GS 1.3, letnik 1980. Poren-ta, Begunjska 13, Kranj 12727 Prodam LADO Nivo, staro tri leta. g 75-271_12728 Prodam VVV 1200, letnik 1975, g 311-856_12729 Prodam SKALO 55, letnik 1990. g 66 920_12732 Poceni prodam 126 P, letnik 1979 ter dele, g 723-355__12733 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. Pavlin, Križe_12738 Prodam LADO Samaro, letnik 1987, cena 7 000 DEM. Sr. Vas 95, Šenčur 12742 Prodam VVARTBURG Karavan, le-tnik 1987, dvotaktni, registriran do junija 1992, prevoženih 50.000 km Cena 4.500 DEM. g 51 -032 12743 Prodam SUZUKI Svvift Sedan 1.3 g 215-121_12749 Prodam Z 101 gt, LETNIK 1986. Cena 900 DEM. g 222-241 int. 249, do 13 ure_12751 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1981. g 326 889_12753 Prodam JUGO 45, letnik 1989. g 324-692_ 12754 Prodam Z 101, registrirana celo leto. Informacije na g 88-415 12755 Prodam R 4 GTL, cena 4.800 DEM. «621-191 12757 Prodam 126 P, 695-191 letnik 1986. g 12759 Prodam 126 P, letnik 1977, obnovljen, neregistriran, flf 633-207 GOLF CLD, rdeč, star 3 mesece, prodam ali menjam za starejšega ali dve leti starega PASSATA die-sel. g 74-314_12761 Prodam FIAT 750 LC, letnik 1980 Korbar, Tekstilna , Kranj 12762 Prtodam VVARTBURG Karavan, le tnik 1983, prevoženih 60 000 km, odlično ohranjen, cena 2.000 DEM ali 42 000,00 din. Kotnik, Gradniko-va 65, Radovljica, po 15. uri 12763 Prodam JUGO-45 A, letnik 1987. ■g 326-865_12765 Prodam JUGO 45, letnik 1984, pre-voženih 69.000 km, Čirče 11, Kranj Prodam KOMBI Z 850, lepo ohranjen in AVTOMATIK Tomos, ohranjen. Lahovče 47, Cerklje 12771 Prodam JUGO 45 Koral, star 1 le to. Sr. Bela 53, Preddvor 12772 Prodam GOLF, letnik 1981. Tepina, Planina 16, Kranj_12773 Prodam JUGO 45, rdeče barve, december 1989 g 211 -551 12779 Prodam zaleten avto Z 126 PZL, letnik 1989, prevoženih 3.000 km. Cena 2.500 DEM z dinarsko proti vrednostjo, g 633-095 12780 Prodam GOLF diesel, letnik 1986, rdeč, prevoženih 66.000 km. Jezer-ska o 34, Kranj_12781 Prodam JUGO Koral 45, popolnoma nov, 10 % ceneje kot nov. Cvek, Šolska 4, Bled - Ribno 12783 Ugodno prodam VW kombi bus, SUZUKI Svvift, MAZDA 323 HB Rekar d. o. o, g 323-085 12784 Prodam JUGO 45 L letnik 1986, registriran do avgusta 1992. Mešino-vič, Jenkova 8_12786 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980, nanovo registrirano, cena 2.500 DEM. Ogled hotel "Belevue", Šmarjetna g., ali g 311-211, po 20. uri_12787 Ugodno prodam GOLF diesel, le tnik september 1986, z dodatno Ugodno prodam R 19, letnik 1989, rdeč, prevoženih 41.000 km. flf 51-805, po 16. uri_12774 Prodam Z 750, letnik 1979, registri-ran do januarja 1992. g 47-445 opremo, g 721-194_12788 Prodam VVARTBURG Karavan , le-tnik december 1989, 7.800 km. Ce-na 9.000 DEM, g 632-572 12793 Prodam LADO Samaro s 5. vrati, letnik 1990, prevoženih 6.150 km. Delono možno na obroke. Menjam tudi za manjši avto. g 061/340-447_12795 Prodam ZASTAVO 750, letnik oktober 1985. g 633-608 Zaradi investicijskih problemov prodam novo R 4, metalno modre barve, zaščitena. Maroševič, Gorenjska 33, Radovljica 12797 Prodam Z 101, letnik 1976. registrirana do konca januarja 1992. g 801-516, po 16. uri 12796 Prodam osebni avto Z JUGO 11 GX, letnik 1988, dobro ohranjen. Leben, Na Kresu 20, Železniki Prodam Z 128, letnik 1989. g 061/52 414_12803 Ugodno prodam JUGO 45 AX, de cember 1987. g 48-184 12804 Prodam GOLF DXL, letnik 1988. Hotemaže 72, Preddvor 12805 Prodam Z 750, letnik 1979. g 42-069_12808 Prodam VW PASSAT, letnik 1979. Škofjeloška 19, Kranj_12810 Prodam JUGO 45 Koral, tf 621-971_12811 Prodam ALFASUD 1.5, letnik 1982, 105 KS. g 631 364_12812 Prodam Z 101, letnik 1976. Cena 1.700 DEM, g 211-212 12818 Prodam karamboliran GOLF, letnik 1984. Visoko 119_12823 Prodam Z 128, letnik 1987. g 323-470_12824 Ugodno prodam JUGO Koral 45, letnik 1989, registriran do septem-bra 1992.« 42-518_ 12829 Prodam OPEL Kadet, izdelan za ameriški trg, letnik 1991. g 51 -595 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989, g 622-451_12844 Prodam CTX 80, letnik 1989. Rakovica 19, Zg. Besnica 12847 Prodam novi CITROEN ZX Avanta-ge, g 622-195 ali 632-461 12849 Zelo ugodno prodam FIAT 750, v voznem stanju flf 311 -603 12856 Brezplačno oddam 802-726 PSA. « 12548 ŽIVALI Prodam 1 leto stare KOKOŠI. Cena 40,00 din za kos. Drinovec, Strahinj 38, Naklo_12045 Ugodno prodam mladiča PERZIJSKE MAČKE. Zupan, V. Vlahoviča 7, Kranj_12510 Dobrim ljudem oddam tri mlade PSIČKE, stare 2 meseca, mešanci terierjev.g 49 539_12511 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO. Debelak, Zg. Dobrava 9, Kamna gorica 12525 Prodam KRAVO tik pred telitvijo. g 74-201_12571 Prodam KRAVO s teletom. Do-man, Bodešče 7, Bled 12577 Prodam dva PREŠIČA, Brezovica 3, Kropa_12580 Prodam 10 dni starega BIKCA. Podbrezje 45, Duplje 12581 Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico, četrtič brejo 7 mesecev. Bilban, Sp. Pirniče 42, Medvode 12610 Prodam breje, plemenske TELICE. čemažar, Bleivveisova 41, Kranj Prodam KOBILO staro 5 let in ŽREBIČKO.g 311-471 12646 KOZE z mlekom ali brez prodam, g 692-761 in 311-471 12648 Prodam nemškega OVČARJA z rodovnikom, g 65-782 12687 Prodam 11 tednov staro KOZO g 631-242_ 12690 Prodam mlade nemške OVČARJE z rodovnikom, g 57 281 12695 Oddam 10 tednov starega PSIČKA, g 70-078 ' 12701 Prodam mladiče NEMŠKEGA OV-ČARJA, šempeterska 15, Kranj Prodam 9 mesecev brejo KRAVO Simentalko. Lahovče 26, Cerklje Prodam BIKCA Simentalca, stare ga 8tednov.g 58-232 12782 Prodam 8 tednov staro TELIČKO Drulovka 17/c, Kranj_12813 Prodam več BIKCOV 10-14 dni Za draga 13, Duplje_12843 Prodam KONJA Ponija z vprego in KRAVO s TELETOM. Podjed, Olše-vek 49, Preddvor 12855 BLED tečaji tujih jezikov Vpisujemo v tečaje angleškega, nemškega in itali janskega jezika vseh stopenj. Prijave po tel.: -064/78-313 - Prodam Šenčur brejo TELICO. Luže 46, 12527 Prodam PURANE, stare 50 dni, težke približno 3 kg Cena 100,00 din za kg. Stare, Pokopališka 22, Kranj Kokrica 12528 KOKOŠI, rjave, tik pred nesnostjo in bele PIŠČANCE, za dopitanje, prodam. Gašperlin. Moste 99, Ko menda, g 061/841-471 12537 KRAVE simentalke, prodam. ® 310 855_12540 Prodam TELETA simentalca, starega 5 tednov Zgoša 4/a, Begunje AVTOSEJEM V KRANJU na Gorenjskem sejmu vsako nedeljo vabi "Praktikum' ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec Tehničnih in kemičnih izdelkov STANISLAV CEJ rojen 1919 Od njega smo se poslovili v torek, 20. avgusta 1991, ob 16.30 na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Umrla je naša mama, babica in prababica HEDVA BERTONCELJ roj. Schneider, 1913 Od nje smo se poslovili 8. avgusta v družinskem krogu na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: vsi njeni V SPOMIN Srečni z vami smo bili žalostni odkar vas ni v naših srcih ste bili in ostanete vse dni Minilo je žalostno leto, odkar si odšla od nas naša draga mama ANGELA GANTAR VSI TVOJI Žiri, avgusta 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata STANISLAVA CEJA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dragi sestri in teti Kranjc Mariji, za njeno nesebično in požrtvovalno pomoč. Hvala pevskemu zboru Društva upokojencev iz Kranja in govorniku za poslovilne besede. ŽALUJOČI: žena Cvetka, sinova Danilo in Davorin z družinama ter brat Jože in sestra Justina z družinama ZAHVALA *V petek, 16. avgusta, smo se za vedno poslovili od naše drage mame, babice, prababice in tete ANICE VIDMAR roj. Gašperlin Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kranj za nego in skrb med njeno boleznijo. ŽALUJOČI: sin Milan in hčerki Marija in Božena z družinami ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi oče, stari oče, tast in stric JAKOB RAVŠELJ, st. s Kokrice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na .njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Jerajevi ter osebju jeseniške bolnišnice, ljubljanske Urološke klinike ter UKC Golnik. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke ter govorniku za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: sin Jaka z družino Kokrica, 6. avgusta 1991 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat, stric, ded in praded ŠTEFAN ^ ČENČIČ, st. WL j0t mL mk krojač v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem STOGŠ, prijateljem iz Iskre in vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljen pogrebni obred ter pevcem. Vsem prisrčna hvala! VSI NJEGOVI Kranj, Selca nad Škofjo Loko, Mexico City ZAHVALA Na tisto tiho domovanje kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in tvoj. . . (S. Gregorčič) Dotrpela je in nas pustila same naša MARIJA CIMPRIČ rojena Šetina Pokopali smo jo v nedeljo na vaškem pokopališču. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo dr. Udirju, g. župniku za obisk na domu in lep pogrebni obred, pevcem s Kokrice za zapete žalostinke, praporščakom ter sosedom, hčerinim in sinovim sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje in izkazano pozornost. Največja zahvala pa je namenjena našima dobrima sosedoma, višji medicinski sestri Eriki Povšnar in njeni mami Ani, za vsestransko pomoč v času mamine bolezni. ŽALUJOČI: mož Tine in njeni otroci: Tinca, Slavka in Marjan z družinami OD TORKA DO PETKA Slovenija in svet Sreda na Celovškem sejmu Živahno na sejmu in na pogovorih Celovec, 21. avgusta - Predsednik republike Avstrije dr. Kurt NValdheim je v soboto odprl tradicionalni Celovški sejem, ki bo odprt do 25. avgusta. V sredo je bilo na sejmu še posebej živahno. Predstavniki dežel Alpe-Jadran, med katerimi so bili politiki, gospodarstveniki in "sejmarji", so si izmenjali izkušnje in se med drugim dogovorili o tem, da bi obrtni sejem, ki ga nameravajo pripaviti v Celovcu, selili po sejemskih mestih: najprej naj bi bil v Celovcu, potem pa v Gradcu, Vidmu ali v Kranju. Za jugoslovanski paviljon na Celovškem sejmu je bilo rečeno, da je v njem vse drugo kot jugoslovansko blago in nam prej v sramoto kot v ponos in da bi ga bilo treba obnoviti. Na sejmu se je mudila tudi delegacija kranjske občine, v kateri sta bila poleg predstavnikov Gorenjskega sejma tudi Vladimir Mohorič in Peter Orehar, predsednik in podpredsednik kranjskega izvršnega sveta. Sejem je ta dan obiskal tudi koroški deželni glavar Zernatto. Foto: G. Šinik Kranjsko delegacijo, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič, je sprejel predsednik koroške deželne zbornice Karel Kofler. W mmEH^^ mmm mmm Koroški deželni glavar (levo) med ogledom Celovškega sejma. Poceni knjige v Kranju Kranj, 22. avgusta - Center za socialno delo in Zveza društev prijateljev mladine je včeraj v Kranju na Trgu revolucije pripravila sejemski dan za šolarje. Prireditev je dobro uspela in veliko šolskih potrebščin je zamenjalo lastnike. Foto: Jure Cigler Presenečenje v ruševinah starega poslopja Ko se je Franci Kalan z Brega ob Savi odločil, da bo podrl staro poslopje za shranjevanje pridelkov tik ob svoji hiši, je med delom presenečen opazil, da se v debelih zidovih skrivajo ostanki preteklosti. Lahovče, 22. avgusta - Po magistralnih cestah, kot je cesta Kranj-Kamnik je največja dovoljena hitrost 80 km/h, skozi naselja, kot so v tem primeru Lahovče, pa se le ta zniža na 50 km/h. Od danes naprej se skozi Lahovče lahko mirno peljete z donjuanovsko hitrostjo 80 km/h ter spotoma poberete kakšno kuro, Bog ne daj kaj večjega. No, glavno je, da vsi vedo, da bo to soboto in nedeljo Lahovča-nom na veselici rolala skupina Don Juan, prelepljen znak za omejitev hitrosti pa... oh, k... ga gleda. # I. K., foto: J. C. -v >T?v- "Pred tednom dni smo začeli podirti shrambo, saj nam je že leto dni, odkar smo začeli pridelke s polja skladiščiti drugje, samo v napoto. Ker sem se dela lotil sam, sem kmalu opazil obrise starega oboka. Odločil sem se, da bom več kot 60 centimetrov debele stene rušil še bolj previdno, in tako sem iz ene od njih izluščil skoraj 2 metra visok in očitno zelo star obok," pravi Franci Kalan. Spomni se, da so leta 1936 po velikem požaru na novo prekrivali streho omenjenega poslopja in takrat na eni od starih opek odkrili letnico 1781. Predvideva torej, da je tudi odkriti obok iz tistega časa, če ne že od prej, enako kot leseno zamreženo okno, ki gaje odkril v steni nasproti. Pokazal pa je tudi obrise še enega oboka, nakazane na delu poslopja, ki ga še ni začel podirati. Najdba je po vsej verjetnosti precej stara in presenetljiva in zanimivo bi bilo slišati tudi mnenje strokovnjakov. • M. A., foto J. Cigler Brdo, 21. avgusta - V sredo so na Brdu pri Kranju odprli novo prebivališče za medvedjega mladiča, ki so ga aprila, po sili razmer, kot pravijo, dobili s Snežnika. Tam je neki lovec v samoobrambi ustrelil medvedko, komaj trimesečnega mladiča pa so vzeli v varstvo na Brdu. Sedaj tehta že trideset kilogramov, zato so prav zanj preuredili približno 100 kvadratnih metrov površine, kjer je pred mnogimi leti domovala vidra. Prijaznega kosmatinca bodo prav gotovo najbolj veseli otroci, saj ga lahko vsak dan obiščejo v novem medved-njaku. • M. A., foto: J. Cigler Genscher in De Michelis prideta v Slovenijo Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v torek nemškemu zunanjemu ministru Genscherju, v sredo pa še italijanskemu De MicheJisu, predstavil slovensko (Demosovo) idejo o urejanju prihodnjih odnosov v Jugoslaviji - predlog o ustanovitvi nekakšne konference o sodelovanju in varnosti v Jugoslaviji, v katero bi se vključila tudi Slovenija; dogovorili pa so se tudi, da bosta zunanja ministra jeseni obiskala Slovenijo. Kar zadeva nadaljnji razvoj dogodkov v Jugoslaviji. De Michelis meni, da imajo napredne sile (štiri republike in Marković kot predstavnik zvezne vlade) dobre možnosti za uspešen upor proti' konservativnim silam, ki jih sestavljajo Srbija. Crna gora in Jugoslovanska armada, Genscher pa je dejal, da so doslej precej osamljena nemška stališča postala prevladujoča v Evropski skupnosti. Večina gorenjskih fantov se je iz JLA že vrnila doniov Kranj, 22. avgusta - Slovenski vojaki, ki so bili na služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi, so v glavnem že doma. Od tistih, ki so na služenje odšli z Gorenjske, so se do roka vrnili vsi iz radovljiške, tržiške in škofjeloške občine. Od petintridesetih, ki so jih nazadnje čakali na Jesenicah, se jih je do petka vrnilo triintrideset, eden seje po vsej verjetnosti vrnil v Bosno, kamor je odšla tudi njegova družina, drugi, po narodnosti Srb, pa je podpisal, da želi še vedno ostati v JLA. Tudi v Kranju še čakajo na dva vojaka, ki bi se morala vrniti domov, na občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo pa so dejali, da policija preverja, kje sta in zakaj se še nista vrnila. • M. A. O ^ SUZUKI OSEBNA IN TERENSKA VOZILA ŠE VEDNO NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU do 25.8. do 18. ure. DINARSKA VPLAČILA DOBAVA TAKOJ Informacije: tel. na razstavnem prostoru: 223-024 ZAGREB, PROLETARSKIH BRIGAD 37 b, tel.: 041/633-622 ali 527-803 Ne zamudite izredne priložnosti v prodajalnah MERKURJA. Do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov. KOLIČINE SO OMEJENE! • material za centralno ogrevanje FERROTHERM Selnica ob Dravi, TVT Maribor, ITPP Ribnica, KOVINA Šmartno • gradbeni in izolacijski materiali SIP0REX Zagorje, IZ0LIRKA Ljubljana, OPEKARNA Brežice, IGM Zagorje, N0V0LIT Nova vas, TERMO Škofja Loka, TKK Srpenica, STANDARD Ljubljana • stavbno pohištvo GORENJE GLIN Nazarje • električno ročno orodje ISKRA ERO Kranj, BLACK & DECKER Grosuplje • varilni aparati VARSTROJ Lendava • mali gospodinjski aparati GORENJE MGA Velenje • kosilnice • barve, laki in razredčila ZNIŽANJE CEN VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG