60'i 0t
A A
n s R E D H '-1 ^ ' ''N -1 * * N '■C'A
PRlmurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ~
Abb. postale I gruppo Cdia 500 lil’
Lelo XXXVIII. Št. 235 (11.363)
TRST, četrtek, 28. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODOBREN ZAKONSKI ODLOK 0 IVA
V SENATNI KOMISIJI ZA USTAVNA VPRAŠANJA
Prostostrelcem navkljub Sklep o avdicijah vlada prejela zaupnico za globalno zaščito
Spadolini napoveduje poseg vlade, če sindikati in delodajalci ne bodo dosegli sporazuma
RIM — Kot ,jc bilo predvideno je Spadolinijeva vlada dobila včeraj ▼ poslanski /bo.niči zaupnico brez velikih težav, čeprav je bilo med glasovanjem kakiji 30 prostostrelcev. Glasovali so namreč dvakrat. Prvič je šlo /a tehnično zaupnico, ko je bilo glasovanje javno, drugič pa /a odobritev zakona, ki povečuje alikvote IVA, ko pa je bilo glasovanje tajno. Na prvem glasovanju je vlada prejela 348 glasov, medtem ko je 237 poslancev glasovalo proti: glede zakonskega odloka IVA pa je vlada prejela 318 glasov. p<oti pa je bilo 258. Med prvim in drugim glasovanjem je 22 poslancev večine prešlo k opo-
ziciji, kakih 8 ali 9 pa je najbrž odšlo iz dvorane.
Po mnenju načelnika skupine republikanske stranke gre za popolnoma normalno razliko, radikalec Teodori pa je menil, da je to vse prej kot normalen pojav. V bistvu gre za majhno opozorilo, ki ga je Spadolinijeva petstrankarska vlada sprejela v trenutku, ko ji ni grozila velika nevarnost. Spadolini je izrazil zadovoljstvo nad izidom glasovanj, vendar se zelo dobro zaveda, da je njegova vlada le še začasnega značaja. Prav včeraj je nekoliko neprevidno postavil konec novembra kot skrajni termin za svojo vlado. Slednja bo namreč vsilila sindikalnim organizacijam in delodajalcem sporazum o premični lestvici, «pa čeprav bi to moralo povzročiti vladno krizo, morda tudi predčasne volitve«. To svojo izjavo je Spadolini dal nekemu milanskemu dnevniku takoj po tajnem glasovanju v poslanski zbornici če ne bodo dosegli konkretnega sporazuma med družbenimi . silami do konca meseca pravi predsednik vlade, bo slednja prevzela svoje odgovornosti in ga vsilila. Pri tem se marši kdo sprašuje ali gre za napoved odloka, ki bo spremenil premično lestvico. Spadolini glede tega vprašanja ni jasen trdi samo, da so sindikalne organizacije s svojim predlogom premalo prispevale k zmanjšanju stroškov za delovno silo. Prevladuje mnenje, da bo tak poseg vlade nujno propadel tako zaradi nasprotovanja sindikatov, kot zaradi opozicije komunistov in najbrž, tudi socialistiepe stranke. Spadolini pravi nadalje, da je njegova vlada do kaj šibka, saj je treba kar naprej posredovati med različnimi in nasprotujočimi si interesi. Poleg tega ima ta vlada zelo malo ugleda in si ne more privoščiti nobene niti tako obrobne spremembe inštitucij.
Spadolini si skratka skuša podaljšati obstanek v palači Chigi, medtem ko krščanska demokracija meni, da ja sprememba vlade edini način, za preprečitev predčasnih volitev. V krogih pristašev predsednika senata Fanfanija na primer predlagajo sestavo vlade, ki bi jo vodil Emilio Colombo. S svoje strani Andreotti ne skriva svojih namenov: kdo je rekel, da ni mogoče iti na volitve pozimi, se vprašuje na prihodnji številki nekega tednika in dodaja, da so že dalj časa izumili dežnike in dežne plašče.
R. G.
Avdicije bodo trajale 5 dni - Ožji odbor se zaradi obolelosti sen. Vernaschija ni sestal - Izjava komunista Bertija o stališčih KD
NA OBISKU PRI SLOVENSKI KULTURNO-GOSPOPARSKI ZVEZI
Šetinc: Odprta meja ostaja trajna vrednota
Predsednik SZDL Slovenije poudaril, da sedanji položaj ponuja možnost za razvijanje višjih in trajnejših oblik sodelovanja in obžaloval, da marsikdaj tuji partnerji za tako sodelovanje niso pokazali zadostnega posluha - Podpora akcijski enotnosti Slovencev
RIM — Včeraj bi se moral ponovno sestati ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja, ki preučuje zakonske osnutke za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Sestanek, katerega so se udeležili samo senatorji Berti in Gerbče-va (KPI) ter Fontanari (SVP), pa je ponovno odpadel zaradi obolelosti predsednika ožjega odbora sen. Vernaschija,
Pač pa se je včeraj sestala komisija za ustavna vprašanja; na zasedanju je predsednik sen, Mur-mura postavil na dnevni red zakonske osnutke PSI, KPI in SSk ter predlagal, da bi prišlo do avdicije v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki naj bi trajala pet dni. Ta predlog je bil sprejet in sedaj je torej že gotovo, da bo prišla komisija v deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Ni pa še znano, kdo bo sestavljal delegacijo, kdaj bo do obiska prišlo in koga bo komisija
MUČEN ZAČETEK POGAJANJ 0 REFORMI PLAČ
Zapiranje delodajalcev pred predlogi sindikata
Neuspehi tudi na pogajanjih o obnovi delovnih pogodb
zaslišala.
V okviru razprave o predlogu o avdicijah je spregovoril tudi predstavnik KPI sen. Berti, ki je opozoril na izjavo demokristjanskega senatorja Beorcbie na zadnji seji ožjega odbora, češ da KD ne bo odstopila od svojih stališč glede teritorialne razdelitve Slovencev. «če je res tako, če je to res mnenje celotne KD potem je vprašanje zelo resno,« je dejal Berti in ugotovil, da bi bile v tem primeru vsakršne avdicije nesmiselne. <rNa avdicijo gremo namreč,« je nadaljeval Berti, »da slišimo stališča raznih skupin in organizacij z namenom, da poglobimo poznavanje slovenske man.jšine v Italiji. Gremo z dobro volvo in z odprtostjo ter bo potem naša naloga, da združimo osnutke zakona v eno samo besedilo. Če že sedaj KD pravi, da svojega stališča ne bo spremenila, pomeni to isto kot trditi, da Slovenci svojega zakona ne bodo dobili, saj bi bil tak zakon za manjšino nesprejemljiv.«
RIM — Po poldrugem letu zavlačevanj in omahljivosti so včeraj končno sedli za skupno mizo predstavniki Confindustrie, Intersinda, Asapa in sindikalne federacije CG 1L - CISL - UIL, da bi razpravljali o reformi strukture plač in dra-ginjske doklade. V drugih prostorih palače EUR v Rimu pa so tekla za ločenimi omizji pogajanja za obnovo delovnih pogodb. Ne eni in ne drugi pa niso včeraj bistveno spremenili zastojev, po vsem sodeč »e je spor med delodajalci in sindikalnimi predstavniki celo izostril Confindustria, kot najmočnejši sogovornik, vztraja pri svojih zahte-
Mariniju, Lami in Bcnvenutu (zgoraj) so sedeli nasproti predstavniki Industrljcev Annibaldi, Merloni In Mandelli (spodaj) (AP)
vah popolne revizije avtomatizmov, ki določujejo povišanje plač. Sindikatu je očitala, da ne spoštuje danih obveznosti, saj postavlja v dvom dogovorjeno maksimalno višanje plač. Najodločneje pa je zavrnila predlog sindikata o 10-od-stotnem znižanju draginjske doklade, češ da je to premalo in da ne rešuje problema cene dela.
Tako zapiranje delodajalcev je povsem razumljivo sprožilo ostre reakcije sindikalistov, ki že imajo svoje težave z bazo zaradi predloga o 10-odstotnem znižanju draginjske doklade. Sindikalisti so poudarili, da inflacije ne povzročajo delavci, če bo v prihodnjih dveh letih inflacija prekoračila vsa predvidevanja, za to ne bo kriv sindikat. Povsem razumljivo si ne sme v takem položaju sindikat privoščiti, da bi klonil, saj bi breme zadrževanja inflacije na svojih ramenih nosili delavci.
Generalna tajnika CGIL Lamo, UIL Benvenuto in namestnika generalnega tajnika CISL Marinija pa je razhudilo med drugim tudi zadržanje pri drugih «omizjih», kjer so v teku pogajanja za obnovo delovnih pogodb. Tu so namreč delodajalci pogojevali nadaljnja pogajanja z rezultatom pogajanj o reformi strukture plač, kar je večina sindikalistov ocenila kot provokacijo ne samo proti sindikatu temveč proti vladi. Delavci tekstilne stroke so že napovedali pred 12. novembrom 8-urno stavko. Podobne stavke napovedujejo tudi druge stroke, saj morajo obnoviti delovne pogodbe za približno 6 milijonov delavcev kovinarske, kemijske, gradbene in tekstilne stroke. Kovinarji so tudi poudarili, da so imeli za sogovornike navadne birokrate, kar dokazuje, da so pogajanja o obnovi delovnih pogodb le nekak odvečen privesek k pogajanju o reformi plač.
Vsekakor so' se glede plač včeraj sporazumeli, da se bodo ponbvno sestali 16. novembra, predhodno pa bodo 5. novembra preverili svoje pozicije. Sodeč po včerajšnjih rezultatih je skrajno vprašljivo, ali bodo spoštovali termin 30. novembra, ki ga je določil Spadolini za podpis sporazuma.
Poslanska komisija se bo srečala s predstavniki Furlanov
RIM — Komisija za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici je včeraj pod predsedstvom poslanca Ritza, sestavila spored avdicij v Vidmu v zvezi z ugotavljanjem potreb furlanske manjšine. Avdicije bodo v ponedeljek, 8. novembra in v torek, 9. novembra v poslopju videmske pokrajine. Najprej bo komisija zaslišala predstavnike dežele in strank, zastopanih v deželnem svetu, nato videmskega, goriškega in pordenonskega škofa ter predstavnike šolskih sindikatov. V ponedeljek popoudne bodo na vrsti predstavniki treh pokrajin in občin ter predstave niki sredstev javnega obveščanja, ki so prosili za avdicijo. V torek dopoldne pa bo srečanje s furlanskim filološkim društvom z manjšinskim združenjem AIDLCM in z videmsko univerzo, nato pa bo srečanje s časnikarji.
Kot gost Slovenske kulturno - go-| in tovariškem vzdušju, je predsed-spodurske zveze je bil včeraj na o- nik SKGZ Boris Race v uvodni be-
bisku v Furlaniji - Julijski krajini predsednik republiške konference SZ DL Slovenije Franc Šetinc. Šetinc, ki se je v svojstvu predsednika SZ DL prvič srečal z osrednjo organizacijo Slovencev v zamejstvu, se je dopoldne razgova.jal z delegacijo SKGZ na sedežu organizacije v Trstu, opoldne pa se je po obisku in razgovoru na Primorskem dnevniku in agenciji Alpe Adria, mudil na Goriškem, kjer si je ogledal manjšinsko podjetje MIPOT in goriški Kulturni dom. Tu je imel k ajši razgovor s krajevnimi predstavniki SK GZ. Na njegovem obisku v naši deželi sta tov. Šetinca spremljala Danilo Tiirk, ki je pri republiški konfe-ren :t zadolžen za manjšinska vprašanja, in generalni konzul SFRJ v Trstu, Drago Mirošič.
V dopoldanskem razgovoru na sedežu Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki je potekal v prijateljskem
sedi, po prisrčnem pozdravu gosta, podal izčrpno informacijo o splošnem položaju v Furlaniji - Julijski krajini s posebnim poudarkom na položaju slovenske narodnostne skupnosti. V tem okviru je orisal skupna prizadevanja ln enotne napore Slovencev v Italiji v boju za globalno zaščito, ki so sestavni del širšega boja za bolj humane in demokratične odnose v vsej družbi. V tem pogledu je izrazil zaskrbljenost ob ugotavljanju, da so v zadnjih časih pritiski za rešitev slovenske problematike bolj ohlapni, medtem ko, kot kaže, hitreje napreduje v parlamentu okvirni zakon o etničnih in jezikovnih skupinah. Slovenci pozdravljajo občutljivost, ki jo italijanska družba v zadnjih časih izkazuje tej problematiki, želijo pa, da bi bile njihove pravice, za katere se borijo že toliko let, vendarle priznane in da pri tem ne bi prišlo
do nesprejemljivih, razlikovanj med manjšino glede na pokrajino, v kateri živi.
V	nadaljevanju svojega posega se je predsednik Race dotaknil tudi vprašanja nedavnih jugoslovanskih gospodarskih ukrepov in njihovega vpliva na krajevni položaj. Slovenci v Italiji — je naglasil, imamo veliko razumevanje za te ukrepe, saj se zavedamo, da so bili ob nastali situaciji nekateri posegi nujni, presenetili pa so nas vsekakor drastični ukrepi za prehod meje s potnimi listi in še zlasti omejevanje maloobmejnega prometa. Ob resni zaskrbljenosti zaradi posledic teh u-krepov za tržaško in goriško gospodarstvo, ter na splošno za gospo darstvo v Furlaniji - Julijski krajini, je predsednik Race izrazil tudi željo in upanje, da bi ukrepi za prehod meje v kratkem bili manj drastični in da bi bile odpravljene omejitve v maloobmejnem prometu.
V	svojem odgovoru je predsednik
Pia
Srečanje predsednika RK SZDL Slovenije Franca Šetinca z delegacijo SKGZ
Zaključeno 8. srečanje narodnosti sosednih dežel na Gradiščanskem
Narodnosti hočejo biti most zbliževanja a morajo biti zaščitene pred asimilacijo
CINDROF (Gradiščansko) - Ude leženci 7. srečanja narodnosti sosednih dežel, ki je bilo od 24. do 26. t.m. v Cindrofu na Gradiščanskem, so ob zaključku dvodnevnih poročil in razprav o položaju narodnosti s posebnim poudarkom na vprašanjih predšolske in šolske vzgoje v materinem jeziku, sprejeli resolucijo (objavljamo jo posebej) v kateri ugotavljajo potrebnost in koristnost takih srečanj in se zavzemajo za uresničevanje obstoječih mednarodnih in bilateranih dogovorov med državami ob stalni in aktivni udeležbi ter soglasju narodnosti, za pravico jezika narodnosti v javnosti in za zadostno podporo kulturnim ustanovam in sredstvom informiranja narodnosti. Zagotavljajo svojo privrženost vlogi mostu in miru.
Zadnja dan srečanja sta s poro. čili in v razpravi sodelovala tudi predstavnika SKGZ Jože Koren s poročilom o splošnem položaju slovenske narodnostne skupnosti in njenim bojem za dosego globalnega
zaščitnega zakona, ter Pavel Stranj ,v nekaterih pokrajinah celo 31. Vseh s prikazom stanja in problemov | kandidatov pa je več kot osem ti-slovenskega šolstva v Italiji. Slo soč. Za izid volitev vlada v Špa-vensko skupnost je na_srečanju za- niji izredno zanimanje, kar odraža stopal dr. Rafko Dolhar.	| tudi dejstvo, da so bila zadnja pred-
Pred zaključkom razprave je i volilna zborovanja izredno obiskana.
nate. V sporočilu občinskega sekretariata za notranje zadeve še poudarjajo, da druge materialne škode ni bilo. (dd)
LJUBI J ANA — Na seji komisije! zvezne vlade ne bodo okrnjeni. Gre za narodnosti skupščine Socialistič- za depozit na dinarje ob prestopu ne republike Slovenije so namenili meje s potnim Ustom in zmanjšanja
Sprejfl novi zakon l 3 seji komisiji za narodnosti skupščini sr slovenuc
rSjIrtu Ukrepi ZIS ne smejo prizadeti nadaljnjih
RIM - V senatu so včeraj odo	#	■	n	j • v •	•	1*
tsgij stikov med narodnostmi m matičnimi narodi
lijski krajini in v Markah.
Zakon ima tri glavne vidike: prvi govori o denarnih prispevkih, drugi o primerih, ko bodo potrebne zakonske norme in tretji, ki obravnava bodoči razvoj prizadetih področij.
Kar se tiče denarne pomoči bo ta skupno znašala za Furlanijo Julijsko krajino 2.716 milijard, za Marke pa 223 milijard lir. Nasa dežela bo dobila za letošnje in prihodnje leto še 1550 milijard, nato pa do leta 2002 po deset milijard lir letno. S to denarno pomočjo naj bi dokončali obnovitvena dela na področju hidrogeologije, popravil javnih poslopij, cerkev, kulturno -zgodovinskih objektov in cest, poleg tega pa bi prispevali tudi k stroškom za podvojitev železniških ti rov na progi Videm ■ Trbiž in za Postavitev posebne protipotresne o-oazovalne mreže.
največ pozornosti razpravi o uredbi zveznega izvršnega sveta o plačevanju depozita na dinarje, ki ga morajo plačati občani ob prehodu čez mejo. Sejo je vodil predsednik Livij Jakomin, udeležili pa so se je tudi Rudi Čačinovič, predsednik komisije za mednarodno sodelovanje skupščine socialistične republike Slovenije in Jože Hartman, predsednik komisije za narodnostna vprašanja in mednacionalne odnose pri RK SZDL Slovenije.
Razprava je pokazala, da italijanska in madžarska narodnost v Sloveniji podpirata stabilizacijske ukrepe zveznega izvršnega sveta, vendar se zavzemata za to, da stiki z matičnima narodoma zaradi teh ukrepov
števila potovanj z maloobmejnimi dovolilnicami.
Dosedanja, sicer kratka praksa je pokazala, da ti, začasni ukrepi, o-nemogočajo organizirane stike med narodnostmi in matičnim narodom, v precejšnji meri pa onemogočajo še dokaj razvejane osebne stike. Vsekakor pa bi, po besedah delegatov italijanske in madžarske narodnosti morah začasni ukrepi upoštevati sedanje bogato in za narodnosti na oteli straneh meje zelo pomembno sodelovanje, ki ne povzroča prekomernega iznašanja dinarjev in deviz, posebej ne iz obmejnega območja. Zato se narodnosti v Sloveniji zavzemata za nadaljevanje in krepitev stikov z matičnima naro-
spregovoril tudi vodja ustavne službe pri predsedniku avstrijske vlade dr. Ludvvig Adamovich, ki je v odgovoru na ugotovitve koroških slovenskih predstavnikov inž. Feliksa Wieserja, Kukoviče in drugih, o neizpolnjevanju čl. 7 avstrijske- državne pogodbe in o tem. da je koroška slovenska manjšina edina od manjših sosednih držav, s katero se avstrijska vlada od leta 1980 dalje noče pogovarjati, dejal, da žeh biti informiran o dogajanju na Koroškem in se izrekel za takšno politiko sporazumevanja, da bo dialog možen, ni pa povedal kdaj in kako naj bi prišlo do nadaljevanja neposrednih pogovorov, ki so bili prekinjeni pred skoraj tremi leti.
Zaključke razprav in poročil je povzel predsedujoči predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. I-vo Miiller. Dejal je, da je srečanje bilo zelo delovno in prijateljsko, da pa se je pokazalo, da je osrednja tema srečanja, t.j. pred šolska in šolska vzgoja narodnosti tako pomembna, tako bistvena za vsako narodnost za njeno zaščito pred asimilacijo, da je dejansko vzela toliko časa, da ostale predvidene teme, kot so manjšinske organizacije, jezik v javnosti, tisk in radiotelevizija, niso mogle priti na vrsto. Poudaril je tudi važnost dialoga med manjšinami in večinskim narodom ter državnimi organi. Dr. Miiller ju se je v imenu vseh udeležencev zahvalil za gostoljubnost ln organizacijo koordinator srečanja dr. Franci Zvvitter.
Prihodnje srečanje bo v Jugoslaviji, na Hrvaškem ali v Sloveniji.
J. KOREN
Tako je bilo na zadnjem shodu socialistov kar nekaj sto tisoč oseb.
RIM — Komisija za proračun poslanske zbornice ni utegnila odobri ti državnega proračuna za leto 1983. Doslej so odobrili sedem členov, rt?nln'fiii V Pririni	razprava pa se bo nadaljevala v
LnjpiU ,|i ' TI 1511111	sredo. Predstavniki večine so do-
PR1ŠTINA - Kot je sporočil Ta- slcjnz»^VYSf P°Pravke- ki * njug, je v torek okoli 20. ure in 5	0 0pozlclja'
minut v Goleški ulici v Prištini, za poslopjem kina Vlažnimi, prišlo do močnejše eksplozije. Po petnajstih minutah ji je sledila še ena v Mostarski ulici.
Strokovne ekipe so v obeh primerih ugotovile, da je šlo za detonaciji enake moči, iz česar je moč sklepati, da je bilo uporabljeno enako eksplozivno sredstvo. Zaradi ek- BELFAST — Trije agenti sevemo-splozije je popokalo nekaj stekel na I irske policije so včeraj izgubili živ-oknih bližnjih zgradb, drugih po- ljenje v eksploziji peklenskega škodb ni bilo, kar pomeni, da ni šlo stroja v mestecu Lurgan, 30 kilome-za eksploziv v obliki bombe aU gra-1 trov jugozahadno od Belfasta.
republiške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc izhajal iz ugotovitve da sedanji trenutek zahteva še večjo aktivnost in delovanje Slovencev v Italiji in da sta v boju za zaščito bistvenega pomena akcijska enotnost narodnostne skupnosti ter povezanost z italijanskimi naprednimi silami. Matična domovina podpira akcijsko enotnost, ker se zaveda, da bi okrnitev te enotnosti koristila le tistim silam, ki skušajo potisniti manjšino na rob družbenega dogajanja. Matična domovina, je poudaril Šetinc, obravnava manjšino kot subjekt, kot osebek lastnega razvoja, ki naj samostojno odloča o svoji usodi.
V	nadaljevanju je predsednik republiške konference SZDL Slovenije namenil velik poudarek nedavnim stabilizacijskim ukrepom jugoslo* vanskega zveznega izvršnega sveta in dejal, da je treba v teh ukrepih videti predvsem njihovo revolucionarno plat, možnost, da se poiščejo rešitve na kvalitativno novih temeljih, da gospodarstvo, ne bo več tako izpostavljeno negativnim konjunk-tumim vplivom. Bitka za gospodarsko stabilizacijo je velik preizkusni kamen za vso Jugoslavijo in vsi napori so usmerjeni v to, da bi prebrodila sedanje težave.
Pri tem pa je Šetinc večkrat poudaril, da imajo ukrepi izključno go-SDodarski in začasni značaj. Jugoslavija se vsekakor ni odpovedala politiki odprte meje, nasprotno, to ostaja trajna in temeljna vrednota, ki bi je trenutni zastoji ne smeli prizadeti. Kar zadeva gospodarsko sodelovanje pa je bil mnenja, da se ravno v sedanji situaciji ponuja možnost za razvijanje višjih in trajnejših oblik sodelovanja, ki ne bi bde tako izpostavljene trenutni krizi. Pri tem pa je tudi obžaloval, da doslej marsikdaj tuji partnerji za tako sodelovanje niso pokazali zadostnega posluha.
Kar zadeva bolj specifično prehode meje je bil Šetinc mnenja, da se precej hitro rešujejo problemi, ki m s tem povezani in da je pri izdaji dovoljenj interpretacija ukrepov precej liberalna. V teku pa so tudi pogovori o tem. kaj bi bilo treba v predpisih spremeniti, da bi še tvomeje uveljavljali osimski duh, zlasti z ozirom na slovensko narodnostno skupnost v Italiji in italijansko v Jugoslaviji.
Ob koncu je Franc Šetinc izrazil tudi zadovoljstvo ob dejstvu, da so italijanska sredstva obveščanja s precejšnjim razumevanjem komentirala jugoslovanske ukrepe in spet poudaril, da so restrikcije začasne in v nobenem pogledu ne pomenijo zapiranja meja in dviganja neke vrste berlinskega zidu.
V	nadaljevanju so bili v razgovoru med predsednikom republiške konference SZDL in delegacijo SK GZ razčlenjeni še nekateri specifični problemi na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Šestine je tudi v tem pogledu zagotovil največ ie razumevanje matice za prikazane probleme.
ISLAMABAD — Pakistanski pred sednik Zia Ul Hak je predlagal sklicanje mednarodne konference, ki bi razpravljala o krizi v Afganistanu, a šele ko bi se sovjetske čete umaknile s te srednjevzhodne države.
doma zavoljo lastnega razvoja in tudi zaradi vpliva na razvoj slovenske narodnosti v zamejstvu.
S spoštovanjem carinskih in drugih predpisov, vsaj v obmejnem prostoru, teh omejitev ne hi bilo treba sprejemati. Hkrati s temi vprašanji so na razpravi opozorili tudi na dva dodatna problema, in sicer glede Italijanov na Hrvaškem, ki imajo tudi razvejane stike z matično domovino in jih zdaj težje ohranjajo, ker nimajo maloobmejnih dovolilnic.
Drugo vprašanje pa zadeva madžarsko narodnost, kajti iz Slovenije zavoljo novega tečaja dinarja, prav MADRID — Računajo, da bo da zaprav ni mogoče potovati na Ma- j nes vsaj 80 odstotkov (od več kot
Španske volilne skrinjice so odprle
Resolucija s srečanja narodnosti
džarsko tudi z maloobmejno dovolilnico, ker je dovoljen iznos 500 di narjev, na madžarski strani pa je treba menjati v forinte 750 dinarjev.
ERNEST RUŽIČ
26 milijonov) španskih volivcev stopilo v enega izmed 40.000 volilnih sedežev, da bi opravili svojo državljansko dolžnost. Odločali se bodo lahko za številne liste, katerih je
tNa povabilo Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem so se od 24. do 26. oktobra 1982 sestali v Cindrofu predstavniki narodnosti tz sosednih držav Italije, Jugoslavije, Avstrije in Ma džarske na svojem tradicionalnem Srečanju narodnosti sosednih dežel. Poleg prireditelja so se srečanja udeležili: Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Slovenska skupnost iz Italije, Madžarska narodnostna skupnost v Sloveniji s svojimi sorodnimi ustanovami, Italijanska unija za Istro in Reko, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, Gradiščansko madžarsko kulturno društvo. Demokratična zveza Nemcev na Madžarskem, Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem, zastopniki Nemcev, Hrvatov in Slovencev iz županije Vaš, Mednarodno združenje ogroženih jezikov in kultur, Federalistična unija evropskih narodnosti ter funkcionarji, znanstveniki in časnikarji, ki se ukvarjajo z vprašanji narodnostnih skupin.
Ta sestanek je ponovno potrdil velik pomen, potrebnost in koristnost teh srečanj, ker imajo za [predstavnike narodnosti veliko človeško in informativno vrednost. Ob vse sodobnejših izmenjavah informacij in izkustev so bila poudarjena tudi sredstva in možnosti za reševanje takih odprtih vprašanj, s katerimi se dnevno soočajo posamezne narodnosti. Kljub različnosti problematike in družbenopolitičnih sistemov so poročila m razprava
zgovorno in jasno pokaza'i. da so za zaščito in razvoj vseh narodnosti nujno potrebno ustrezni šolski in vzgojni ukrepi, priznati je treba jezik narodnosti v javnem življenju, zagotoviti zadostno materialno podporo narodnostnim organizacijam in njihovim sredstvom javnega informiranja ter u-strezno ozračje med večinskim narodom in narodnostno skupnostjo. Posebno pomembni so otroški vrtci kakor tudi šolsko izobraževanje, saj se po izkušnjah prav v teh ustanovah začenja najmočnejše raznarodovanje. Iz teh razlogov je tudi ta tematika bila v ospredju tokratnega srečanja.
Za uresničenje teh načel je nujno potrebno, da se uresničijo obstoječi mednarodni in bi'ateralni dogovori s stalno in aktivno udeležbo ter soglasnostjo narodnosti z namenom, da se spoštujejo že davno formulirana načela evropskega prava o narodnostih in razumevanja večinskega naroda za neobhodno potrebne stike in vezi narodnosti s svo-)im matičnim narodom. Ni alternative skupnemu življenju in miru in zato tukaj zbrane narodnosti želijo tudi v bodočnosti igrati vlogo mostu in se bodo zavzemale za obrambo in vzdriei'anje miru. Zbrane narodnosti z zadovoljstvom ugotavljajo dobre meddržavne odnose vseh zastopanih sosednih držav v upanju, da se bodo ti dobri odnosi odražali tudi v podpiranju narodnostnih skupin negiede na njihovo številčnost.»
Cindrof, 26. 10. 1982
RIM — Senatorka Jelka Gerbec je bila včeraj izvoljena za člana posvetovalne skupščine evropskega sveta, kjer bo nadomestila nedavno preminulega senatorja Calaman-dreia.
MOŠKI'A - Sovjetski tisk ni objavil rezultate glasovanja, ki daje v generalni skupščini OZN pravno-močje delegaciji Demokratične Kampučije, navaja le izvlečke govora predstavnika SZ Troianovsle-ga, ki trdi, da je Sihanukova vlada le »kup glavarjev Po'no‘ove bande«, ki krati mesto v OZN »zakonitim predstavnikom vlade v Phnom Penhu«.
DANES PO TRŽAŠKIH ULICAH
t
i
t
k
v
c
d
k
v
k
n
ii Z n o
P
s.
Javna manifestacija delavcev skedenj ske železarne «Terni»
Poleg nakazila 47 milijard zahteva delavstvo tudi jamstva za nadaljnjo usodo obrata Danes celodnevna stavka kovinarjev, zaposlenih pri malih in srednjih podjetjih
Delavci škedenjske železarne Terni bodo danes dopoldne uprizorili javno manifestacijo po tržaških u-licah, da bi ponovno opozorili javnost in pristojne upravne in politične organe na skrajno resnost položaja v obratu. V železarni deluje zdaj en sam plavž, medtem ko so drugega ugasili, električne visoke peči pa sploh ne uporabljajo že nekaj let zaradi nerentabilnosti spričo previsokih tarif za električno e-nergijo. Z ugasitvijo enega izmed dveh plavžev se je proizvodnja v železarni skrčila na polovico in vodstvo podjetja je sklenilo izločiti iz proizvodnje večje število delavcev z vpisom v dopolnilno blagajno. Vprašanje, ki ga je treba rešiti brez vsakega odlašanja, je zdaj popolna rekonstrukcija ugasnjenega plavža, ki je tehnično dotrajan in za kar potrebujejo večjo denarno vsoto. S svojo manifestacijo bodo delavci danes poudarili prav nujnost takojšnjega izplačila že nakazanih 47 milijard Ur. sicer preti nevarnost, da bo naprava stala dalj čas in da bo okrog 50 odst. vseh zaposlenih delavcev ostalo v dopolnilni blagajni do decembra prihodnjega leta, kakor je pred časom že namignilo vodstvo železarne. To bi bilo v kričečem nasprotju z večkrat poudarjeno tezo, da je treba tržaško železarno ne le ohraniti neokrnjeno, temveč celo o-krepiti z delnim prehodom na proizvodnjo novih izdelkov, kakor je med drugimi zatrdil tudi minister za državne soudeležbe De Michelis med svojim nedavnim srečanjem s člani tovarniškega sveta škedenjskega o-brata. Druga zahteva, ki jo bodo delavci poudarili med današnjo manifestacijo, je namreč prav ta, da se vodstvo Terni jasno izreče o tem, kakšna bo nadaljnja usoda tukajšnje tovarne in katere naj bi bile možne »alternativne* proizvodnje.
Delavstvo železarne tj danes stavkalo štiri ure. Ob 8.C3 se bo v menzi podjetja začel sindikalni shod, ki bo trajal slabo uro, nato pa se bodo delavci podali na Seneni trg, od koder se bo razvil sprevod po glavnih mestnih ulicah do Trga U-nitš. Tu bo sindikalno predstavništvo stopilo v prefekturo ter se sestalo s prefektom Marrosujem. Delavci in sindikalisti bodo konkretno pozvali prefekta, naj se poveže z vlado, kateri naj predoči položaj v škedenjski železarni in posreduje zahteve delavstva po hitri rešitvi tega perečega vprašanja.
Danes bodo na Tržaškem stavkali tudi kovinarji, zaposleni v malih tn srednje velikih industrijskih.obratih.
S stavko, ki bo trajala ves dan, hočejo delavci prisiliti organizacije delodajalcev, da se usedejo k poga-jalni mizi in začno pogajanja za obnovo zapadle delovne pogodbe kategorije. V nekaterih tovarnah, tako na primer v obratu Telettra, pa so tovarniški sveti oklicali krajše, pretežno štiriurne stavke.
0 krizi bo sklepal miljski občinski svet
O politični krizi na. miljski občini, ki so jo kot znano sprožili socialisti, naj sklepa občinski svet, ki je institucionalno in politično najbolj primeren sedež za to debato. Tako je v kratkem tiskovnem sporočilu naglasil miljski župan Bordon, ki je tudi napovedal, da se bo tamkajšnji občinski svet sestal v sredo, 10. novembra, medtem ko se bo
jutri sestal občinski odbor. V tej zvezi ni še znano kdaj bo podžupan Rossini (PSI) formalno odstopil iz odbora.
V zvezi s politično krizo v Miljah pa je vodstvo tržaške federacije KPI mnenja, da je treba čimprej skleniti preverjanje med socialisti in ko munisti ter obenem izraža potrebo in nujnost po enotnosti teh dveh strank za upravljanje te občine.
Danes zasedanje pokrajinskega sveta
Danes ob 18.30 se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu poleg običajnih interpelacij in vprašanj svetovalcev, številne zadeve upravnega in tekočega značaja. Jutri ob isti uri pa se bo sestal tržaški občinski svet.
, PRETEKLI PONEDELJEK NA PADRIČAII
Prva seja informacijskega odbora centra za znanstveno raziskovanje
V ponedeljek so uradno namestili informacijski odbor za znanstveno in tehnološko raziskovanje na vzhodnem Krasu, ki ima med drugim tudi zelo pomembno nalogo povezovalnega člena med istoimenskim konzorcijem in tamkajšnjim prebivalstvom. oziroma krajevnimi organizacijami, ki neposredno sledijo tem problemom. Poleg predsednika konzorcija za namestitev in dejavnost raziskovalnega centra Anzel-lottija in člana znanstvenega sveta te ustanove Miliča, so v tem telesu še zastopniki deželne uprave, tržaške pokrajine in občine ter koordinacijskega odbora vzhodnokra-ških vasi. Deželo je zastopal odbornik za prevoze Rinaldi, tržaško občino odbornik za urbanistiko Rossi, medtem ko pokrajina ni še imenovala svojega predstavnika v ta odbor.
Na prvem namestitvenem sestanku je predsednik konzorcija Anzel-lotti predstavil nagrajene študije za podrobnostne načrte raziskovalnega centra, ki so jih izvedli na podlagi javnega natečaja. Vse iz-
IIIIHIIIIIflllflllllllllllMUllltllMIUIItMtMIMMimmiMnilllMlMIIIIIIIIIMIIIIMIIIIMIIIIMIMIMIHIIIMIMIIIMniMtimiMIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimittnillllMIlinilllllMt
KUUB JASNIM DOLOČILOM 0 IZVAJANJU ZDRAVSTVENE REFORME
Brezbrižnost javnoupravnih organov ohromila službo za oskrbo mladoletnih
Ločevanje po sektorjih m konflikti v pristojnostih na škodo najbolj ogroženih državljanov
delke pa bodo prikazali širši javnosti na posebni razstavi, ki jo bo konzorcij priredil predvidoma v začetku prihodnjega leta. V nadaljevanju seje pa je bil govor tudi o prošnji dolinske občinske uprave, ki je predlagala, da bi kot oddelek raziskovalnega centra namestili v dolini Glinščice center za proučevanje biosfere. Informacijski odbor se bo spet sestal prihodnji mesec, na dnevnem redu pa ima razpravo o protivrednostih, ki jih prizadeto prebivalstvo zahteva v zameno za škodo, ki jo bodo skupnosti povzročile ogromne razlastitve za namestitev centra.
V zvezi s temi vprašanji gre zabeležiti dokument deželnega vodstva KPI, ki vsebuje vrsto predlogov za dejavnost znanstvenega središča in za njegovo povezavo z vsemi potrebnimi krajevnimi in vsedržavnimi dejavniki.
«Ne zahtevamo višjih plač ali osebnih privilegijev. Smo glasniki široke plasti prebivalcev, ki so družbeno najbolj ogroženi in ki sami nimajo dovolj moči, da bi dvignili glas in zahtevali izvajanje svojih pravic. Mi. operaterji in u-pravno osebje pokrajinske službe za oskrbo mladoletnih, jim teh pravic že dolgo ne moremo jamčiti, sedaj pa je stanje povsem prekipelo*. Tako so stavkajoči operaterji opredelili včeraj na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v sodelovanju s področnimi sindikalnimi organizacijami CGIL - CISL - UIL, sindikalni spor s pokrajinsko upravo.
Proti njihovim načelom je, da bi križem rok gledali, kako se zaradi nezavzetosti in brezbrižnosti odgovornih ustanov, v prvi vrsti pokrajinske uprave, tržaške občine in KZE, razkraja s trudom opravljeno delo na področju odpravljanja emar-ginacije, vključevanja handikapira-nih. socialne!1 potnOčftfgFbžertfhi dtro-
SKLEP ŠOLSKIH SINDIKATOV CGIL-CISL-UIL
JUTRI ENOURNA STAVKA ITALIJANSKIH ŠOLNIKOV
Šolniki iz vse dežele protestirajo zoper zamude pri pripravi tečajev za habilitacijske izpite in zavlačevanja pri izplačava* nju plač letnim suplentom
Italijanski šolniki, vključeni v šolske sindikate CGIL, CISL, UIL, bodo jutri v vsej deželi stavkali eno uro (zadnjo uro vsakega turnusa), da bi tako enotno protestirali zoper številne težave in odprta vprašanja, s katerimi so se morali soočiti ob samem začetku šolskega leta. Predstavniki sindikalne federacije so na včerajšnji tiskovni konferenci obra zložili te težave in orisali svoje zahteve, ki bi jih lahko razdelili v štiri bistvene točke.
Sindikati najprej zahtevajo, naj deželno skrbništvo in zavod za poklicno izpopolnjevanje šolnikov IR RSAE pripravita tečaje za šolnike, ki se bodo udeležili habilitacijskega natečaja. Tečaji (med katere bi morali vključiti tudi tečaj za slovenske šolnike) bi morali steči že
Sporočilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole — go-riško in tržaško tajništvo — zbran na izredni seji dne 26. oktobra 1982 v Jamljah, je razpravljal o enourni stavki, ki so jo napovedali vsedržavni šolski sindikat za petek. 29. 10. 1982. S tem v zvezi Sindikat izjavlja, da podpre upravičene zahteve, ki so jih postavili konfederalni šolski sindikati, vendar zaradi specifičnih razmer na slovenskih šolah prepušča odločitev glede stavke ali proti njej svobodni izbiri vsakega člana.
Odbor SSŠ
Sindikati nadalje zahtevajo preklic odredbe o opravljanju treh nadur v primerih, ko morajo šolniki nadomestiti obolelega učitelja ali profesorja, ki izostane od dela manj kot en teden (pred uvedbo zakona št. 270 o nestalnem šolskem osebju je obolelega šolnika nadomeščal su-plent), poleg tega pa zahtevajo še pripravo tečajev letnih suplentov za njihove habilitacijske izpite.
Med uro stavke bodo delegacije šolskih predstavnikov obrazložile svoje zahteve vsem štirim šo'skim skrbnikom v Furlaniji - Julijski krajini, deželnemu šolskemu skrbniku in vodilnim organom zavoda IRR SAE.
Zavod za zgodovino odporniškega gibanja odprl nov sedež
Včeraj so slovesno odprli nov sedež Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja v F-JK. Slovesnosti so se udeležili številni družbeno politični predstavniki ter druge osebnosti. Ravnatelj zavoda profesor G. Miccoli se je uvodoma zah valil Tržaški hranilnici, ki je ponu dila sedež in vsem občinam, orga nizacijam in občanom, ki so prispevali k obnovi prostorov. Nato je spregovoril o vlogi, ki jo zavod ima v kulturnem in političnem življenju Trsta in o težkih okoliščinah, v katerih je nastal. Poudaril je tudi težave, ki se pojavljajo pri uveljavljanju objektivnega proučevanja zgodovine tega obdobja, saj so predsodki in pristransko tolma sredi oktobra, od predvidenih 43 te- denje dogodkov še vedno prisotni, čajev pa jih je bilo doslej v vsej de- Sledil je govor senatorja Ferma želi pripravljenih le 9. Sindikati dol- Solarja, dolgoletnega sodelavca Fer-žijo deželno šolsko skrbništvo in za- ruccia Pamja. «Večkrat sem se vod IRRSAE predvsem, ker nista spraševal.* je rekel, »kaj pomenijo izbrala docentov, ki bi vodili te- za mlajšo generacijo življenje, delo čaj. S tem je bila zamujena edin- in misel Parrija danes, ko so se iz-stvena priložnost za dobro in kvali brisali iz skupnega spomina dogod tetno pripravo šolnikov (v tem pri ki prve svetovne vojne in celo fa-meru suplentov).	šistično obdobje.* Zato se je Solari
Drugi problem se nanaša na izpla- osredotočil predvsem na njegove čevanje mezd letnim suplentom. Za- moralne vrline, na doslednost^ an-radi napake pri proračunu je mini- gažiranost, pogum m na vodilno strstvo že porabilo sklad za plače vlogo, ki jo je imel v odporniškem suplentom tako da so ostali le ti gibanju. Nekaj besed je spregovoril od septembra brez plač, pa čeprav tudi v spomin na nedavno umrlega so tako septembra kot oktobra red- Riccarda Bauerja. Svoj kratki go-no opravljali svoje delo. Sedaj je vor je zaključil z vabilom zgodovi-celo vprašljivo, če bodo lahko sploh narjem, naj podajo objektivno in v predvidenem roku prejeli plači celotno sliko tega obdobja mimo za november in december (!). I strankarskih interesov.
kom in materam, prevencije teh pojavov, itd. Ne morejo sprejeti, da bi se po kakovostnem vzponu te službe (za katerega so se zavzemali v prvi vrsti operaterji sami), ki je pod upravo Pokrajinskega zdravstvenega konzorcija končno dosegla poenotenje in teritorialno decentralizacijo, vračali v skoraj pozabljene čase. In to na škodo najmanj zaščitenih in najbolj ogroženih državljanov (umsko in fizično prizadetih, delavcev s prenizko plačo, brezposelnih, samohranilk, zaposlenih žensk, članov razbitih družinskih jeder . . .) Na njihove številne in raznovrstne probleme nudi sedaj uprava le dva odgovora: minimalno finančno podporo, ki ne presega 90 tisoč lir na mesec, ali internacijo v zavode. Kar je pri tem še toliko bolj nezaslišano, je dejstvo, da je pokrajinska uprava v slednjem primeru pripravljena plačati tudi milijon lir- mesečne vzdrževalnme, 'čeprav je to negospodarno in v navzkrižju z načeli o zapiranju zavodov - lagerjev, s katerimi se je prav ta uprava pred leti proslavljala.
Kje vidijo sindikalni predstavniki in operaterji glavno oviro za dobro delovanje službe? Nobenega dvoma: z zdravstveno reformo so nastali konflikti pristojnosti raznih dejavnosti te službe. Pokrajina je od leta 1976 skrbela za nezakonske otroke neporočenih mater, za socialno ogrožene otroke in matere (delovanje razpuščenega ONMI) in za psihično ter fizično prizadete otroke (tudi po 18. letu starosti). Po zakonskih predpisih zdravstvene reforme so skrb za ta področja poverili KZE in občinam, čeprav jih dejansko še naprej opravlja pokrajina, ki pa načelno ni zanje več pristojna in torej ne prejema potrebnih subvencij.
Včeraj so sindikalisti ožigosali vse zainteresirane ustanove in uprave, ki do sedaj niso naredile niti enega konkretnega koraka za načrtovanje in koordinirano uresničevanje preustroja te službe, ponovno in umetno razdeljene na zdravstveno in socialno. In to kljub zelo jasnim določbam vsedržavnega in deželnega zakona o izvajanju zdravstvene reforme. Tržaška občina se izmika sprejemanju zanjo novih služb in odgovornosti, pokrajina z druge strani težko sprejema odtegnitev pristojnosti, ki so bile za dolga leta njeno izključno bogastvo, to pomanjkanje politične volje pa omogoča KZE, da ne spoštuje zakonsko določenih terminov pri spre jemanju svojih odgovornosti.
Da je zadeva zelo zapletena je ugotovil tudi odbornik devinsko -nabrežinske občine Vocci (za do-
linsko je bil prisoten župan Švab), ki je v enem stavku povedal vse: «Mi imamo nekatere pristojnosti, nimamo pa ne sredstev, ne ljudi*. Da se reši sindikalni spor je potrebno, da se med občinami, KZE in pokrajino takoj začnejo pogajanja za določitev tehnično - upravnih postopkih, za združitev socio-zdrav-stvenih storitev pod upravo KZE in da pokrajina, ki bo do nadaljnjega dejansko upravljala službo, zapolni 17 praznih mest na skrbstvenem sektorju. To so tudi zahteve sindikalnih organizacij operaterjev, ki napovedujejo ostrejše oblike boja.
• V Cappelli Underground bodo od danes do nedelje vrteli film ameriško - kanadske produkcije «Out of the Blue», ki ga je režiral Den-
KD o položaju v krajevnih svetih
Včeraj se je sestal pokrajinski odbor KD. Na seji je tajnik Coslo-vich ponovil obvezo, da se bo stranka, ne glede na njeno vlogo v tržaških krajevnih upravah, še dalje zavzemala na deželni in na državni ravni za gospodarski razvoj mesta. Kar zadeva znane sporazume iz palače Diana pa je KD mnenja, da je treba sedaj združiti v celoti tako razširitev večin na KD kot takojšnjo sestavo organskih odborov, ki bi odražali ravnotežja raznih političnih sil. V tiskovnem poročilu pa ni omenjen sestanek med LpT, laiki in demokristjani. ki je na sporedu baje v soboto in na katerem bi se morali dokončno domeniti za vstop KD v koalicijo, tako na občini kot na pokrajini.
Podaljšanje bančnih zapadlosti po stavki
Prefekt je s posebnim odlokom podaljšal za 15 dni rok zapadlosti raznovrstnim vplačilnim listinam, ki jih prizadeti niso pravočasno mogli poravnati zaradi razčlenjene stavke bančnega osebja. Dne 15. oktobra so tako bila zaprta okenca zavodov Banca Nazkmale delle Comunica-zicni, Banco di Roma, Banco di Napoli, Banca d’America e dTtalia, Cassa
ciale Italiana. V prvem primeru se 15-dnevni rok podaljšanja zapadlosti prične šteti od 18. oktobra, v drugem primeru pa od 19. oktobra.
Comelli predsednik skupnosti Alpe-Adria
Danes se v Benetkah sestanejo predsedniki dežel, ki sestavljajo po eni strani Delovno skupnost Alpe-Adria in po drugi skupnost Arge-Alp. Izmenjali si bodo informacije o dosedaj opravljenem delu in o načrtih za bližnjo prihodnost. Jutri pa bodo zasedali na posebni seji predsedniki dežel Delovne skupnosti Alpe-Adria. Ob tej priliki bo predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Comelli prevzel predsedniške posle za prihodnje dveletje.
• Rajonski svet za Zindis, Čampo-re. Lazaret in Sv. Rok se bo sestal jutri ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Zindisu. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika.
Z VČERAJŠNJEGA SREČANJA Z ANDRZEJEM WAJDO
Manjši narodi želijo tudi v filmu ohraniti svoj obraz
Govor je bil o razvoju poljskega filma in o predstavi «Dantonova afera»
Sinoči je bilo v tržaškem Krožku za kulturo in umetnost srečanje z znanim poljskim režiserjem Andrze-jem Wajdo, ki je te dni v Trstu zaradi predstave »Dantonova afera*, ki jo je režiral Maciej Karpinski prav na podlagi njegove scenske in režijske zamisli.
Wajdovo filmsko in gledališko de lo so v Krožku za kulturo in umetnost predstavili prof. Montijeva, prof. Farassino in kritik Bruno Ter-ri. Slednji je podal nekaj osnovnih misli o razvoju in vlogi VVajdove kinematografije, ki sovpada z rojstvom poljskega filma, ki je dosegel vrhunsko evropsko in svetovno raven in postal tudi svetovno znan, kar je za »mlado* filmsko ustvarjanje dodaten uspeh, saj se pogosto dogaja, da ostanejo filmi manjših držav in narodov izven velikih distribucijskih tokov.
Na kratko je nato o svojem delu spregovoril sam Wajda, njegovo izvajanje pa je bilo najzanimivejši del večera. Wajda je poudaril, da režiser ne more bili samo umetnik,
NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELU
VČERAJ DOPOLDNE ODPRLI 4. RAZSTAVO 0 M0RJU»
Na prireditvi nastopa okrog 40 razstavljalcev • Okrogla miza o pomenu morskih dejavnosti za naše mesto - Danes posvet o izkoriščanju in zaščiti morja
di Risparmio, Istituto Ban nis Hopper. Glasbo za film, ki so i cario Italiano, Banca, Cattolica del ga predstavili na zadnjem filmskem Veneto in Credito Italiano, dne 18. festivalu v Cannesu, je napisal slo j čfctobra pa okenca Tržaške kredit-viti 'Neil Young.	| ne banke in zavoda Banca Commer-
.........nuni.1111111111 iiiiiiiiiiiiiiiii it iiimiin m iittliiiminiillllii mn miti 1111111111111111111111111.rftn.i.mn
Franc Šetinc pri Primorskem dnevniku
Na sejmišču pri Montebelu so včeraj dopoldne odprli «1. razstavo o morju*, na kateri nastopa okrog 40 razstavljalcev iz Trsta in iz vse Italije, med njimi tudi nekatera velika podjetja kot so Italcantieri, CNR, Tovarna velikih motorjev. Tržaški arzenal - Sv. Marko, ENI, tržaška pristaniška ustanova, Družba za čezalpski naftovod in druga. Razstavo je v odsotnosti ministra za znanstvene raziskave Tesinija, ki je bil nujno zadržan v Rimu, odprl tržaški prefekt dr. Marrosu. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki tukajšnjega javnega in poslovnega življenja, med njimi predsednik deželnega sveta Colli, nekateri člani diplomatskega zbora ter javni upravitelji.
Predsednik sejemske ustanove Toresella je v pozdravnem nagovoru poudaril, da se letošnja sejemska,, sezona, zaključuje s specia-liararid4 čazstavbi posvečeno morju in dejavnostim, ki so povezane
■ .♦»,UWpEJI—*	" 'l» , ,
Predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Šetinc, se je včeraj opoldne kot gost Slovenske kulturno gospodarske zveze, mudil tudi v uredništvu Primorskega dnevnika in se s člani uredništva ter uredništva agencije Alpe-Adria zadržal v daljšem razgovoru o nekaterih aktualnih vprašanjih, zlasti o ukrepih za gospodarsko stabilizacijo v Jugoslaviji in v tej zvezi o omejitvah pri prehajanju meje v maloobmejnem prometu. Ugledne-
MfllllllllMMIItllMMIIIMtlMMtlllllfllHIMIHMIIIMIIIIinitlllMIMMMIIIIIIMItlMIIIIIIIHIIHMMIMIIIIIlUIIIIIIIIIIIIII
POZIV ZAH0DN0KRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
Gradnja avtoceste naj povzroči prebivalstvu čim manjšo škodo
Sinoči se je na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet, ki je na predlog KPI soglasno sprejel resolucijo v zvezi z razlastitvami za potrebe hitre ceste. V resoluciji je rečeno, da rajonski svet potrjuje pravilnost svojega dosedanjega stališča, da bi gradnja ceste med Seslja-nom in Prosekom napravila domačemu prebivalstvu čim manjšo škodo. Rajonski svet ugotavlja, da so bili uspešni posegi, ki jih je opravil skupno z zgoniško občinsko upravo pri deželni upravi in pri družbi A NAS, da je bila trasa avtoceste na območju Proseka pomaknjena proti severu in da so bili znatno zmanjšani avtocestni vozili na območju Proseka in Gabrovca, s čimer je bila tudi omejena škoda domačih lastnikom zemlje. Rajonski svet u-gotavlja, da bo kljub vsem dosedanjim naporom povzročena slovenskemu prebivalstvu velika narodnostna in materialna škoda z obsežnimi razlastitvami, ki jih zahteva gradnja avtoceste. Zato rajonski svet
poziva tržaškega župana, odbor in občinski svet, da odločno posredujejo pri deželni upravi in družbi ANAS, da bodo lastniki zemlje dobili pravično odškodnino predno bodo buldožerji začeli orati njihovo zemljo. Da se skupno s prizadetimi lastniki in njihovimi zastopniki ustanovi tehnični odbor, ki bo nadzoroval potek del in da se obvežejo, da bo prizadeta slovenska skupnost od Sesljana do Trsta dobila primerna sredstva za družbeno odškodnino, ki naj okrepijo njeno kulturno, socialno in gospodarsko rast. Obenem rajonski svet zahteva, da se graditelji avtoceste dogovorijo o gradnji stranskih cest, da ne bo prišlo do novih nepotrebnih razlastitev.
• Krožek za politične in družbene vede «Che Guevara* prireja jutri, 29. t.m., v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 predstavitev knjige Vittoria Vidalija »Povratek v mesto brez miru. Leto 1948 v Trstu*. Knjigo bo predstavil Mario Colli.
ga gosta, s katerim je bil tudi Danilo Turk, ki je pri SZDL Slovenije zadolžen za manjšinska vprašanja, jug. generalni konzul Drago Mirošič in nekateri člani izvršnega odbora SKGZ s predsednikom Borisom Racetom, je o nekaterih vprašanjih Primorskega dnevnika seznanil gl. urednik Jože Koren, o vlogi in dejavnosti agencije Alpe-Adria glavni urednik Bogo Samsa, o vprašanjih Založništva tržaškega tiska pa ravnatelj Silvij Tavčar.
Tovariš Šetinc je poudaril važnost Primorskega dnevnika kot posrednika informiranja zamejske in tudi matične javnosti in podprl njegovo večjo prisotnost med matičnimi bralci. Poudaril je tudi specifično vlogo dnevnika, ki mora odražati kompleksnost družbenih in demokratičnih sil in ki mora podpirati združevanje in enotnost med Slovenci v zamejstvu.
Glede ukrepov v Jugoslaviji in. novih določil za prehajanje meje pa je dejal, da se želi dati tem ukrepom široka interpretacija, da bi bili čim manj boleči in da ne bi bili prizadeti interesi manjšine. Gre za življenjsko interpretacijo u-krepov v duhu osimskega sporazuma in helsinške listine, Nimamo nobenega interesa — je dejal Šetinc — da živimo za zaprto mejo, prizadevamo si, da bi odpravili vzroke, ki so narekovali ostrino u-krepov in želimo si, da ne bi dolgo trajali. Pri tem je tov. Šetinc v odgovorih na zastavljena vprašanja menil, da sta tudi EGS in Italija pokazali premalo pripravljenosti v jugoslovanskih izvoznih naporih za zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance.
Protestni shod dijakov Carduccija
Dijaki učiteljišča Carducci, ki so v ponedeljek zasedli šolo, bodo da-
nes zjutraj z manifestacijo po mestnih ulicah izpričali protest zoper občino, ki je po njihovem mnenju odgovorna za slabo stanje šolskega poslopja. Boju dijakov Carduccija je včeraj izrazil svojo solidarnost tudi koordinacijski odbor tržaških demokratičnih dijakov.
• V baziliki sv. Silvestra bo danes ob 20.30 klavirski koncert argentinske pianistke Marthe Noguera. Izvajala bo dela Bacha, Mozarta,
z izkoriščanjem morja in njegovih bogastev ter z zaščito njegovih voda pred onesnaženjem. Razstava se skladno navezuje na drugi dve »morski* prireditvi v okviru tržaškega sejma, namreč na prireditvi «Nauticamp» in «Transadria», v prihodnje pa naj bi se razvila v širši prikaz dejavnosti, ki so povezane z izkoriščanjem naftnih ležišč pod morjem. Korak k temu — je še dejal predsednik — predstavlja tudi prisotnost ENI in AGIP na tej prvi razstavi o morju.
V kongresni dvorani se je po otvoritveni slovesnosti začel prvi posvet ob okrogli mizi iz serije spremnih prireditev k letošnji razstavi. Naslov posveta je bil »Trst in morje: analiza medsebojnega življenjskega odnosa*, o raznih a-spektih tega vprašanja pa so govo-
Rinaldi, podžupan tržaške občine Pacor, strokovnjak deželnega od-borništva ža 'načrtovanji Frandoli, predstavnik Tržaškega Lloyda Pic-coli, predstavnik družbe AGIP — Carbone Righi, predsednik luške u-stanove Zanetti in predsednik Tržaškega arzenala Lippi. Danes bo na vrsti druga okrogla miza, in sicer na temo »Izkoriščanje in zaščita morja*. Nastopil bo tudi podpredsednik zagrebškega podjetja INA Lisjak.
Vprašanje komunistov o tržaškem sedežu SIP
Po zadnjih vesteh o ukinitvi deželnega vodstva telefonskega podjetja SIP Furlanije-Julijske krajine sta deželna svetovalca KPI Tonel in Tarondo naslovila na deželni odbor vprašanje, s katerim želita izvedeti, kaj je deželni odbor ukrenil, potem ko je že 14. januarja letos v odgovoru na podobno vprašanje komunistov deželni odbornik za prevoze in promet zagotovil svoje posredovanje, da bi ostal sedež SIP v Trstu. Na tem sedežu je zaposlenih 150 uslužbencev.
• Tržaška občina je razpisala natečaje za eno mesto vodje centra za obdelavo podatkov, štiri mesta za vodje sekcij in eno mesto za področnega vodjo za mestno čistočo. Prošnje na kolkovanem papirju sprejemajo do 20. novembra letos v občinski palači, Trg Unitžt 4, soba št. 32 (splošni protokol).
ampak dobiva njegovo delo politične razsežnosti. Tu se je režiser dotaknil prav vprašanja popularnosti filmov, ki nastajajo v državah s časovno kratko filmsko tradicijo. Vprašal se je, če raste zanimanje za filme manjših narodov zgolj iz ljubezni do umetnosti ali pa so tudi drugi razlogi zanj. Režiser je tu predočil svojstveno teorijo, ki pa vsebuje veliko resnice. Sveta, je dejal Wajda. ne kontrolirajo le velesile, obstaja strah pred svetovnim spopadom, ki pa lahko izbruhne na nepričakovanih delih zemeljske oble. Ljudje želijo torej tudi preko filma, poljskega, alžirskega itd., izvedeti, kaj se v tistih deželah dogaja. Želijo odgovor na vprašanje, če ni morda dotična država potencialno žarišče spopadov. . . Vedoželjnost se torej rojeva tudi iz strahu.
Ob zaključku je poljski režiser poudaril, da se manjši narodi odločajo za filme v svojem jeziku in ne v jezikih velikih proizvajalcev filma, ker samo materin jezik lahko izraža prvine ter kulturni potencial in identiteto nekega naroda. Po tej poti gredo številni narodi, čeprav se zavedajo, da ne bodo na tak način zlahka prodrli v širši svet.
Skratka, odločajo se za ohranitev lastnega obraza in ne za stroge zakone svetovnega tržišča. . .
Naj ob zaključku zabeležimo še vest, da je v jutranjih urah sprejel Andrzeja Wajdo deželni odbornik za proračun Coloni.
• Pokrajinsko konzorcialno podjetje za prevoze ACT sporoča, da bodo od 29. oktobra do 2. novembra avtobusi proge št. 29, namenjeni proti Skednju, ustavljali tudi v Istrski ulici v višini pokopališča, in sicer med 8. uro in 17.30.
Pismo uredništvu
PSI IN POKLICNI SEZNAM ZA KMETE
«V zvezi s člankom, ki ga je priobčil vaš časopis o razpravi v deželnem svetu o zakonskem os-, nutku, ki zadeva prehodne norme za poklicni seznam kmetijskih podjetnikov v tržaški pokrajini. Vam pošiljam to kratko pojasnilo, da bi natančneje obrazložil stališče in pomen glasu, ki ga je oddala Socialistična stranka Italije.*
»Skupaj s kolego Pittonijem sem predložil popravek k členu 1 omenjenega zakonskega osnutka z namenom dosepi, da ,se podaljša do
M	mno lil____ J_ t. • i
k!
CTSSHnbra 1983 zakonodaji/ rok; :i' daje krhčtljskinv' podjetnikom At .tržaški, pokrajini možnost izkoristiti vse olajšave v obliki prispevkov in kreditov, ki jih upravljajo deželni uradi.*
»Popravek je bil na glasovanju zavrnjen. V svoji glasovalni izjavi-sem iznesel pomisleke in pridržke PSI glede gori omenjenega zakonskega osnutka; izjavil sem, da se bodo socialisti vzdržali in da ne bodo glasovali proti samo zato, ker bi odklonitev zakona, ki je v določenem pogledu krivičen, onemogočila podelitev številnih prispevkov, do katerih imajo interesenti pravico le, če so vpisani v poklicni seznam.*
»Socialisti so se odločili za ta odgovoren nastop zato, da bi kmetovalcem tržaške pokrajine prizanesli, če že s škodo ne, vsaj s tem, da bi se iz njih norce brili.* Angelo Ermano (načelnik svetovalske skupine PSI)
Vespist podrl žensko,
ki je stekla čez cesto
Včeraj, malo pred 15. uro je v Istrski ulici mlad vespist podrl priletno žensko, ki je izven prehoda za pešce stekla čez cesto. Ponesre-čenko, 74-letno Antonio Radessich Corazza iz Istrske ulice 19 (nesreča se je pripetila nedaleč od njenega doma) so z rešilcem RK prepeljali v glavno bolnišnico. Zaradi udarca v glavo in dokajšnje zmedenosti so jo sprejeli na nevrološkem oddelku s prognozo okrevanja v mesecu dni. V bolnišnici, in sicer na okulističnem oddelku se bo moral dva tedna zdraviti tudi vespist 16-letni Sergio De Giorgi iz Ul. Bo-nazza 55, ki se je med padcem udaril v levo oko.
Danes ob 19. uri se na svojem sedežu v Proseški ulici 28 sestane rajonski svet za vzhodni Kras.
lllllfllllllllllllinillllllMIfllllllllllimimiMllllimtllltlllinilllllilimtlliMlMMMIIHMtMIMfltMMtHfllllllMMIIfMnimiMIIIIIIMMIIiminimiiiMilllliiiuilllIllItMIIIIIIIIIN
POGOVOR S PRIMARIJEM ODDELKA ZA HITRO POMOČ DR. WEISS0M
Kako učinkuje gobji strup na telo?
Ker so postale zastrupitve z gobami v naših krajih pogost pojav, smo včeraj obiskali primarija dr. Weissa, vodjo oddelka za hitro pomoč pri tržaški bolnici, kjer so specializirani v zdravljenju podobnih primerov. Želeli smo, da bi nam s svojega strokovnega gledišča orisal nevarnosti, katerim gredo nasproti nevešči gobarji.
Zakaj je gobji strup tako nevaren?
Govoril bi v prvi vrsti o strupu zelene mušnice (Ammanita falloides), ker je pri nas najbolj strupena goba in jo nestrokovnjaki pogosto zamenjujejo z užitnimi gobami. Do sedaj smo ugotovili, da ima najmanj šest strupenih kislin, verjetno pa sta še dve. Strup je smrtno nevaren, ker ima izredno moč v razkrajanju jetrnih celic.
Kateri so bolezenski znaki in kakšen potek ima obolenje?
Osnovna značilnost zastrupitve z gobami je dejstvo, da se bolezenski znaki pokažejo šele po osmih urah od zaužitja gobe, To je minimalni presledek. Običajno mine med zaužitjem strupa in kliničnimi manifestacijami od 10 do 12 ur, neredko pa tudi 36 oziroma 48 ur. Bolezenski znaki so isti, kot pri ente-rokolitisu (vnetju debelega črevesa): bruhanje, griža (slednja je lahko zelo močna in nevarna, ker človeško telo izgubi v kratkem času veliko količino tekočine), zvijanje v trebuhu. Strup začne razkrajati jetra, ki ne morejo več delovati, nato pa lahko pride do notranje krvavitve in postopnega akutnega obole-
nja vseh življenjsko pomembnih organov človeškega telesa, kot so ledvice, srce itd. Razumljivo je, da nastopi v teh primerih smrt.
Kako pomagate zastrupljenemu pacientu?
Terapevtični poseg je precej zapleten. V prvi vrsti skušamo nevtralizirati strup z njegovim protistrupom. To seveda potem, ko naš izvedenec — mikolog pod mikroskopom ugotovi, za kateri strup gre. V primeru zelene mušnice uporabljamo kot protistrup tioktično kislino (tioktidazo). Poleg tega pa zdravimo tudi vse posledice zastrupitve, kot so pomanjkanje tekočine v telesu, krvavitve itd. Za uspešno zdravljenje pa je potrebno, da uvajamo protistrup čimprej in tako preprečimo večjo poškodbo jeter.
Kdaj je bolnik izven smrtne nevarnosti?
To lahko ugotovimo le čez nekaj dni, kajti šele takrat se pokaže slika o obsegu poškodbe, ki so jih jetra pri filtriranju strupa utrpela. To je odvisno od količine zaužitega strupa in od takojšnjega posega. Pri tem pa igra veliko vlogo čvrsto zdravje jeter, če smo najhujše poškodbe prestregli, računamo, da o-zdravi bolnik, ki je prej bil popolnoma zdrav, v tednu dni.
Pa še zadnje vprašanje: kako je s pacienti, ki so se zastrupili predvčerajšnjim?
Skrbi nas zdravje dveh pacientov, dva do sedaj sploh nista pokazala bolezenskih znakov, za ostale pa smo, na osnovi svojih izkušenj, optimisti. Pri tem pa ne izključujemo nenadnih komplikacij.
Razstave
Gledališča
V	Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška
EO je odprta razstava «Življenje v papirju* - grafični listi Marjana Kravosa.
V	galeriji Cartesius v Ulici Marconi je odprla razstavo svoje grafike milanska umetnica Federica Galli, ki bo razstavljala do 11. novembra.
V	galeriji «11 Tribhio# so odprli razstavo del miljskega slikarja Piera Frausina, ki bo razstavljal do 5. novembra.
V	kulturnem krožku «1L CARSO*
v Ul. Mazzini 11 so na ogled dela postojnskega likovnika Erika Lovka.
SKD Tabor. V Prosvetnem domu na Opčinah Avgust Černigoj — razstava grafik: linorezi in lesorezi. Umik: vsak dan od 17. do 19. in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 7. novembra.
Razna obvestila
Ob koncu praznovanj tridesetletnice slovenskega skavtizma v zamejstvu. bo v nedeljo, 31. oktobra, »Skavtska prireditev* v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4). Pričetek ob 17. uri. Vljudno vas vabimo, da se je udeležite. Tržaški skavti in skavtinje.
Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82/83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo še jutri, 29. oktobra, od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije tečaji slovenskega jezika, dva tečaja angleščine ter tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8. novembra.
POLAGANJE VENCEV
Odbor za postavitev spomenika iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane sporoča, da bo polaganje vencev 1. novembra ob 11. uri pri za časnem spomeniku pri Sv. Ani.
KD S. Škamperle in KD Union vabita na polaganje venca v ponedeljek, 1. novembra, ob 11. uri pred Narodnim domom.
Šolske vesti
Državni poklicni zavod Jožef Stefan vabi starše na sestanek danes, 28. oktobra, ob 17.15 na sedež šole. Dnevni red: 1. sestava kandidatne liste za razredne svete; 2. problemi šole.
Odbor godbe «Parma» vpisuje nove člane ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure v Ljudskem omu v Trebčah.
Včeraj- danes
r
Danes, ČETRTEK, 28. oktobra
SIMEON
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 16.59 — Dolžina dneva 10.22 — Luna vzide ob 15.35 in zatone ob 1.32
Jutri, PETEK, 29. oktobra NARCIS
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,3 stopinje, najnižja 14,3 stopinje, ob 18. uri 16,1 stopinje, zračni tlak 1024,4 mb '-ahlo raste, veter severozahodnik s sunki 37 kilometrov na uro, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Belvedere, Gianni Cergol, Rajan Trobec Mi-chela Cosovi, Francesca Serli, Fran-cesco Minucci, Valentina Comici.
UMRLI SO: 91 letni Gino Privi-leggi, 62-letni Nereo Conoli, 67 letni Giuseppe Forcesin, 37-letna Mia Hossain Mohamed Azmat, 77-letna Edvige Kunz por. Brezzi, 87-letna Anita Scarpa vd. Friso. 70-letni Do menico Sirotich, 89-letna Vittoria Del Mestre vd. Bertinelli, 80-letna Anna Komac vd. Cotar, 75-letna Maria Meriggioli vd. Ocovich, 82-let-na Angela Meula vd. Miot.
DNEVNA SLUŽBA LEKARi«
(od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39. Trg Unith 4, Ul. Commerciale 26. Trg XXV. a-prila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lun-gomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13 00 in od 16.00 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Drevored XX. septembra 4 Ul. Bernini 4, Sesljan. Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel., 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure, tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do ure. tel. 68-441.
Prispevki
V	počastitev 25-letnice smrti dragega očeta Maria Sile darujeta Milena in Danila 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na Maria Sedevčiča daruje družina Gunella 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Maria Sedevčiča darujeta Milka in Karleto Zocchi 10.000 za KD Lonjer - Ka-tinara in 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča daruje Nadja Kriščak 10 tisoč lir za KD Ivan Grbec iz Skednja.
Namesto cvetja na grob Elze Habbč daruje Nadja Kriščak 10.000 lir za SKD Barkovlje.
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu - Federico Garcia Lorca: Krvava svatba — danes, 28. oktobra, ob 19. uri na «Borštnikovem srečanju* v Mariboru, jutri, 29. oktobra ob 19. uri v Slovenski Bistrici. Victor Lanoux: Odpirač, danes, 28. oktobra, ob 22. uri v Mariboru.
VERDI
V	soboto, 30. t.m., ob 17. uri (red S) četrta predstava Rossinijeve o-pere «Semiramide». Dirigent Daniel Oren, režiser Pier Luigi Pizzi.
Danes ob 18.30 bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost glasbeni kritik Mario Morini predstavil delo Ermanna Wolfa-Ferra-rija «11 Campiello*. Znani milanski kritik je v sklopu ciklusa konferenc ki jih organizira Gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost že predstavil opere «Andrea Chenier*, «Boheme», «Tris» in »Cavalleria rusticana*. Vstop prost.
ROSSETTI
Danes, 28. t.m., ob 20.30 otvoritev gledališke sezone z delom «L'af-fare Danton* Stanislawe Przybyzew-ske. V abonmaju: odrezek št. 1. Rezervacije za ponovitve do 3. novembra.
Gledališka sezona 1982/83: abonmaji za deset predstav s popustom za delavce, študente in upokojence. Informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 68-311, 69 406, 56-700.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
II. preddverje
Do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvorana
Do 31. t.m. — Razstava: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Velika dvorana
Jutri, 29. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije — rdeči abonma in izven.
V	torek, 2. 11. ob 19.30: Hubert Bergant — orgelski koncert.
Mala dvorana
V	soboto. 30. t.m., ob 10. uri: O-troška matineja »Soviča Oka*. Od torka, 2. 11. do 6. 11. ob 19. uri — Teden grškega filma.
Okrogla dvorana
Danes. 28. t.m., ob 19.30: Drago-slav Mihajlovič: «Ko so cvetele buče*.
Srednja dvorana
Danes, 28. t.m., ob 19.30: Jump up band — Nova ameriška skupina jazza glasbe.
Jutri, 29. t.m., ob 20. uri: Marin Držič — Dundo Maroje
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do zadetka predstave
Kino
a.
Cenhis Hbjjper. Ameriški film.
Arlston 18.00—21.90 Ciklus filmov A. VVajde »Paesaggio dopo la bat-taglia*.
Eden 16.00 »Io so che tu sai che io so*. A. Sordi, M. Vitti.
Nazionale 16.30 — 22.15 «Confessioni di una porno hostess*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Bolidi nella notte*.
Grattacielo 16.00—22.15 »Grand Hotel Excelsior». A. Celentano, E. Montesano, C. Verdone. E. Gjorgi.
Fenice 17.00 «Viuuulentemente mia*. D. Abbatantuono, L. Antonelli.
Mignon 15.00 »Interceptor*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 17.00 «Lulu dalla bocca d'oro». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aivnra 16 30 »La professionista del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.	”
Capitol 16.30 «Computer per uj o-miciod*. Barvni film za vse.
Crfstallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Porca vacca*.
Moderno 16.30—22 00 «Fire fox» Vol pe di fuoco. Clint Eastvvood.
Radio 15,3' »IVamante ingorda*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Viitorio Veneto 16.30 »La grande borca di Odette*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lnmirre 16.00 «La cruna delTago*.
film
f Čestitke
MARTIN CORBATTI praznuje danes 8. rojstni dan. Ob tem lepem prazniku mu voščijo sestrica Valentina, mama in očka.
Danes praznuje svoj 8. rojstni dan MARTIN CORBATTI. Da bi bil vedno tako priden, mu želijo nona Nina, nono Viktor ter tete in strici.
Danes bo ugasnil šest svečk naš MARKO FERFOLJA. Vse najboljše in da bi bil priden v šoli, mu voščijo vsi, ki ga imajo radi.
Urnik trgovin ob praznikih
Ob bližnjih prazničnih dneh bodo trgovine odprte po sledečem delovnem urniku: ponedeljek, 1. novembra (vsi sveti) — vse trgovine, razen slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedil, bodo ves dan zaprte, le mlekarne, pekarne in cvetličarne (tudi stojnice) bodo lahko obratovale v dopoldanskih urah;
sreda, 3. novembra (sv. Just) — vse trgovine, razen slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedil, bodo ves dan zaprte, le peki in prodajalke cvetja ob stojnicah bodo smeli prodajati dopoldne.
Cvetličarne in prodajalci cvetja ob stojnicah, ki se nahajajo v neposredni bližini pokopališč, bodo smeli v prazničnih dneh med 1. in 5. novembrom obratovati po rednem urniku.
Trgovine, ki so ob sobotah zaradi obveznega tedenskega počitka zaprte, bodo smele v soboto, 30. oktobra, in v soboto, 6. novembra, redno o-br ato vati.
JAVNI SESTANEK V MAČKOLJAH
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek, ki bo danes. 28. t.m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Na sestanku bomo obravnavali probleme Mačkolj in Križpota.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD S. Škamperle in KD Union vabita na ples, ki bo v soboto, 30. oktobra, ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
KD Kraški dom obvešča, da je ob petkih ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu ženska rekreacija. Vabljene.
KD Rdeča zvezda obvešča, da bo v soboto, 30. oktobra, v društvenih prostorih v Saležu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju 6. redni občni zbor.
Mladinski odsek in KD Vesna priredita v nedeljo, 31. t.m., ob 9.30 v domu A. Sirka v Križu okroglo mizo na temo »Vključevanje delavcev v mladinske organizacije*. Srečanje, ki je posvečeno spominu Patricija Košute, je odprto vsem.
KD Slovan sporoča, da so pevske vaje za ženske ob torkih in za moške ob sredah ob 20.30.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da je v teku tečaj slovenščine. Kdor želi, se lahko še prijavi - tel. 767303.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM nov ape 601 P. Telefon
040/229246.
PRODAM avtomobil giulio 1300 TI. Cena od 300.000 do 400.000 lir. Telefonirati od 12.30 do 14. ure na štev. 040/299360.
V SOVODNJAH ob Soči oddamo v najem gostilno in stanovanje. Telefonirati na št. 0481 84295 ali 84105.
PRODAM nezazidljivo in zazidljivo zemljišče z odobrenim gradbenim dovoljenjem. Telefon 040/226577.
PRODAM hišo z zemljiščem v Bo-ljuncu. Telefon 040/228370.
PRODAM avtomobil fiat 128 v dobrem stanju. Telefon 0481/882214 ali 85766.
ORIGINALNI BANF1 - zeliščno te kočino proti izpadanju las dobite na Opčinah pri Kozmetiki 90.
MENJALNICA
tel, 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 27. 10. 1982
Ameriški dolar. Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Nemška marka Avstrijski šiling Švedska krona Debeli dinar Drohni dinar
1.430.— 1.130.— 655.— 150.— 185.— 510.— 195.— 25.-2.400,-565.— 79.— 183.— 19,-17,50
Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
Slovenska kulturno - gospodarska zveza Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
vabita na
SREČANJE OB 70-LETNICI BRANKA BABIČA
Istočasno bo predstavitev njegove knjige «Primorska ni klonila*. Srečanje bo jutri, 29. oktobra, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu — Ul. Petronio 4.
P
n
SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE
v soboto, 30. oktobra, ob 20.3P v Kulturnem domu
SLOVESNA PROSLAVA 15-LEIN1CE USTANOVITVE
V kulturnem programu sodelujejo:
TFS Stu ledi;
pevski zbor Igo Gruden Iz Nabrežine; mešani pevski zbor Društva finančnih in računovodskih delavcev iz Nove Gorice.
Vabljeni vsi absolventi, člani in prijatelji!
Vstop proet.
GORIŠKI DNEVNIK
RAZPRA VA 0 NEKATERIH NAČELNIH VPRAŠANJIH
Zakonitosti prostega tržišča uskladiti z nameni proste cone
Poglobljena razprava v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice * Ugodnosti in olajšave pripadajo predvsem občanom; vendar je treba upoštevati tudi vlogo gospodarskih operaterjev
deli prvega in pravega koristnika, občana. Zato je pričakovati, da se bo razprava o teh vprašanjih še nadaljevala.
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih, bedo ob koncu tedna ter v ponedeljek skoraj v vseh krajih na Goriškem, povsod, kjer so spomeniki in spominska obeležja v narodnoosvobodilni vojni padlih borcev.
Generalni konzul SFRJ bo pola gal vence v soboto, 30. oktobra, ter v ponedeljek, 1. novembra.
Spored komemorativnih slovesnosti v soboto, 30. oktobra, je nasled-nij: štandrež ob 8.30, Podgora ob 9. uri, Pevma ob 9.15, števerjan
V razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice, ki je pristojen za usmerjanje in vodenje goriške proste cone, je že dalj časa v teku živahna razprava o nekaterih načelnih vprašanjih, komu so v prvi vrsti namenjene ugodnosti cone in kako uskladiti zakonitosti, ki veljajo na prostem tržišču s specifičnimi pogoji v tako imenovanem režimu proste cone. Vprašanje je bilo na dnevnem redu že na dveh zadnjih sejah, vendar bo pred končno opredelitvijo stališč najbrž še precej dolga razprava. Ob tem naj povemo, da sp bila ta vprašanja že tudi predmet poglobljene analize v posvetovalni komisiji, ki je že tudi izdelala svoje zaključke in predloge. Ugodnosti, ki izvirajo iz goriške proste cone, so v prvi vrsti namenjene prebivalstvu, potrošnikom, ob tem pa je treba tudi gospodarskim operaterjem, ki se u-kvarjajo z uvozom in razdeljevanjem teh dobrin zagotoviti primerno maržo, ki naj obsega povračilo živih stroškov in seveda tudi odstotek dobička.
Tako v smislu širše interpretacije pomena proste cone, ki naj podpira in omogoča poživitev trgovskih in drugih gospodarskih dejavnosti.
In prav tu je iskati vzrok, oziroma spodbudo za neskončno dolge razprave. Gospodarski operaterji, skupina grosistov, ki nadzira promet s kontingentom sladkorja (25 tisoč stotov letno) meni, da je marža, ki se ji priznava, neprimerna in bi ji torej morali priznati nekaj več. Seveda na račun olajšav, ki gredo porabniku. Ob tem velja o-pozoriti, da je glede določevanja maloprodajne cer..: sladkorja pravzaprav pristojen pokrajinski odbor za cene, kolektivni organ pri prefekturi. Njegove ugotovitve glede višine marže in stroškov manipulacije pa so bistveno drugačne od grosistov. Tako so slednji lani skušali dokazati, da imajo z uvozom in prodajo kilograma sladkorja kar 86 lir različnih stroškov, omenjeni organ pa jim je priznal samo 38.
Grosisti tudi vztrajajo pri navedbi da oO stroški komercializacije v naši višji, kakor so v državnem poprečju.
Drži ali ne drži. Težko bi bilo dokazati. Vseeno ni mogoče mimo dejstva, da j(j riziko, ki ga imajo z uvozom,''^oziroma prodajo kontingenta sladkorja minimalen oziroma tega rizika niti ni, kakor je u-gotovila posvetovalna komisija v posebnem poročilu. Delujejo nam reč v nekakšnih posebnih pogojih monopola, z jamstvom, da bodo u-vožene količine sladkorja v vsakem primeru prodali, ker je prodaina cena tega sladkorja namreč nižja od cene sladkorja na prostem tržišču.
Obenem s predlogom priznavanja višje marže operaterjem (na področju uvoza in razdeljevanja sladkorja so letos prisotna 4 podjetja) se postavlja tudi načelno vprašanje kontrole nad cenami v maloprodaji ter kriterije (velja zlasti za sladkor) določevanja izhodiščne cene ob nakupu, na podlagi katere se na to obračunavajo marže in tudi določa maloprodajna cena.
Prav glede tega pa so stališča predstavnikov ustanov in strokovnih združenj zelo deljena.
Skratka težko je uskladiti zakonitosti prostega tržnega gospodarstva s tako imenovanim režimom proste cone, ne da bi pri tem priza-
OKROGLA MIZA V PORDENONU 6. NOVEMBRA
UVAJANJE OBNOVLJIVIH ENERGIJ V KMETJISK0 PROIZVODNJO
Predstavili bodo možnosti uporabe sončne energije in energije, ki jo sproščajo rastlinski in živalski odpadki
ob 9.30, Koprivno ob 9.50, Ronke c<b 11.30 in Tržič ob 12. uri.
V nekaterih krajih se bodo komercial acij udeležila tudi društva in organizacije. Tako bodo v Pevmi položili venec člani VZPI-ANPI. K udeležbi vabijo starše padlih borcev, mladino ih nasploh vse vaščane.
Koncert ob petstoletnici župnije v Romansu
Petstoletnico župnije Marijinega oznanjenja v Romansu bodo jutri počastili tudi z zanimivim kulturno-giasbenim sporedom. Oblikovali ga bodo mladi glasbeni poustvarjalci iz Romansa in Verse. Koncert bo jutri ob 20.30 v cerkvi Marijinega oznanjenja.
NEURADNA IN NEPREVERLJIVA VEST
MINORIT VITALE BOMMARCO BODOČI GORIŠKI NADŠKOF?
Ali je šel mn gr. Ristis v Rim zalo, da uradno izve za ime novega nadškofa?
Včeraj se je razširila vest, sporočil jo je krajevni radio in objavil tržaški dnevnik, da bo po vsej verjetnosti bodoči goriški nadškof Vi-tale Maria Bommarco iz minoritskega reda, enega izmed treh frančiškanskih redov, ki so kapucini, frančiškani in minoriti. Vest je prišla v javnost po neuradni poti in zanjo goriška kurija uradno ničesar ne ve, razen tega, kar se sliši in se bere.
Čeprav nismo mogli dobiti nobenega uradnega in niti poluradnega zagotovila, ima vest dovolj trdno osnovo, da jo lahko imamo vsaj za verjetno. O kondidatu slovanskega porekla, rojenega na Cresu, otoku v Kvarnerskem zalivu, se je govorilo že pred časom. Oče Bommarco je namreč sin I.uigija in Giovan-ne Sussich, rodil pa se je 1923. leta. Ko je prvič prišla vest v javnost, je bil oče Bommarco eden izmed treh kandidatov za položaj goriške-ga nadškofa.
Nihče točno ne ve, če je oče Bommarco zares najresnejši kandidat. Stolni kapitelj tega uradno ne
MIIIIIIIIIII||||IUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII||lllll||||||||Mt||||||n||||||||||||||U|||||||,|„,„||,||||||||||||||||||,|||||m|||||||||||||||||u|||||||||||||||||,||||||||||||m|||Vmi|fv|||||v||||||v
Narasla Soča porušila pregrado
ve, ker ga mora o tem obvestiti njegov predstojnik, ki je v tem trenutku msgr. Ristis. Za čuda, msgr. Ristis pa je prav te dni v Rimu in se bo danes vrnil v Gorico. Ali bo prinesel vest, kdo bo novi nadškof? Ta domneva je možna, zakaj msgr. Ristis je ob svojem odhodu v Rim dejal, da bomo novega nadškofa i-meli v mesecu novembru. Ta mesec pa se naglo približuje in Sveta stolica je v desetih mesecih imela na voljo dovolj priložnosti, da je po nenadni smrti nadškofa Cocolina pregledala seznam kandidatov za izpraznjeno mesto in izbrala zanj naj-prikladnejšega. Sveta stolica pa bo ime novega nadškofa sporočila, kakor hitro bo poteklo 30 dni, ki jih notranje ministrstvo potrebuje, da po konkordatu sporoči svoj pristanek. Ker mora sicer zelo formalno o zadevi povedati svoje mnenje tudi notranje ministrstvo, ni čisto nemogoče, da je vest prišla v javnost iz tega vira. V bližnjih dneh, morda še pred koncem tedna, bo vest, ki se sedaj objavlja pod vprašanjem, dokončno pojasnjena.
Nadškofijski urad je včeraj popoldne vsem časopisom poslal tiskovno sporočilo, v katerem obsoja širjenje nepreverjenih novic o imenovanju novega nadškofa in dodaja, da takšno početje lahko kvarno vpliva na odnose med Sveto stolico in italijansko državo. V tiskovnem sporočilu je nadalje zapisano, da objavljanje takšnih vesti vzbuja slab vtis v krajevnih krogih in v cerkveni skupnosti.
■	Mi iR.L.h9ic;
Umetnega jezerca na Soči, >,v višini mostička v Stražicah ■ni''več. Narasla voda Soče je namreč ob koncu tedna, po vsej verjetnosti v soboto ponoči, podrla del pregrade, ki je vodo preusmerjala proti Pod-gori .oziroma proti podgorski tekstilni tovarni. Voda je izpodjedla del jeza v dolžini kakih 20 do 25 metrov in to na levem bregu. Skozi to odprtino zdaj odteka vsa voda, jezerca za jezom pa kajpak
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na odprtje
RAZSTAVE
ČEŠKEGA UMETNIKA
JIRŽIJA ANDERLEJA
ki bo jutri ob 18. uri v preddverju Kulturnega doma v Gorici.
Energetska kriza je med poglavitnimi vzroki za hude, pogostoma nepremagljive težave, s katerimi se srečujejo razvite, manj razvite in nerazvite družbe. Kako jo premostiti, je postala nujna potreba našega časa. O tem bo prihodnji teden stekla beseda tudi na okrogli mizi, ki jo bodo pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, dežele Furlanije Julijske krajine in v sodelovanju z delodajalsko koordinacijo za socio -gospodarski razvoj pokrajine priredili v dijaškem domu Zanussi v Pordenonu. Na njej bo najprej spregovoril deželni predsednik Comelli, poročilo o obnovljivih energijah ter njihova uporaba v kmetijstvu in v industriji pa bo predstavil Pr°f-inž. Giuseppe Pellizzi, redni profesor kmetijske mehanike na univerzi v Milanu. V razpravo bodo s svojimi poročili posegli še prof. Massimo Bartoletti, inž. Giangaleaz-zo, Paolo Micolini in inž. Diego Carpenedo; pogovor bo vodil dr. Camillo De Fabritis, generalni ravnatelj za kmetijsko proizvodnjo pri ministrstvu za poljedeljstvo in gozdarstvo.
Iztočnica za razpravo ob okrogli mizi bo vpliv naraščajoče cene e-lektrične energije na cene hrane in možnost njenega zmanjševanja z uvajanjem obnovljivih energetskih virov. Le-te je mogoče poiskati v sončni energiji in v energiji, ki jo pri razkrajanju sproščajo rastlinski in živalski odpadki. Te energije so dolgo let proučevali in sedaj je prišži čas, da jih začnemo
tudi praktično uporabljati. Na shodu bodo prikazali te možnosti, a hkrati bodo osvetlili tudi možnosti uporabljanja zakona 308/82 o energetskem varčevanju.
OCENA MESTNEGA ODBORA KPI
Znaki zastoja pri reševanju krize v podgorski tovarni
Da bo pot do stvarne uresničitve doseženega načelnega sporazuma glede podgorske tekstilne tovarne še dolga in naporna, je bilo jasno že od vsega začetka.
O uresničevanju, oziroma neures-ničevanju sporazuma ter o znakih, ki kažejo na pomanjkanje prave politične volje, je bil govor te dni, v mestnem odboru KPI v Gorici.
Na sestanku so podrobno ocenili trenutni položaj ter še zlasti opozorili na nekatera neugodna stališča in pojave, ki utegnejo povsem razvrednotiti pomen sklenjenega sporazuma. Na sestanku so se dogovorili tudi o najbolj nujnih ciljih v okviru uresničevanja pred kratkim doseženega sporazuma. Tako je treba čimprej poskrbeti za ponovno obnovitev proizvodnje v nekaterih obratih, preprečiti prodajo opreme in strojev v konkurenčnih oddelkih, v kolikor je prodaja zemljišč nujna, zagotoviti, da se bodo ista namenila za gradnjo industrijskih podjetij.
In ne nazadnje prisiliti deželno vlado, da pripravi nujnostni gospodarski načrt za goriško pokrajino.
,	.nsifibsls v
ni več. Vodo so v podgorski tekstilni tovarni uporabljali v obrattr predilnice, kjer pa so proizvodnjo u-stavili že pred skoraj petimi leti.
Spet steklina tokrat na Krasu
Po daljšem obdobju so te dni na območju goriške pokrajine ponovno ugotovili prisotnost gozdne stekline Steklo lisico so odstrelili na območju občine Doberdob in tamkajšnja občinska uprava je že poskrbela za vse po zakonu predvidene preventivne ukrepe. Med drugim ni dovoljeno prosto kroženje psov, četudi so opremljeni z nagobčnikom, priporoča pa se nadzorstvo nad domačimi živalmi.
'Srci“»	Vin*
ničesar, pač pa so povzročili nekaj škode m krejjenci vAidnevni sobi, ki so jo na silo odprli. Najbrž, tako menijo prizadeti, tatovi niso imeli dovolj časa na razpolago, da bi svoj podvig izpeljali do kraja. Delali pa so kajpak, v času ko ni bilo doma nikogar od stanovalcev, nekako med 17. in 19. uro.
Brncinskih bonov ni treba izročili do 31. oktobra
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da je v teku razdeljevanje zadnjega kontingenta mesa ter sladkorja v okviru goriške proste cone. Razdeljevanje mesa v glavnem poteka brez zastojev ter v že ustaljenih oblikah.
Glede sladkorja proste cone pa velja opozoriti, da je za trimesečje november - januar določen kontin gent 5 Kilogramov na koristnika-uparavičenca.
V zvezi s poslovanjem goriške proste cone velja opozoriti tudi na novost glede možnosti koriščenja ben cinskih nakaznic. Prejšnja leta je bilo kupone treba izročiti upravitelju črpalke do 31. oktobra. Letos tega predpisa ni in tisti, ki še razpolagajo z boni, jih Lahko prosto uveljavljajo na katerikoli črpalki do 31. decembra.
Si
»^SLOVENSKO ftKvSTALNO »^GLEDALIŠČE
v trstu
AHUNMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Brass tel. 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od ’7. dc 19. ure
Predavanja
V prostorih ustanove ERSA v Gradišču bo danes ob 19. uri tretje predavanje iz ciklusa strokovnih predavanj o čebelarstvu, ki ga pripravlja pokrajinski konzorcij čebelarjev. Danes bo govor o sodobni opremi v čebelarstvu.
Prireditve
Kdor se želi udeležit* letošnjega planinskega martinovanja, ki bo v Park hotelu v Novi Gorici 14. novembra, se lahko vpiše na sedežu SPD v Ulici Malta 2 ter pri Francki Marušič v Sovodnjah do 5. novembra.
Kino
(■orlca
CORSO 18.00—22.00 »Non ti conosco piti <amore». M. Vitti in J. Dorel-li.
VERDI 18.00—22.00 »Kramer con-tro Kramer*. D. Hoffman.
VITTORIA 17.30—22.00 »Corpi bol-lenti d’amore». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 bado della pantera*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Driver*. Nova liorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Žrebec*. Angleški erotični film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Nepremagljivi iz pekla* Hongkonški film.
DESKLE 19.30 »Vojak Benjamin*. Ameriška komedija.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini Korzo Verdi 57, tel. 84879.
dežurna lekarna v tržiču
Rismondo, Ul. E. Toti 52. telefon 72-701
V GALERIJI TEBLO
Razstava
ambientalne plastike
V galeriji Meblo v Novi Gorici bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo ambientalne plastike Draga Tršarja. Odprta bo do 13. novembra. Ogled ob delavnikih od 8. do 19. ure.
Tatovi v stanovanju tokrat v štandrežu
V	zadnjih tednih je v Gorici in njeni neposredni okolici opaziti spet živahnejšo vlomilsko dejavnost. Po sobotnem tatinskem podvigu v Ulici Levada, so se, vsaj tako izgleda, tatovi preusmerili na štandrež. V j torek {roti večeru so vdrli v dvostanovanjsko hišo Ivana in Evgena Plesničarja v Ulici Cavalleggeri di Lodi št. 14, kamor sta se stanovalca z družinama vselila šele pred mesecem dni.
V	stanovanju Ivana Plesničarja, kamor so neznanci vdrli skozi glavna vrata, ki so jih s silo odprli, je izginilo nekaj zlatnine, ki je bila spravljena v spalniri, ki .je v prvem nadstropju. Manj sreče so imeli vlomilci v stanovanju Evgena Plesničarja, saj niso uspeli odnesti
Goriška trgovinska zbornica za Industrijo, obrtništvo in kmetijstvo
VMIliMI
C3
SEJEM OPREME ZA DOM IN URAD
GORICA
od 23. oktobra do 1. novembra
Prireja: GEGO Srl - Gorica
PO KONGRESU ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
Mladina kritično in tudi polemično o današnji jugoslovanski stvarnosti
Predstavnik mladinskega odbora SKGI o pomenu stikov med mladino iz zamejstva in iz matične domovine • Andrei Drvar novi predsednik RK ZSMS
V soboto in nedeljo se je v Novem mestu odvijal 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Skoraj 500 delegatov iz vse Slovenij^ se je najprej zbralo na plenarnem zasedanju, kjer jim je dosedanja predsednica republiške konference Darja Colarič spregovorila o delu mladinske organizacije ter o splošnih družbenih razmerah med 10. in 11. kongresom ZSMS. Po plenarnem zasedanju se je delo nadaljevalo v petih tematskih komisijah in sicer v komisiji za družbeno-eko-nomske odnose, v komisiji za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, v komisiji za množičnost in frontno organiziranost mladinske organizacije v komisiji za preobrazbo vzgoje in izobraževanja in v komisiji za raz voj kulture, množične kulture in telesne kulture.
Razprave, ki so potekale po raznih komisijah so bile kritične, večkrat tudi polemične in dotikale so se vseh najvažnejših vprašanj s katerimi se ubada mlada generacija. Poseben poudarek je bil dan vlogi in vplivu mladih v družbi, njihovo vključevanje v delegatski sistem, stanovanjski problematiki, zaposlovanju itd. Naloga ZSMS pa naj bi v okviru teh vprašanj bila. da aktivno organizira čimvečje število mladih ter da kot samostojna in demokratična organizacija izraža resnične interese in zelje mladine. Veliko je bilo tudi govora o zadnjih restriktivnih ukrepih. Mladi so bili mnenja, da je bil način sprejemanja teh ukrepov ueprimeten kljub vsem opravičilom, ki jih je možno dati v današnjem kritičnem stanju likvidnosti države. Tovrstne administrativne ukrepe namreč miadi in občani na splošno ne občutijo kot nekaj svojega ampak kot nekaj vsiljenega, diktiranega.
Novomeškega kongresa so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije in Ju-
BENEŠKI DNEVNIK
V Čedadu ciklus predavanj o slovenski zgodovini in književnosti
ČEDAD — V torek. 19. oktobra, je bilo na sedežu društva Iyan Trinko v Čedadu prvo predava n.je iz ciklusa predavani o slo venski zgodovini in književnosti ki ga prireja Zavod za sloiensko izobraževanje. Zavod k4 organizira v Benečiji in v Čedadu celo vrsto pobud za učenje slovenskega jezika, namerava s strokovnimi referati nudi1' popolnejšo sliko o kulturi Slovencev Vsa predavanja bodo polekala v slo venščini in so tore-, namenjena predvsem slušateljem nadaljeval nih tečajev slovenščine.
goslavije udeležili tudi predstavniki mladinskih organizacij iz zamejstva. In sicer delegacija mladinskega odbora SKGZ ter predstavnika mladinske sekcije Slovenske skupnosti in ZKMI. V svojem pozdravu je predstavnik mla-dinskaga odbora SKGZ ter pred-važnost. ki jo njegova organizacija dajte stikom z mladimi v matični domovini in še posebno z občinskimi konferencami ZSMS iz obmejnih občin. ("Tolmin, Nova Gorica, Koper, Sežana). Seznanil je prisotne delegate in goste o razvoju in uspehih sodelovanja ZSMS ter o težavah s katerimi se mladi sproprijemajo pri razširjanju ter poglabljanju tega sodelovanja. V svojem posegu se je dotaknil vprašanja zadnjih administrativnih u-
krepov in svoj pozdrav zaključil z željo in prepričanjem, da bodo ti restriktivni ukrepi v čimkrajšem času odpravljeni.
Delegati so svoje delo nadaljevali v nedeljo ter izvolili novo vodstvo ZSMS. Za predsednika republiške konference ZSMS je bil izvoljen Andrej Brvar, za sekretarja pa Bojan Žlender. Svoj dvodnevni kongres je slovenska mladina zaključila v prepričanju in zavesti, da se bo aktivno borila za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, da bo svoje potrebe in interese reševala in usklajevala po samoupravni poti, v delegacijah ter da bo skupaj z drugimi družbenimi komponentami uresničevala program gospodarske stabilizacije.
Patronat KZ - INAC svetuje
PRENOS PRISPEVKOV OD DRŽAVNEGA SKLADA NA INPS
Vpr.: «Zaradi družinskih obveznosti sem doslej delala zelo malo. Približno tri leta sem bila se zonsko zavoslena vri občini, drugih vrisvevkov v a nimam. Čeprav sem še precej mlada, pa bi si rada ustvarila pogoje za minimalno pokojnino. Ker ne vem. če me bodo še vzeli delali k občini. bi rada vedela, če lahko sama doplačam še tista leta. ki mi še manjkajo.* S.D.
Možnost doplačevanja prostovoljnih prispevkov, ki imajo dejansko isto »zavarovalno vrednost® kot prispevki ob rednem delovnem odnosu, obstaja le pri zavarovalnem zavodu INPS. Za državne uslužbence ni predvidena taka oblika ustvarjanja pokojninske dobe.
V vašem primeru pa je možno najti zadovoljivo rešitev. Ker nimate stalnega delovnega odnosa pri občini, ne morete dozoreti pogojev za uveljavitev pokojnine pri CPDEL, vendar pa to ne pomeni, da so ti zavarovalni prispevki izgubljeni. Treba je le zahtevati od CPDEL, da prenese vse
prispevke na INPS. Ta prenos je povsem brezplačen in ni treba za to plačati nobenega odkupa. Ko se tako ustvari pokojninsko dobo pri INPS, lahko dobite avtorizacijo za plačevanje prostovoljnih prispevkov, vendar pa pod pogojem, da uveljavljate vsaj eno leto delovne dobe v zadnjih petih letih. Če ne izpolnjujete tega zadnjega pogoja, potem si morate ustvariti skupno 5 let pokojninske dobe. da lahko začnete plačevati prostovoljne prispevke.
PLAČILO
DVEH DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV
Kmečki zavarovanci bodo morali do 10. novembra plačati ne le tretji obrok prispevkov za leto 1982, temveč tudi dva dodatna prispevka, ki jih predvideva zakon. Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje bo plačal le malokdo, saj pridejo v poštev le tisti, ki imajo veliko zemljišča in gojijo žlahtne kulture. Dodatni prispeven za pokojninski sklad pa bo moralo plačati vsako kmečko
podjetje in znesek ns bo nižji od
20.000	lir oziroma 10.000 lir za gorata območja. Višino prisoev ka treba izračunati na podlagi agrarnega dohodka vseh obdelanih zemljišč. Ta podatek pa dobimo na katastrskem listu (es-tratto catastale), zato si mora vsakdo takoj preskrbeti ta doku ment (izdajajo ga na finančni intendanti). Kdor je napravil letno davčno prijavo, lahko prinese prijavo lanske prijave, ker so že tam navedeni vsi podatki. Višino dodatnega prispevka bo moral izračunati vsakdo zase, kar pa ni tako lahka zadeva in lahko pride tudi do napak, ki jih nato SCAU »kaznuje;- z zaračunanjem zelo visokih obresti. Zato vabimo vse interesente, naj se zglasijo v u-radih Patronata Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b in prinesejo s seboj tako katastrske liste kot dve neizpolnjeni poštni položnici, ki jih bodo v teh dneh dobili na dom. Če SCAU ne bo pravočasno poslal položnic, se bo treba obrniti na ta urad za izstavitev duplikatov.
							
( V torek je nastopit s svojim re-1, feratom Milan Pahor, ki ie od-^ govoren za oddelek za /godovinu l in etnografijo pri Narodni in šfu-r diiski knjižnici v Trstu. V okviru sedmih predavanj bo prikazal glavne etape zgodovin«’ sioven skega naroda. V prvem je predstavil tisto obdobie. k; ure od pre seijevanja narodov do kmečkih
puntov. Govor je bil torej o selitvah slovanskih plemen v vzhod ni Evropi o nastanku slovenske ga naroda, o njegovem prehodu iz plemenskega v fevdalni sestav in o kmečkih puntih.
Naslednje predavanje bo posvečeno slovenski književnosti. Govorila bo Živa Gruden ravnateljica čeda »skega Zavoda za slovensko izobraževanje, na temo »Od za četkov do protestantizma*.
V PRIJETNEM RAZPOLOŽENJU DO KRKA IN NAZAJ
Nadvse poučen in zabaven izlet članstva KD Slavec iz Ricmanj
Prva etapa je bila vas lipa blizu narodnostne meje med Slovenijo in Hrvat-sko, ki so jo Nemci leta 1944 uničili - Ogled raznih zanimivosti na Krku
Organizatorji izletov prav gotovo želijo, da bi ti vse udeležence čimbolj zadovoljili, kar pa ni vedno lahko. Nekateri si želijo videti zgodovinske reči. druge zanimajo bolj novejše prireditve in izumi, nemalo je tudi takih, ki pojmujejo izlet zlasti kot razvedrilo in zabavo. Menim, da je izlet, ki ga je organiziralo KD Slavec v nedeljo 17. oktobra zadovoljil prav vse.
Ob 7. uri smo se z dvema natrpanima avtobusoma odpeljali iz Ricmanj preko Kozine proti Reki. Prva etapa je bila Lipa, to je vas, ki leži nedaleč od narodnostne meje med Slovenijo in Hrvat-sko. V tej vasi je muzej, ki je pomemben spomenik narodnoosvobo-
dilne vojne,-	n Ml j tlH v< baziliki, ki
Prijazno sta n&s sprejela tov. učiteljica in domačini tter- nas--v slpvenščini in hrvaščini seznanila s preteklostjo svoje vasi ter razkazala muzej.
Lipa je štela približno 400 pre bivaicev, od teh je bilo kar 58 v partizanih. Zaradi njihovih uspe snih diverzantskih akcij in napa dov na tem tako pomembnem strateškem ozemlju so Nemci kar pobesneli. Sklenili so vas popolnoma uničiti in izbrisati kot Lidice na Češkem. To se je zgodilo me seča aprila 1944 ob 3. uri popoldne. Bila je nedelja, zato so bili ljudje doma. Nemci so obkolili vas in začeli ropati, pobijati in požigati ter metati ljudi .v goreče hiše. V dveli urah je bilo vse o-
l avljeno. Zverinsko so pobili vse, kar je bilo živega. 283 ljudi — mož, žena in otrok. Mnogi dečki in deklici so bili stari manj kot 5 let.. Razstavljene slike, ki so jih našli pozneje pri zajetem Nemcu pričajo o grozotah tega dogodka.
Predno smo zapustili ta kraj. smo zapeli pesem «Bohor je vstal* in tudi Lipa je vstala. Podli načrt Nemcev ni uspel, kajti vas je ponovno zaživela. Pri spomenikih smo se še slikali, nakar smo nadaljevali pot ter po novem veličastnem mostu prišli na otok Krk.
Potovanje so popestrila zanimiva opisovanja in raz'age neutrudnega Mirana Kureta. Seveda tudi svojo harmoniko je prinesel obvezno s seboj.
Po dobrem kosilu v hotelu Sla-vija smo se odpeljali do zaliva Punat, kjer smo se z motornim čolnom odpeljali na otok Košljun.
Otok je majhen, saj meri njegova
površina komaj 6,5 hektarov, a zgodovinsko zelo pomemben in zanimiv. Na njem raste več kot 300 vrst rastlin in več kot 100 vrst gob. Nekateri hrasti imajo več kot 300 let.
Ime Košljun je nastalo iz latinskega imena castellum, kar pomeni grad. Na ostankih rimskih zgradb je zgrajen star samostan. Že v prvih stoletjih krščanstva so prihajah sem puščavniki, ki so pozneje sprejeli menihe iz Bizanca. V XI. stoletju so bili tu benediktinci in so tu ostali do XV. stoletja. Tedaj sta brata Martin in Ivan Frankopan, princa Krka in Senja, pripeljala na otok frančiškane, ki so si v dolgih stoletjih pridobili velike zasluge.
„ .	___r-, so jo zgradili, so
ohranjene dragocene umetnine. Nič manj zanimiv ni etnografski muzej z zbirko bogatih narodnih noš, modelov starinskih ladij, atv for ild., kakor tudi knjižnica, kjer je razstavljenih mnogo dragocenih rokopisov v glagolici, tiskanih dokumentov, zemljevidov Stolana in Ptolomeja iz I. in II. stoletja, ki so edini primerki v Jugoslaviji. Nič čudnega torej, je povedal mladi menih, če obišče letno otok več kot 35 tisoč obiskovalcev.
Imeli smo premalo časa, da bi si ogledali vso kulturno in umet-
niško bogastvo, ki je razstavljeno v muzeju, kajti oktobrski dnevi se hitro krajšajo. Morali smo se vrniti na obalo, kjer sta nas čakala avtobusa.
Pri povratku smo si ogledali še mesi o Krk, kjer smo si nekateri ogledali še starinsko baziliko. V njej sta pokopana slov. šofa dr. Mahnič in Srebrnič. Župnik nam je povedal, da so nameščali slovenske škofe na Krk, ker so domačini zahtevah", da se bogoslužje vrši v domačem jeziku. Znan je Mahničev konservativni odnos do pesnika S. Gregorčiča. V resnici pa so se tu slovenski škofje navezali na domačine in jih podpirali v njihovi zahtevi.
Bila je že tema, ko smo so odpeljali nSiSrčj. Naš program pa ni bil izčrpan. Nameravali smo si ogledati tudi krasen nov predor pod Učko. ki povezuje in zbližuje Istrane. Škoda, da smo ga videli ponoči. Ustavili smo se še v Buzetu, kjer smo povečerjali.
Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je bilo oblačno in je tudi deževalo, toda to ni moglo skaliti lepih vtisov in prijetnega razpoloženja. Vso pot je namreč odmeval pesem, včasih zelo ubrana in občutena, včas'h manj. Mislim, da je ta izlet zadovolji) prav vse.
B. ŽAFRAN
Kako in kaj z zazidalnim načrtom za območje Fiese
Logaški TOZD Gostinstvo predlaga piranski občini dopolnitev zazidalnega načrta
PIRAN — Že lani so v piranski občini razgrnili zazidalni načrt za območje Fiese. Nanj so imeli občani in organizacije nekaj pripomb, ki so jih upoštevali, potem pa so hoteli ta zazidalni načrt z odlokom sprejeti. Uvideli pa so, da to ne bo tako enostavno. Velika ovira za dokončen sprejem je nekaj nedovoljenih gradenj, ki na tem območju mirno kraljujejo. Zanje bi morali v skladu z zakonom v zazidalnem načrtu točno predvideti, ali bi jih bilo potrebno rušiti, ali pa jih legalizirati. Dokler tega gordijskega vozla ne bodo v občini presekali, bodo imeli le še težavo več pri sprejemanju zazidalnih načrtov.
Pred kratkim pa so predsedniku skupščine piranske občine napisali pismo iz tozda C^sfjf^lvp Logatec (delovna organizacija Golf-turist, sozd Integral), v katerem predlagajo občini dopolnitev lani razgrnjenega zazidalnega načrta za Fie.-o in dodelitev zemljišča tamkajšnjega kampinga dejanskemu upravljavcu — to je lastniku kampa.
Omenjeni zazidalni načrt, ki ga je izdelal koprski Investbiro, ne predvideva, da bi ob jezeru še bil kamp, temveč načrtuje na tem mestu igrišča in mini golf. Sozd Integral predlaga občini, da bi novelirali še ne sprejeti zazidalni načrt tako, da bo tu še na-

krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu
prej prostor namenjen šotorom in počitniškim prikolicam. Obalo med jezerom in morjem naj bi predvideli za urejeno plažo (kot je že sedaj). Sozd Integral pa bi se kot nosilec naložb na tem območju ob tem obvezal, da bi drugje uredil igrišča, uredil morsko in jezersko obalo in gradil načrtovane gostinske objekte v Fiesi. V sozdu Integral menijo, da sedanji idejni načrti za ureditev kampinga (ta naj bi bil dlje od jezera) ni primeren, saj želi gost prebivati v neposredni bližini morja. Zato naj bi bilo bolje igrišča graditi v zaledju — dlje od morske obale’. Sozd Integral je piranski občini tudi predlagal, da bi proučila vse možnosti, kako bi bilo mogoče jezerce v Fiesi povezati z morjem, s čimer naj bi pridobili prostor fti 'čtžftarno, oziroma nteke vrste pristan za jahte. Ti načrti so menda stari že več deset let, vendar jih v otjčini niso uroštevali.
Občinski izvršni svet je prepustil, da bodo prvo oceno o vseh teh predlogih povedale ustrezne strokovne in upravne občinske službe. Zavedajo pa se, da bi no-velacija zazidalnega načrta zahtevala dodatnega denarja in časa. Sprašujejo se tudi. zakaj sozd Integral vseh omenjenih pripomb ni posredoval še v času javne razgrnitve načrta v Fiesi.
Vsekakor potrebuje Fiesa popoln in uporaben zazidalni načrt. Sedanje razmere v tem svojevrstnem turističnem biseru so vse prej kot sprejemljive. Nanje i-majo upravičeno vrsto pripomb tako turistični delavci, kot tudi inšpektorji, ki ves čas opozarjajo, da takih razmer ne bodo mogh dolgo dopuščati. Kako bodo v Piranu privli hitro do ustreznega zazidalnega načrta v Fiesi, še ne vedo. Še posebej, če pomis!i;o, da so nekatere od pripomb sozda Inte gral na mestu.
BORIS ŠULIGOJ
VERONA — Na veronski polikliniki je predsinočnjim v šestinpetdesetem letu starosti umrl znanj italijanski filmski režiser Va-lerio Zurlini. V svoji 22-letni film ski learieri je režiral le malo fil mov, ki so pa poželi precejšnje uspehe. Med temi sta najbolj znana filma »Le ragazze di San Fre-dianoi. in «La ragazza con la va-ligia*. Za obe deli je značilen živahen realizem. Zlatega leva na beneškem filmskem festivalu poje prejel leta 1962 s filmom tCro-naca familiare».
i?j Aleksander Zalar	12.
| Zapisi s popotovanja 'fpo Sikkimu in Ladakhu
SRINAGAR - AZIJSKE BENETKE
;«<
|Wj
n Mesto zapušča s svojimi kanali, ki so veliko bolj čisti i|>	od beneških, nepozaben vtis
|T|
11 SRINAGAR — V osrčju čudovite kašmirske doline leži l(f glavno mesto Kašmirja - Srinagar, imenovano tudi azijske j > ali vzhodne Benetke. Reka Jhelum, ki teče skozi vso kaš-tif' mirsko dolino in se izliva v jezero Vular prav na sredi \ r( svojega toka v Srinagarju, teče skozi številne kanale in 1 mimo jezer Dal, Nagin in ovije mesto in njegovo življenje J v bistrino svojih voda. Zato mesto živi ob vodi in na vodi. j *■ številni kanali ločujejo posamezne dele mesta. Čez reko j f>( Jhelum je postavljenih sedem mostov, ob kanalih pa je I >1 zasidranih veliko bivalnih ladij.
Jf, Bivalna ladja ni namenjena plovbi po vodi. Ko jo iz-t ° gotove, jo pripeljejo do kanala, kjer ostane zasidrana. Na |r zadnjem delu ladje so stopnice, ki vodijo do vode. Tu je i r tudi vstop ali vhod na ladjo, šikare - ladjice podobne be-1 kneškim gondolam, katere upravljajo z enim veslom, pri-
plujejo z nasprotnega brega do stopnic. Po stopnicah se povzpneš v lepo opremljen dnevni prostor. Vse je izredno lepo iz rezljanega lesa. Iz dnevnega prostora prideš po ozkem hodniku do dveh, treh spalnic: kolikor je pač velika ladja. Vsaka spalnica ima svoje sanitarije. Na strehi ladje je razgledna terasa. Voda v kanalih je čista, ker hitro odteka.
Srinagar leži 1760 metrov nad morjem. To je vsekakor vzrok za razmeroma hladne noči. Gorski zrak zapiha proti večeru iz zasneženih hribov, ki z vseh strani obdajajo dolino Kašmirja.
če prideš v Kašmir iz Ladakha, kamnite in puščavske pokrajine na višini 4000 metrov, torej z mrzlih vetrov v blagodejno klimo Kašmirja in se ti oči spočijejo ob bujnem zelenju in neštetih kanalih Srinagarja, ter z velike bivalne ladje zasidrane ob jezeru Dar opazuješ raznobarvne šikare, kako drse po gladini kanala, doživiš nepozaben vtis, ki ga pušča mesto Srinagar.
To se nam je zgodilo, ko smo se po dobrem tednu bivanja v Ladakhu za nekaj dni ustavili v Srinagarju. Lahko bi trdil, da obstajata dva Srinagarja: eden na kopnem, poln starih, pa tudi novejših hiš, ter ozkih ulic in širokih avenij, ter drugi, na vodi na bivalnih ladjah ob neštetih kanalih, na šikarah, ki tako kot avtomobili na ulicah, hite po kanalih in jezerih Srinagarja.
Ko sem bil tam prvih deset dni maja, še ni bilo turistov, začutil pa si, da je to zatišje pred prvo turistično invazijo. Hoteli so obnavljali bazene, čistili ladje in podobno. Ob koncu maja, ko se v Indiji prične monsunsko
obdobje, bo vsak kolikor toliko premožen Indijec želel preživeti «poletje» v Kašmirju. In tu ima kaj videti in kaj doživeti. Pluješ s šikaro po jezeru Dal, kjer vidiš plavajoče vrtove, na katerih pridelujejo zelenjavo, obiščeš Nehrujev park sredi jezera, prideš po kanalu do drugega jezera, kjer si ob njegovem obrežju ogledaš enkraten Nas-hat garden - vrt zadovoljstva. Izpod gora se v neštetih slapovih spušča voda skozi park, zgrajen v terasah, na katerih so številni vodometi. Vsepovsod pa rastejo eksotične rastline in redka stara drevesa. Ogledaš si plavajočo tržnico ter mošejo Pathar, katere kupolo iz belega marmorja zagledaš Iz zelenja jezera Nagin. Ko si doživel Srinagar, lahko odideš proti bližnjim goram, proti potokom, ki derb v dolino in so polni postrvi, proti smučiščem, ki imajo dovolj snega do začetka junija.
Skoro teden dni sem po povratku iz Leha izkoristil za ogled teh zanimivosti. Za bivališče sem izbral bivalno ladjo z ravno pravim imenom «Dream palace». Privlačilo me je mesto — polno malih trgovinic. Bližnje pogorje Ka-rakorum in Himalaja imata zaslugo, da dobiš v mestu vse mogoče izdelke iz kožuhovine. Tropski les pa daje mojstrom dleta možnost za oblikovanje čudovitih izdelkov. Najbolj znane pa so kašmirske preproge, posebno tiste, iz čiste svile ter kašmirsko volneno blago. Vsepovsod so trgovine, ki te vabijo.
Ko v New Delhiju, 875 km oddaljenem od Srinagarja, vprašaš za Kašmir, se obrazi razjasnijo v vzdih: da Srinagar, Kašmir. Tako, kot bi pri nas nekdo vzdihnil: da Bled, Bohinj...
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Izgubljene iluzije, 4. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pisma: Tedenski variete o predstavah
15.00	Šola in vzgoja
15.30	Trapper: Se lahko preživi brez zdravniške pomoči?
16.20	Jackson Five, risanka
16.45	Dick Barton, posebni agent, 1. del
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Risanke
17.20	Trije nečaki in majordom: Maudie, TV film
17.45	Risanka
18.15	Dnevnik 1 - Kronike:
Sever kliče jug, jug kliče sever
18.50	Koga se vidi?
Televizijski variete, ki ga vodita Sandra Mondaini in Raimondo Vianello in »Nič novega*
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Iluzija:
Glasba, balet in ostalo ...
21.40	II ritomo del Santo: Ghiliottina in Hyde Park, TV film
22.30	Dnevnik
22.40	Islam. 4. del
Današnja oddaja je namenjena vprašanju razlik znotraj islamske vere. Govor bo ta: ko o sunitih in o šiitih ter o velikih diferencijacijah med tema dvema skupinama, v dokaz, da so razlike v islamu včasih lahko celo takšne, da postajajo prava nasprotja.
23.25	Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Danes v parlamentu in Vremenska siika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 16.00 Tandem
14.05	Videogames, 1. del
14.15	Risanka
14.25	Videogames, 2. del
14.40	L’incredibile invasione, TV film
13.40	Risanka
15.50	V studiu ...
16.00	šola in vzgoja
16.30	Univerza popevke
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tretja stran
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	I professionals:
La pentita, TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Etiopska) vojtfi'4 14riira6%?e
21.20	Srečanje-”v 'kinematografu: Novi filmi,'ki4*jih boste videli na velikem ekranu
21.25	Planet Toto. 3. del
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
”2.25 Dnevnik 2 - Šport
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.40	Lirični španski glasovi: Jose Carreras
18.30	Lorecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - deželni
20.05	Šola in vzgoja
20.40	Lo scatolone
21.40	Dnevnik 322.15 Providence, film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35, 10.35, 15.55 TV v šoli
17.10	Poročila
17.15	ZBIS - L. Suhodolčan: Piko Dinozaver
17.30	Zapisi za mlade
18.00	Kolesarjenje, športni film
V	ameriškem filmu »Kolesarjenje* bomo spoznali ne več rosno mladega Američana, ki poskuša tjetjič prekolesariti z zahodne na vzhodno obalo ZDA. Samo eden od prvih dveh poskusov premagati razdaljo več tisoč milj mu je uspel.
V	filmu gledamo skorajda nečloveške napore človeka v boju s kilometri, utrujenostjo, krči, nespečnostjo
18.25	Celjski obzornik
18.40	Na sedmi stezi, športna od daja
19.10	Risanka
19.24 TV 'n radio nocoj:
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Dve desetletji komornega muziciranja v Radencih
21.00	Portreti:
Angela Jenčfč-Jankova ’
21.35	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
16.30	Odprta meja (ponovitev)
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Otvoritev sedeža deželnega zavoda za zgodovino o-svobodilnega gibanja TRST — Prva razstava morja GORICA — Zadruga telesno prizadetih
TRST — Začetek gledališke sezone v stalnem italijanskem gledališču
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TV šola
17.30	TVD novice
18.00	Nesrečniki - nad.. 1. del
19.00	Obzorja
19.30	Z nami pred kamero
20.15	TV film
21.30	Turistični vodič
21.35	Kdo pozna umetnost?
uh s'Zpflr9b
16.40	Videostrani
17.40	Poročila
17.4a Trnjeva .trdnjava
18.25	Kronika občine Split
20.00	Panorama, politični magazin
21.05	Srečanja zabavna oddaja
21.50	TV dnevnik
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19,00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8,10 Almanah: Slovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno, pripravlja Majda Kodrič: 8.45 Glasbena ma tineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pol dnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Na goriškem valu: 12.40 Cecili-janka 81: zbor Rupa-Peč m dekliški zbor iz Doberdoba; 18.20 tllasba po željah: 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): B. Hofman: »Noč do jutra*' 14 30 Otroški kotiček: »To je pa la/!*:
15.00	Beseda ni konj: 16.00* Almanah: Dodaj življenje letom, ne samo leta življenju!: 16.35 Instrumenta1™ solisti: 17.10 Mi in glasba: Glasbeni popoldnevi v repen tabrski cerkva; 18.00 četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOf>ER
(Slovenski program)
6.00.	6.30, 7.25, 13 00, 14.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila in EP; 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere:
7.15	Radijski, televizijski in filmski spored: 7.30 Val 202; 13 00 Na valu radia Koper - Glasbena zavesa, ob.iave; 13.15 Kinosoored;
13.30	Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene, želje poslu-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98.1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
šalcev po telefonu, glasba- 14.30 Mladi izvajalci:" 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik: 16,15 Aktualna tema: 16.30 Objave, glasba: 16.40 Dane.-;' z nami...;
16.55	Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30. 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	13.30, 14.30, 16.30. 17.30 Po ročila: 6.00 - 9.30 Glasbeni varie
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 253,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
te: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Glasba in besedilo; 10.10 Leteči zmaj: 10.32 Dobrodošli v Jugoslavijo: 10.40 Mozaik; 11.00 Kim. svet mladih; 11.32 Pesem tedna:
11.36	Več kol ena sama pesem:
12.05	Glasba po željah; 15.00 Le-
teči zmaj: 15.20 Glasba; 15.45 Istra preko pesmi in plesov: 16.00 Knjižna oddaja:	16.32 Crash;
16.55	Knjige v izložbi: 17.00 Okrog sveta v 30, minutah: 17.32 Marl-boro: 18.10 Radio-discoteka.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 19.00 Poročila, 6.00-
8.30	Jutranja oddaja- 9.02 Radio in jaz; 10.30 Pesmi v času: 11.10 Glasba, glasba in besedilo. 12.03 Ul. Asiago Tenda, glasbeno pogovorni program: 13.35 Master;
14.30	Nekoč- bo bilo...: 16.00 II pagincnc: 19.25 Prisluhni, večeri se! 20.00 Prijetni dnevi; 22.27 Fonosfera; 2L10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30,	9.30, 10.30,	13.30, 15.30,
16.30,	18.30, 19.30 Poročila. 6.00
8.30	Radijski variete: 8.45 Giona-ta Wi)d il Grande, radijski oder: 9.32 Pričevanj današnjega živ-Pen ja: 10.30 Radio 2 «3131*; 12.48 Glasba; 13.41 Sound-Track; 15.00 Radijski oder: Dr. Antonio: 15,42 Natečaj za radijske drame, 16.32 Festival: 17.32 Glasbene ure: 18.32 Krog sonca: 19.50 šola in vzgo ja: 20.10 Pretekla leta; 21.00 Nihče naj ne spi: 22.50 Radio 2 «3131*. '
LJUBLJANA
7.00.	8.00,	9.00, 10.00, U.00,
12.00,	14.00 Poročila- 19.00 Dnev nik: 6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor)-., 6.50 Dobro ju tro, otroci: 7,25 Iz naših sporedov: 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Radijska šola za- višjo stopnjo: 8.35 Mladihn poje; 9 05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za.-..:
11.05	Ali poznate...: 11.35 Naše pesmi in plesi: 12.10 Znane me iodi.ie; 12.30 Kmetijski nasveti'
12.40	Od vasi do vasi: 13.TO Da nes do 13. ure: Iz ngšib krajev., Iz naših sporedov: 13.20 Obvesti la in zabavna glasba; 13,30 Pri poročajo vam...: 14.05 Mehurčki;
14.20	Koncert za mlade poslušal ce: 14.40 Jezikovni pogovori: 15.00, Dogodki in odmevi; 15.B0 Oh ve stila in zabavna glasba: 15 50 Ra dio danes, radio iutri: IG TO Vr tlPak: 17.00 Studio ob 17. uri:
18.00	Z ansamblom 1-ojzeta Slaka in fanti s Praprotna; 1815 Lo kalne radi iške postaje: 18.35 Pianist Janko Šetinc s skladbami Aleksandra Lajovca; 18.55 Minu te za EP; 19.25 Obvestila in za bavna glasba: 19.35 Lahke noč. otroci: 19.45 Minute z L.iubljan skim jazz ansamblom: 20.00 četrtkov večer domačih pesmi iti napevov; 21.03 Literarni večer.
21.45	Lepe melodije; 22 15 Infor mativna oddaja v nemščini in an gleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Plesna glasba iz jugoslo vanskih studiev: 23.05 Lirični u trinki; 23.10 Mozaik lahke glasbe
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
BOKS
DREVI V SAN SEVERU
Minchillo-Beneš za evropski naslov
SAN SEVERO (Foggla) — Italijan Luigi Minchillo bo drevi na ringu v San Severu branil evropski naslov v supervelter kategoriji proti Jugoslovanu Marjanu Benešu. Za Minchiila je dvoboj izredno pomemben, saj bi z morebitnim spodrsljajem ne samo zgubil naslov ampak za lep čas tudi možnost, da bi se potegoval za svetovni naslov.
Srečanje ni nič manj važno niti za Beneša, ki s svojimi 31 leti ne more čakati na druge priložnosti. Beneš, ki je naslov zgubil pred dve-mi leti v Parizu, se je zato skrbno pripravljal v Splitu in je optimistično razpoložen. Dejal je, da je Minchillo sicer nekaj centimetrov višji, poln moči, vendar mu tako nasprotniki odgovarjajo. Minchillo bo za svoj trud prejel 50 milijonov lir, Beneš pa polovico manj.
Istega večera bosta na sporedu še dva dvoboja med profesionalci. V prvem se bo Giuseppe Russi, bivši italijanski prvak v superperesni kategoriji, srečal s Špancem Klan-dom Malandom, v drugem pa Jugoslovan Ace Rusevski s Špancem Diamlllom Sabiyalom.
NOGOMET
V SINOČNJEM PRIJATELJSKEM SREČANJU
Svetovni prvaki razočarali
v
V Rimu so povsem zasluženo zgubili proti Švici
ITALIJA - ŠVICA 0:1 (0:0)
ITALIJA: Zoff (v 46. min. Bordon), Gentile, Cabrini, Marini (v 84. min. Causio), Collovati (v 84. min. Bergomi), Scirea, Conti, Tar-deili (v 46. min. Dossena), Rossi (v 31. min. Altobelli), Antognoni, Graziani.
ŠVICA: Burgener, Luedi, Heinz, Hermann, Egli, Geiger, Wehrli, Favre, Decastel, Suslter, Ponte, Elsener (v 57. min. Braschler). SODNIK: Coelho (Brazilija)
STRELEC: Elsener v 53. min.
KOTI: 4:3 za Švico.
RIM — Kdor je gledal sinočnje prijateljsko srečanje med Italijo in Švico, si je le z dobršno mero fantazije lahko predstavljal, da gleda spopad med enim najmanj kvotira-nih moštev v Evropi in svetovnim prvakom, ki je le pred nekaj meseci spravil na kolena najprej Argentino, nato Brazilijo in še Zahodno Nemčijo.
Italija je sinoči razočarala na vsej črti. Res je sicer, da Švica ni mogla predstavljati posebne motivacije, vendar je z druge strani tudi res, da bi morali »azzurri* braniti ugled najboljših na svetu. Pri tem pa se res niso izkazali.
■lltnilllKmtnnilllllMMIIIIIIMMIIIIIIIIinmiinillllllllMIlUMlUlIftllllHMIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIItMIIIIHIIII
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Zmaga Triestine
Tržačani pa so pri Goričanih naleteli na skoraj enakovrednega nasprotnika • Oboji z okrnjenima postavama
Triestlna — Gorizia 3:1 (2:1)
TRIESTINA: Nieri, Trevisan (46. min. Bollis), Prevedini, Štrukelj, Mascheroni, Pasciullo, Ascagni, Pe-drazzini (46. min. Calvani), Dreoli-ni, Memmo (71. min. De Falco), Pes-catori.
GORIZIA: Hlede, Grazzola, Ma-rassi (78. min. Casetta), Comisso, Grillo, Lazzara, Macri, Zanetti, Bertoia, Antoniazzi (60. min. Mar-catti), Colombo (46. min. Urban). SODNIK: Cesca iz Latisane. STRELCI: v 8. min. Štrukelj, v 26. min. Bertoia, v 42. min. Pedraz-zini, v 89. min. Ascagni.
Triestina je izločila Gorizio od nadaljnjega dela v italijanskem pokalu. Obe ekipi sta igrali v nekoliko o-krnjeni postavi, saj je jasno, da sta oba trenerja nekoliko »varčevala* s
Gregorič v Conegliano?
* Po še neuradnih vesteh *je Trle-> stina dala na posodo ekipi, ki nastopa v C-Z ligi, mladega napadalca Pavla Gregoriča.
S tem bo Gregoriču dana možnost, da igra večje število tekem in se tako izkaže. Verjetno bo Gregorič Igral v Coneglianu pri istoimenskem moštvu.
svojimi igralci, da bi bili nared za ■ prvenstvene tekme.
Vsekakor pa je Triestina pokazala nekaj več nogometnega znanja in tako tudi zmagala. Rezultat pa je le nekoliko krivična slika glede na dogajanja na igrišču. Gorizia se je vso tekmo precej enakovredno upirala močnejšim nasprotnikom. V Vrstah Goričanov je zapustil posebno dober vtis Argentinec Macri, ki je igral svojo prvo uradno tekmo z goriškim moštvom in je v nekaterih priložnostih resno ogrozil domačega vratarja.
Triestina je začela tekmo zelo u-spešno in že v osmi minuti je Štrukelj preigral branilca Grilla, se predstavil sam pred vratarjem Hle-dejem in ga zlahka premagal. Gorizia se je pogumno pognala v na pad, nekajkrat ogrozila vrata Triestine in dosegla izenačenje v 26. minuti, ko je Bertoia preusmeril v vrata kot Lazzare.
Ko je že kazalo, da se bo prvi polčas končal pri neodločenem rezultatu. je Pedrazzini ob sodelovanju Ascagnija zbegal obrambo gostov z učinkovitim «double passom* in premagal nemočnega vratarja Hlede-ja z lepim diagonalnim strelom.
V drugem polčasu je Gorizia sku šala doseči zadetek, ki bi ji omogočil igranje podaljškov. Obramba Triestine pa je zdržala pritisk Goriča^
streljal kazenski strel in tudi s po močjo živega zida, ki je rahlo preusmeril žogo, tretjič premagal vratarja Gorizie. (I. P.)
V JUGOSLOVANSKEM POKALU
Ljubljanska Olimpija uspešna v Zagrebu
Ljubljanska Olimpija se je uvrstila v osmino finala jugoslovanskega nogometnega pokala. Včeraj je namreč v šestnajstini finala v gosteh premagala moštvo Zagreba z 2:0 (2:0).
Za Olimpijo sta bila uspešna Rožič 10. min. in Domadenik v 22. min. Pomembnejši izidi:
Garnizon JNA - Hajduk	8:9
(po 11-metrovkah) Partizan - Leotar	1:0
AIK - Crvena zvezda	2:4
voRadnički Niš.- Galenika	1:2
Priština - Beograd	0:1
Slovan r-. Velež	0:1
Švicarji so skozi vso tekmo igrali bolj srčno, prizadevno, pokazali pa so tudi dopadljiv nogomet in bi z nekoliko več sreče in natančnosti v odločilnih trenutkih lahko zmagali še z večjo razliko v golih.
Prvi polčas je bil precej izenačen, vendar niso ne eni ne drugi posebno blesteli, Italija je igrala nepovezano, kot po navadi pa je bila najboljša obramba z Zoffom na čelu. V napadu je le Rossi pokazal svoj izjemen občutek za gol in bi okrog 30. minute skoraj premagal res solidnega švicarskega vratarja, vendar je šel njegov strel z glavo mimo vrat. Pri tem se je Rossi tudi nekoliko poškodoval in Bearzot ga je zamenjal z Altobellijem.
V začetku drugega polčasa so »azzurri* pokazali nekaj več vneme, vendar so prav tedaj gostje z lepo kombinacijo, ki jo je z natančnim strelom zaključil Elsener, povedli Italija je odtlej začela bolj odloč no napadati, vendar vse preveč zme deno, tako da v bistvu ji ni niti enkrat uspelo streljati proti Švicar skim vratom. Nasprotno, prav gost je so bili v zadnji polovici drugega polčasa odločno boljši, vseskozi so napadali, zadeli vratnico in zamudili še nekaj res lepih priložnosti.
Če bi morali soditi po sinočnjem srečanju, bi morali reči. da se Bear-zotu ne obeta nič dobrega na bližnjih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, vendar je tako izgledalo tudi po tekmah s Perujem in Kamerunom v Španiji. ..
V drugem polčasu >a je Italija o-dločneje pritisnila, pri tem pa sta se zlasti izkazala Casale in Evani. Evani (ki je trenutno pri Milanu) je solidno opravil svojo vlogo v o-brambi, ko pa se je spuščal v napad, je vnašal precej zmede v romunsko obrambno vrsto in pri e-nem svojih takih prodorov je tudi z odličnim strelom drugič spravil na kolena vratarja gostov.
SVETOVNO PRVENSTVO 1986
Tudi ZDA med kandidati
CIUDAD MEXICO — Združene države Amerike bodo predstavile svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva 1986. To .je včeraj izjavil bivši a-meriški državni tajnik Henry Kis-singer, ki je obenem izrazil upa nje, da bo mednarodna nogometna zveza kandidaturo spre.jeia.
nogomet
KVALIFIKACIJE ZA EP
Norvežani zopet ugodno presenetili
Potem ko so zasluženo premagali Jugoslavijo, so Norvežani včeraj v kvalifikacijskem srečanju 4. skupine za evropsko prvenstvo zopet ugodno presenetili. V svojem tretjem srečanju so v Sofiji osvojili predragoceno točko.
Norvežani so namreč z Bolgarijo igrali neodločeno z 2:2 (1:1). Bolgari so povedli z Veličkom v 13. min. Gostje so izenačili s Thoren senom iz enajstmetrovke in nato povedli z Oklandom v 67. min. Domačini so dve minuti pozneje izenačili z Nikolovom.
LESTVICA
Norveška
Wales
Bolgarija
Jugoslavija
1 1 1 0 0 1 0 o
5:4
1:0
2:2
1:3
Turčija — Albanija 1:0
IZMIR — V 6. kvalifikacijski skupini za Ep je včeraj Turčija premagala Albanijo z 1:0 (0:0).
Španija — Islandija 1:0
MALAGA — V kvalifikacijskem srečanju EP je sinoči Španija (v 7. skupini) s skromnim 1:0 (0:0) premagala Islandijo.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
„	A i . .. A A'.s	S

. .'.	. .-..v.-:	: .	:■
■■H
ladriani še vedno nepremagani
V petem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige sta bila na sporedu dva derbija. Vendarle je bil od le-teh le eden izenačen in navsezadnje tudi zanimiv.
Zadar je namreč gostil Crveno zvezdo. Obetal se je srdit boj, toda Zadrčani so si kaj kmalu priigrali zanesljivo prednost in tudi zasluženo zmagali.
Dokaj izenačeno in razburljivo pa je bilo v Sarajevu, kjer je Ci-bona zasluženo, toda tudi z dokajšnjo težavo premagala domačo Bosno in tako dokazala, da se vrača v boljšo formo. Srečanje je bilo dokaj kakovostno, kar tudi kaže, da obe ekipi znatno popravljata svojo igro v borbi za državni naslov. Predvsem lep napredek je pokazala v napadu zagrebška Cibona.
Razburljivo je bilo tudi v Šibenki, kjer se je moralo domače moštvo zelo potruditi, da je odpravilo košarkarje beograjskega Partizana, ki so tudi v tekmi dokazali, da imajo še vedno tako moštvo, s katerim lahko poskrbijo za presenečenje tudi proti «favoritom» za naslov.
In. čudno, dokaj razburljivo je bilo tudi v Ljubljani, kjer je bila Olimpija nesporni favorit proti reškemu Kvarneru. Ljubljančani pa so strli odpor
trdoživih gostov le proti koncu srečanja, ko se je razigral Vilfan, ki je dosegel nekaj košev in tako je Olimpija lahko pospravila novi prvenstveni točki.
Zanimivo pa je bilo v Splitu, kjer sta se spoprijeli *letošnji presenečenji» tega prvenstva. Ju-goplastika pa je vendarle izkoristila domače igrišče in tako osvojila novi točki ter ohranila visoko mesto na prvenstveni razpredelnici.
IZIDI 5. KOLA
V	LJUBLJANI: Olimpija - Kvamer >	90:85
V	ZADRU: Zadar - Crvena zvezda	91:81
V	ŠIBENIKU: šibenka - Partizan	87:84
V	SPLITU: Jugoplastika - Budučnost	93:83
V	SARAJEVU: Bosna - Cibona Zagreb 99:105
V	BEOGRADU: Radnički - Borac čačak 85:95
LESTVICA
Zadar 10; Jugoplastika Split in šibenka Šibenik 8; Crvena zveza Beograd: Budučnost Titograd in Olimpija Ljubljana 6; Partizan Beograd, Cibona Zagreb in Bosna Sarajevo 4: Kvarner Reka in Borac Čačak 2; Radnički Beograd 0.
PRIHODNJE KOLO (30. 10.)
Partizan - Kvamer; Cibona - Olimpija: Borac - Bosna: Crvena zvezda - Radnički: Budučnost - Zadar; šibenka - Jugoplastika.
.........................................................mn.....-m......»m.....................................................................................................*..............................
ODBOJKA
NA «MEMORIALU NEDE Ml JOT*
Obetajo se izenačene borbe
Turnir bo od jutri do nedelje na <7. maju» • Enaka zasedba Isot lani
EP »UNDER 21»
Italija zanesljivo odpravila Romunijo
Italija — Romunija 2:0 (0:0)
STRELCA: Casale v 77. min. in Evani v 86. min.
BENEVENTO — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca («under 21») je izredno uspešno začela svojo kvalifikacijsko pot v evropskem prvenstvu,
V prvem polčasu je Romunija, ki je očitno merila na neodločen izid, zaustavila »azzurre*. ki niso pokazali kaj več od terenske premoči.
Od jutri do nedelje bo v Trstu v organizaciji Odbojkarske sekcije pri ŠZ Bor 3. mednarodni ženski odbojkarski turnir za »Memorial Nede Mijot*.
Prvi memorialni turnir v spomin na igralko, s katero so povezani največji uspehi ženske odbojke pri ŠZ Bor, je bil v začetku novembra 1980 leta.
S tretjim «memorialom» pa se bomo najbolje oddolžili Nedi — in to ne kot igralki, ki ni bila samo vestna in prizadevna športnica, ampak tudi zavzeta prosvetna delavka in ne nazadnje izredno zavedna Slovenka, ki se je nesebično razdajala družini, športu, kulturi ter s tem vsej slovenski skupnosti.
Tudi na letošnjem spominskem turnirju bo konkurenca zanimiva in izenačena, pa čeprav bo ista zasedba kot lani.
Poleg organizatorja — Bora bodo nastopile še naslednje šesterke: Spi-nea iz istoimenskega kraja, ki je dobro poznana in je lansko leto o-svojila dragoceno prehodno lovoriko; Sokol iz Nabrežine ter stalni
zastopnik «memoriala» OK Koper.
Tako Bor kot tudi Sokol bosta v skorajšnjem prvenstvu spet branila barve naše odbojke v B ligi. Koprčanke pa igrajo že nekaj let v 2. zvezni odbojkarski — ligi zahod in so lansko leto bile končne zmagovalke v tej skupini in so se celo potegovale za napredovanje v višjo ligo. Varovanke trenerja prof. Logarja so prav gotovo tudi najbolje pripravlene, saj imajo za seboj že tri prvenstvene nastope. Po
SPORED TURNIRJA
JUTRI, 29. 10 19.00: Sokol — Koper 20.30: Koper — Bor
SOBOTA, 30. 10. 18.00: Sokol — Spinea 20.00: Bor — Spinea
NEDELJA, 31. 10. 10.00: Koper — Spinea, • 11.30: Bor - Sokol
našem mnenju pa so zastopnice Spi-nee tudi letos favoritinje za osvojitev memoriala, kljub temu da so nekatere* igralke prenehale z igranjem ali pa odšle drugam, toda k temu društvu sta pristopili dve odbojkarici od Itas iz Fiume Veneta (med katerima je tudi bivša jugoslovanska reprezentantka Stojana Ga-vrilovič), da je ta šesterka letos še boljša kot lani.
Končni vrstni red dosedanjih dveh «Memorialov Nede Mijot»
1980: 1. Haladas Szombathely (Ma džarska), 2. ŠZ Bor, 3. OK Koper, 4. ŠZ Sloga.
1. Spinea, 2. ŠZ Bor, 3. Koper, 4. ŠD Sokol.
1981:
OK
DEKLICE
Bor — DMA 3:0 (11, 8,
BOR: Godina, Cač, Stopar,
12)
Uk-Favaretto,
mar, V. in M. Klemše,
Centazzo, Foraus.
Čeprav je OMA sodila med favorite v tem prvenstvu, pa jo je Bor včeraj gladko in brez težav pre-magal.
Bližnje delovanje SPDT
Prvi sezonski t jesenski sprehod» za osnovnošolsko mladino, ki ga ie oraaniziralo SPDT ie. kljub slabe mu vremenu. dobro uspel. Vdele žilo se oa ie namreč preko 50 otrok s kakimi 15 vodiči, med potjo ie bil ocenjevalni pohod po skupinah na travniku pa so se vsi udeležili teka čez drn in strn. Prihodnji izlet za osnovnošolske otroke bo mar ca nrihodnieaa leta. ko se zakliu či smučarska sezona.
* # *
Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. Po prvem, zelo uspešnem predavanju zamejskega al pinista Igorja Skamperla. ki ie govoril o uspeli alpinistični odpravi na Aconcagui. bo v četrtek. 4. novembra. predaval Jože Ham na temo: «Šri Lanka*. Med predava njem. ki bo opremljeno z barvni mi diapozitivi, bo Ham opisal to deželo ter vse niene ootanicne značilnosti. Predavanje bo v Gregor čičevi dvorani v Trstu s —ičel• kom ob 20. uri.
# * *
Tudi smučarski odsek SPDT se je, vod vodstvom načelnika Pavla Fachina. vedro lotil dela. V ve tek 12. novembra, bo ob 20.30 p Gregorčičevi dvorani predstavitev smučarske 'sezone .SPDT. istega

KOŠARKA
SINOČI V 7. KOLU PRVENSTVA A-l LIGE
Tržačanom in Goričanom predragoceni točki
Bic zmagal doma proti bolonjskemu moštvu Latte Sole - San Benedetto uspešen v Mestrah
Tržaški Bic in goriški Benedetto sta sinoči v 7. kolu košarkarskega prvenstva A-l lige osvojila predragoceni točki v borbi za obstanek. Tržačani so zasluženo doma premagali bolonjsko moštvo Latte Sole, Goričani pa so slavili zmago v Mestrah.
Po sinočnjem kolu v tej ligi ni več nepremaganih moštev. Tokrat je namreč izgubila še Bancoroma in borba za vrh lestvice postaja tako izredno izenačena.
V derbiju kola pa je v Bologni Scavolini s točko razlike premagal domači Sinudyne. Skansijevo moštvo se torej vrača v najboljšo formo.
85:77
BIC - LATTE SOLE (40:32)
BIC TRST: Robinson 16, Dietrick 13 (3:3), Tonut 20 (6:9), Bertolotti 23 (7:9), Valenti 9 (3:3), Fabbn-catore 4 (2:2), Čuk, Floridan, Bo-bicchio, Agostinis.
LATTE SOLE BOLOGNA: Gualco 6, Bergonzoni 4 (2:2), Dal Pian, Mina 13 (3:5), Bradshavv 11 (3:4), Zatti, Tardini 2, Jacopini 16 (2:5), Capone, Roberts 25 (5:6).
SODNIKA: Vitolo iz Pize in Du ranti iz Pontedere.
PON:	Bergonzoni (24), Gualco
(32), Tonut (38) in Mina (40).
Bic je sicer s težavo po izenačeni tekmi premagal neposrednega tekmeca za obstanek v ligi, ekipo
igrali občasno dokaj dobro, kot običajno pa so popustili v sredini drugega polčasa, ko je Latte Sole nadoknadil od 44:53 na 54:53. Ponoven vstop na igrišče Tonuta, ki je tudi tokrat bil med najboljšimi, pa je dal novega zagona tržaški ekipi, ki je v poslednjih minutah ponovno prešla v vodstvo in zasluženo zmagala.
Latte Sole prav gotovo sodi med slabše ekipe prvenstva in se mu še kako pozna, da sta ga zapustila lani odlična Američana Jordan in Starks. V včerajšnji tekmi sta zadovoljila Roberts in osemnajstletni Jacopini, medtem ko je Bradshaw nekoliko odpovedal.
V vrstah Biča je poleg Tonuta dobro igral veteran Bertolotti. med
tem ko je Dietrick le pokazal nekaj več kot v prejšnji tekmi in si v ključnih trenutkih tudi nekajkrat (uspešno) prevzel odgovornost za met. (Marko)
Lebole - San Benedetto 55:59 (27:32)
LEBOLE MESTRE: Dalla Costa. Bosio 8, Dorsey 11, Riva, Hollis 24, Teso 4, Arrigoni 2, Rigo 6, Lanza, Milani.
SAN BENEDETTO GORICA: Va-lentinsig 5, Biaggi 10, La Garde 6, Sfiligoi 3, Ardessi 18. Peric, May-field 17, Vazzoler, iianco.
SODNIKA: Di Lella in Maggiora iz Rima.
PM: Lebole 5:7; San Benedetto 5:17
MESTRE — Pred približno 2.000 gledalci in po dokaj poprečni tek-
nov. V zadnji minuti pa je Ascagni I Latte Sole iz Bologne. Tržačani so
KOŠARKA
PRED SOBOTNIM GOSTOVANJEM JADRANA
MOŠTVO a FORUM OBAKRAT ZMAGALO NA SVOJEM IGRIŠČU
Po četrtem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige je razmerje moči moštev že dokaj jasno.
V »elito* (to je moštva, ki se bodo potegovala za napredovanje v višjo ligo) sodijo »severne ekipe*: CIS Pordenon, Castelfranco, Jadran, Eurocar, Canella .... medtem ko bi morala «južna moštva* igrati podrejeno vlogo.
Med slednjimi pa sta izjemi, in sicer Cento ter Caveja iz P orlija. In prav proti tej ekipi bodo jadra-novej igrali v soboto. Moštvo je osvojilo obe domači tekmi, v gosteh pa je obakrat ostalo praznih rok, sicer proti močnima nasprotni koma, kot sta Canella in Pachera.
Jadranovl navijači že kujejo na črte za soboto. Nekateri načrtujejo »poslušanje* tekme po radiu in to V gostilni ob dobri kapljici; drugi Pa, ki so preveč živčni, da bi sledili razpletom v Forliju po radijskih sprejemnikih, bodo verjet-
no počakali do enajste ure in nato telefonirali za izid na našo športno redakcijo... Nekateri pa se celo odpravljajo na izlet v Farll.
In prav tem izletnikom nekaj informacij ter nasvetov. Romagna, Forli in pokrajina je domovina »velikih veseljakov*, ki uživajo ob dobro založeni mizi (svetujemo naslednji menu: «cappelletti» v juhi, prašiček na ražnju, vse to »zalito* s pristnim sangiovesejem). V tej pokrajini so tudi nori za glasbo: polka, mazurka, valček. Ni izključeno tudi, da je kaka brhka Švedinja še podaljšala dopust in bi iz bližnjega Riminija, Cesenatica aili Cattolice tudi prišla na tekmo... Pa še nekaj »znanih domačinov*: »Giovanni delle Bande Nere», Giovanni Pasco-li, Passator Cortese in Benito Mussolini, na katerega pa tu seveda niso kaj preveč ponosni. . . Informacije iz Jadranovega tabora.
Marko Ban ni treniral zaradi ši-
vov pod očesom. Peter Žerjal ne bo igral zaradi bolečin v hrbtu. Fantje pridno trenirajo in so optimistično razpoloženi. (Niko)
Stroge kazni
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je Ge-noi naložila kar petnajst milijonov globe zaradi izgredov na nedeljski tekmi proti Udineseju. Poleg tega je v A ligi za dve koli izključila Marinija.
Številne so izključitve v B ligi: tri kola bo počival Catterina (Reg-giana), dve koli Galasso (Reggia-na), eno kolo pa Caccia (Sambene-dettese), Caneo (Perugia), Mango-ni (Arezzo) in Chinellato (Catania).
* V C ligi je bil za tri kola izključen Telch (Trento), za eno pa Fu-sini (Fano) in Perissinotto (Bar-letta).
IZIDI 7. KOLA	
Billy - Berioni	90:75
Sinudyne - .Scavolini	84:85
Honky - Ford	70:87
Cagiva - Binova	103:93
Peroni - Carrera	74:73
Lebole - San Benedetto	55:59
Bancoroma - Cidneo	75:83
Bic Trst - Latte Sole	85:77
LESTVICA	
Bancoroma Rim in Cidneo Brescia 12; Berioni Turin, Sinudyne Bologna, Scavolini Pesaro, Billy Milan in Cagiva Varese 10: Peroni Livorno 8; Latte Sole Bologna in Ford Cantu 6; Honky Fabriano, Carrera Benetke, San Benedetto Gorica in Bit Trst 4; Lebole Me-stre 2; Binova Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (31. 10.)
Scavolini - Bancoroma; Berioni -Sinmlvne; Ford - Peroni; Cidneo -Lebole; San Benedetto - Cagiva; Binova - Bic.
mi je goriški San Benedetto osvojil v Mestrah zlata vredni točki v borbi za obstanek.
Najzaslužnejša za zmago Goričanov sta kapetana Ardessi in Američan Mayfield, v domačem moštvu pa je zadovoljil le Američan Hollis
PRVENSTVO A-2 LIGE
Tanjevicev Indesit zopet praznih rok
S sinočnjim porazom moštva Sav iz Bergama je le še ekipa American Eagles iz Vigevana nepremagana v košarkarskem prvenstvu A 2 lige.
V «južnem derbiju* je Selečo iz
Neaplja premagal ekipo Indesita, ki jo vodi Jugoslovan Tanjevič, s točko razlike.
V Vidmu pa je domače moštvo le po podaljšku premagalo Rapi-dent iz Livorna.
IZIDI 7. KOLA Brillante - Sav Bergamo Selečo - Indesit Bartolini - Sacramora AP Udinese - Rapident Benetton - Italcable Mangiabevi - Eagles Riunite - Sapori Farrow’s - Coverjeans LESTVICA
American Eagles Vigevano 14; Sav Bergamo 12; Bartolini Brindisi, Selečo Neapelj in Cantine Riunite Reggio Emilia 10; Brillante Forli in AP Udinese 8; Sapori Siena, Sacramora Rimini, Indesit Ca-serta in Benetton Treviso 6; Mangiabevi Ferrara in Coverjeans Ro-seto 4; Italcable Perugia in Far-row's Firence 2.
94:90
84:83
92:71
93:91
88:87
83:87
77:75
87:88
Poletovi kotalkarji zopet dokaj uspešni
AMSTERDAM — Na mednarodnem rokometnem turnirju v Amsterdamu je Italija včeraj premagala Belgijo z 21:16 (9:6).
Bližamo se počasi koncu letošnje kotalkarske sezone, ko so običajno na vrsti vsedržavni turnirji. Tak turnir .ie tudi tekmovanje za »zimsko trofejo*, ki je bilo v soboto in nedeljo v Savoni. Na tem tekmovanju nastopajo deželne reprezen tance, v katere so poklicali kotalkarje, ki so na letošnjih tekmova njih dosegli največje uspehe v kategoriji naraščajnikov in mladin cev. Predvsem moramo zabeležiti izredno priznanje, ki ga je prejelo ŠD Polet s tem. da so poziv v deželno predstavništvo poslali kar trem kotalkarjem: Samu Kokorov-cu, Nicoletti Sossi in Damjanu Kosmaču. Od 12 kotalkarjev, ki so zastopali našo deželo v Savoni, je torej kar četrtina bila ooletovcev.
Zaupanje so naši kotalkarji po polnoma upravičili, saj so dosegli zelc dobre, če ne odlične uvrstitve. V kategoriji naraščajnikov je nastopil Damjan Kosmač. Bil je verjetno to n.jegov zadnji nastop v tej kategoriji, saj bo prihodnje leto prestopil v vrste državnih mladincev. Kosmač se bolje ni mogel posloviti, saj je ponovno dokazal, da mu letaš ostali nasprotniki niso kos. Osvojil je prvo mesto, za njim pa so se uvrstili že tradicionalni
»nasprotniki* (pravzaprav že prijatelji) Polo iz Padove in Natali iz Modene. Presenetil je tudi Sa mo Kokorovec, ki .je bil letos na državnem prvenstvu mladincev še sti, tokrat pa se .je praktično med istimi nasprotniki prerinil kar na tretje mesto. Zmagal je Negro iz Trevisa, drugi pa je bil Faggioli. Tudi Kokorovec se poslavlja od ka tegorije mladincev: prihodnje leto bo namreč tekmoval ie med seniorji. Na najhujšo konkurenco je naletela Nicoletta Sossi, ki .je med mladinkami zasedla 16. mesto V tej kategoriji je zmagala Sabrina Versalli, skupno pa je nastopilo 22 kotalkaric,
S tem pa verjetno ni še konec vseh letošnjih nastopov Poletovih kotalkarjev: prav te dni je prispelo vabilo iz Bologne, da bi tamkaj nastopili na mednarodnem sre Čanju kotalkarskih skupin. Konkret no naj bi Polet predstavil svejo skupinsko točko iz letošnje revije «My fair lady». Nastop bo predvidoma 8. decembra letos.
Kot vidimo torej, so poletovci kar obilo zaposleni tudi v teh je senskih mesecih. (SK)
Panatta v drugo kolo
PARIZ — Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu je Adriano Panatta v prvem kolu premagal Brazilca Joee Soaresa s 6:2, 6:3. V igri dvojica sta Gianni Ocleppo in Francoz Roger Vasselin s 7:6, 7:6 zgubila proti Američanoma Gottfrie-du in Mansonu. V višje kolo pa sta se uvrstila Marchetti in Vattuo-ne, ki sta s 6:2, 3:6, 15:13 odpravila Urugvajca Roverana in Belgijca Van Langemdocka.
> §ip^ &
■
Na račun S. Vita je trebenski Primorec v nedeljo, čeprav s težavo in tudi z nekoliko sreče, le prišel do prve letošnje prvenstvene zmage na domačih tleh
S OBVESTILA
-
JK Čupa
sklicuje sestanek vseh zainteresiranih za porazdelitev privezov na novih pomolih v soboto, 30. 10., ob 20. uri v gostilni »Silvester* v Nabrežini. Odbor..
Alpinistični odsek SPDT
vabi svoje člane, da se v torek, 2. novembra, udeležijo prvega treninga z utežmi ter tekom za kondicijo, ki bo na stadionu «1. maj», s pričetkom ob 20. uri.
• ••
ŠD Mladina smučarski odsek
obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski gori vsak dan razen nedelje od 20.30 do 22. ure v domu Albert Sirk v Križu. Vpisovanje bo trajalo do 6. novembra. Informacije na tel. it. 220505. Odbor.
dne. vendar ob 17. uri. bo spet n Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) sejem rabljene smučarske opreme.
# # *
Čevrav se že približujemo zimi. alpinistični odsek SPDT vseeno d»-Itiie s polno paro. Sestanki njegovih članov so ob torkih na sedežu društva, od prihodnjega to-ka na bo začela na stadionu «1. maj» (ob 20. uri) vadba z utežmi ter tek za kondicijo. AO SPDT vabi torei vse svoje člane, da se v torek. 2. novembra, udeležijo nrre vadbe na «1. mam». Treningi bodo enkrat na teden in bodo traiali do začetka pomladi.
• • •
Vodič aTraversata Carnicas
Ettora Tomasija
Pred kratkim ie v Vidmu, v založbi Instituta za enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine — Videm, in v okviru zbirke »G uide e Iti ne-rari» (Vodiči in poti) izšla kn^na. ki jo ie napisal znam tržaški planinec Ettore Tomasi, z naslovom <Traversata Carnica*. podnasbv »Od S. Candida (lnnichen) do Trbiža». ter še tKarnischer Hohen-weg» (od Arnbacha do Arnoldstei-na). Kniiaa ie v bistvu vodič oo osrednji karnijski aorski' verini. U poteka po italiiansko-avstriiski me ji in je dolga kakih 110 kilometrov. Pot na italijanski strani, ki se začne v S. Candidu. so člani tržaškega planinskega društva *I1al-sider» markirali že leta 1975. vendar pa je knhaa izšla komaj sedaj iz raznoraznih razlogov, ne nazadnje zato. ker so hoteli nnisati tudi podobno not. ki pa poteka no avstrijski strani karnijske ner-n». Avstrijski planinci so v to pot vložili mnogo truda, sai so celo o> pravili ali na novo obnovili nekaj planinskih koč.
Kniiaa ie zelo sistematična. *ai opisuje najprej pot kot tako nato posamezne koče. ki Hh srečamo ”a tei poti. na razoohao pa so tudi obširne informacije o reševalni službi, o posameznih planinskih društvih, ki upravljam koče in še drugo. Nailevše nri kniini na so verjetno okusne barvne slike. Irt zelo prikladno om-pmhaio ta. za deželne planinske razmere (pot namreč se konca v Trbižu) prepotre ben vodič, ki oa bomo slovenski nlnvivri nmv aotovo poansto uro-rahliali. (D. J.)
ODBOJKA
Pred pričetkom prvenstev
Koristen turnir v Gorici
V ponedeljek je bil v telovadnici Kulturnega doma v Gorici zanimiv turnir, ki ga je organiziralo športno društvo Juventina Turnirja so se udeležile tri ekipe: Bor iz Trsta, La Talpa in Juventina. Turnir ni bil uraden, tekme pa so slu-ži’e predvsem kot. priprava na bodoče prvenstvo. Zmagala je ekipa Bora iz Trsta, ki je z Edijem Plesničarjem na čelu odpravila v prvi tekmi Juventino s tesnim izidem 2:1, nakar še La Talpo z 2:0. Na drugo mesto se je uvrstOa Juventina. ki pa je še daleč od prave forme. Pri belo rdečih je šepal predvsem sprejem, poleg tega so fantje igrali precej dekoncentrirano. La Talpa je bil slab tekmec za obe ekipi. Tržačani so prikazali samo lepo obrambo, upoštevati pa je treba, da ne razpolagaio s telovadnico, in da so se doslej pripravljali na odprtem, seveda ko je vreme to dopuščalo.
IZIDI
Bor - Juventina 2:1 (7:15. 15:4, 15:11)
Bor - La Talpa 2:0 (15:9, 15:9) Juventina - La Talpa 2:1 (16:14, 10:15. 15:7)
KONČNI VRSTNI RED: 1. Bor; 2. Juventina; 3. La Talpa.
POSTAVE
BOR: Edi Plesničar. Davor Pečenko, Sergij Budin, Sergij Stančič, Jože Bitežnik, Ivan Marušič, Mauro Zgubin. Peter Filipič, David Kre-bel, Peter De Walderstein. Fabio Gombač, David Čorbo, Jure Škabar.
JUVENTINA: Igor Orel, Boris Cotič, Lucijan Černič, Ivan Plesničar, Rajko Petejan, Maurizio Černič, Renzo Faganel. David Mučič, Rado Lavrenčič, Adrijan Malič, Marko Jarc.
Ivan Plesničar
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
IKST Ul, Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120.00 letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT -*• DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi, iz vseh drugih dežel
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
v Italiji pri SPI.
28. Oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
. . I j__ Čl*n inlijanske ^ZTT	zvez« časopisnih
in Itaka T 9 Trat	založnikov FIEG

'SKUPNO SPOROČILO OB OBISKU PREDSEDNIKA CEAtTO
Jugoslavija in Romunija poudarjata nujnost prepovedi jedrskega orožja
Izražena zaskrbljenost zaradi zaostrovanja mednarodnega položaja
.
BEOGRAD — V torek je romunskega predsednika in generalnega sekretarja KP Romunije Nicolaeja Ceausesca sprejel predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Pogovora sta se udeležila se članica političnega izvršnega komiteja CK romunske partije Elena Ceause-scu in član predsedstva CK ZKJ Dobrivojc Vidič.
Med razgovorom so ocenili, da se odnosi in sodelovanje med ZKJ in KP Romunije uspešno razvijajo, kar zelo koristi razvoju dobrih sosedskih odnosov in sodelovanju med državama. Ugotovili so, da so široke možnosti in obojestranska volja za nadaljnji razvoj prijateljskih odno sov in sodelovanja med ZKJ in KP Romunije ter med drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in tudi med obema sosednima socialističnima državama.
Nadalje je Mitja Ribičič govoril o rezultatih jugoslovanskega družbenega razvoja in o prizadevanjih za uveljavljanje sklepov 12. kongresa ZKJ zlasti na področju gospodarske stabilizacije in nadaljnjega razvoja sistema socialističnega samouprav ljanja.
Med pogovori so izrazili resno za skrbijenost zaradi nadaljnjega zaostrovanja mednarodnega položaja. Ob tem sta obe strani ugodno ocenili vlogo javnega mnenja in mirovnih gibanj po svetu, ter njihovo dejavnost v boju za mir in za preprečitev nevarnosti vojne, zlasti jedrske vojne. Govorili so tudi o pripravah na 7. konferenco neuvr ščenih držav ter izmenjali mnenja o nekaterih vprašanjih, ki se nana šajo na komunistično in delavsko gibanje ter na razvoj socializma v svetu.
, V torek popoldne so bili v Beogradu zaključni jugoslovansko romunski razgovori na najvišji ravni med predsednikom predsedstva Petrom Stamboličem in romunskim pred sednikom Ceausescom. glede dvostranskih gospodarskih odnosov so posebej poudarili pomen večjega izkoriščanja vodovja Donave, o tem, da bi morali speljati železnico čez .jez. Djerdap 2. in še spodbuditi sodelovanje med državama pri izkoriščanju električne energije.
RomunsKi državni in partijski vo ditclj Nicolae Ceausescu je včeraj končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in iz Beograda odpotoval v Bukaiešto. Na letališču so se od gosta poslovili predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič, Mitja Ribičič in druge visoke o aebnosti.
Petar Stambolič in Nicolae Ceausescu sta včeraj v Belem dvoru na Dedinju podpisala skupno jugoslo vansko romunsko izjavo, ki poudarja. da se prijateljski stiki in sodelovanje med sosednjima država ina razvijajo na načelih medsebojnega spoštovanja in zaupanja in da so vzor sodelovanja med dvema prijateljskima socialističnima drža rama. Skupna izjava poudarja pri pravljenost za poglobitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo j in Romunijo, kar bo prispevalo k vzpostavitvi trajnejših in stabilnejših ekonomskih odnosov, ki so eden od temeljnih dejavnikov razvoja celotnega sodelovanja Jugoslovan sko romunska izmenjava mnenj je zajela tudi vrsto perečih vprašanj iz. mednarodnega življenja. Pii tem se je izkazala sorodnost stališč o beh strani, potrjena pa je bila tudi aktualnost ocen, danih v skupnih jugoslovansko romunskih izjavah icta 1980 in 1981. Skupno sporočilo posebej poudarja nujnost doslednega spoštovanja vseh določil sklepnega dokumenta iz. Helsinkov in v tej zvezi opozarja na nujnost uspešnega zaključka madridskega srečanja. V okviru splošnega boja za popuščanje in varnost v svetu, sta se obe strani zavzeli za prepoved jedr skega orožja in uporabe sile. Predsednik Ceausescu je predsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboli ča in predsednika predsedstva CK ZKJ Mitjo Ribičiča povabil, naj «-bišceta Romunijo, (dd)
sklenila organizirati med Ladinci in nemško govorečimi prebivalci bo-censke pokrajine referendum. Ta naj bi pokazal, če so ti prebivalci pripravljeni sprejeti znani »pa ket® posebnih avtonomističnih norm alj P<i ga želijo zavrniti, če bi obveljala zavrnitev' bo «Siidtirolcr Heimatbund® zahteval na podlagi samoodločbe prebivalstva ustanovitev samostojne južnotirolske države, v mejah sedanje bocenske pokrajine.
Trenutno kaže, da imajo te «dr žavotvorne® zamisli najmanj razu mevanja prav med — južnimi Tirolci.
Sedanjo raven stikov ohraniti in povišati
KOPER — Nedavni ukrepi jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta so bili včeraj osrednja točka posveta med političnim aktivom Unije Italijanov za Istro in Reko ter najvišjimi družbenopolitičnimi predstavniki obalno kraške regije. Posvet je potrdil polno razumeva-
nje zaradi teh postopkov, ki naj bi pripomogli k odpravi trenutnega težkega gospodarskega stanja, v katerem se je znašla Jugoslavija. V izmenjavi mnenj je prišla do izraza odločenost, da bo potrebno sedanjo raven stikov ob meji ohraniti in celo povečati. To naj bi da segli na organiziran način in pri tem upoštevali dejstvo, da sta in bosta italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska v Italiji pomemben dejavnik zbliževanja in odprtosti obeli držav.
E. O.
BARI — 44 letni Pietro II Grande iz Barija je poleg žene in treh a trck vzdrževal še dve ženski, stari 24. oz 27. let. Tri leta in pol ječe so mu pa sodniki odmerili zato, ker je imel obe dekleti osem let zaklenjeni najprej v nekem skladišču, nato pa v, dostavniku (furgonu), katerega je občasno parkiral zdaj v tem, zdaj v onem delu mesta. Težko si predstavljamo v kakšnih higienskih razmerah sta dekleti živeli ves ta čas. še težje pa to, da se kar osem let nista mogli od ločiti za pobeg.
PRIČEVANJE SKESANEGA VODITELJA «PRIME LINEE»
Roberto Sandalo o stikih z ugrabitelji Alda Mora
RIM - Eden od bivših voditeljev »Prime linec» Roberto Sanda lo je včeraj na procesu Moro prikazal razvoj svoje organizacije in spregovoril o stikih z drugimi levičarskimi terorističnimi organizacijami. Pred njim pa je skušala sardinska teroristka Natalia Ligas pojasniti svoj položaj, a jo je predsednik Santiapichi prekinil, karabinjerji pa so ji odvzeli dokument, ki ga je začela brati. Kljub temu pa je iz začetnih besed Ligasove razvidno, da je prišlo med njo in pripadniki stranke gverile že v preteklosti do razhajanj. Po njeni aretaciji pa so jo obtožili, da je policijska vrinjenka.
Kot rečeno, je bila vsa včerajšnja razprava posvečena zasliše vanju skesanega terorista Roberta Sandala. Bolj kot historiat «Pri-me linee®, ki je Sandalu služil, da je še podkrepil svoje kesanje in nasprotovanje logiki oborožene-
ga boja, je bilo zanimivo pričevanje o stikih z drugimi terorističnimi organizacijami, predvsem pa z rdečimi brigadami. O vseh teh stikih je Sandala obvestil Marto Donat Cattin, ki se je skupaj s So limanom udeleži! sestanka z bri-gadistoma Azzolinijem in Boniso-lijem. Brigadista sta «Primo lineo® pozvala, naj izvede »diverzantske® akcije, da bi »razbile obroč® a krog rdečih brigad zaradi ugrabitve Alda Mora. Do sporazuma ni prišlo, ker se ni »Prirna linea® strinjala s tako strategijo. Marco Donat Cattin mu je tudi povedal, da so rdeče brigade od Mora iz vedele marsikaj zanimivega na račun «Američanov v Italiji®, «o NATO® in »o drugem®. Sandalo je še nekajkrat navedel ime sina de-mokristjanskega voditelja Donat Cattira v zvezi s skrivališčem v Ul. Gradoli in z odločitvijo o u-smrtitvi Alda Mora.
DANES V OKVIRU BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
Veliko pričakovanje za nastop Slovenskega stalnega gledališča
V tekmovalnem delu bo SSG nastopilo s Krvavo svatbo, na malem odru Drame pa bosta nastopila Anton Petje in Adrijan Rusija z Odpiračem
(Od našega poročevalca)
MARIBOR — Sonce, jasno nebo topel lesenski dan ie bil včeraj v Mariboru. Po ulicah kraljuje voni no pečenih kostanjih in čudovite barve obdajajo mesto. Tudi vreme se ie zavezalo z Borštnikovim srečanjem. ki se bliža h koncu. Predstave se počasi iztekajo, vzdušje na je še naprej enkratno, čeprav se organizatorjev in poročevalcev oc-priiema utrujenost, .h ie vsekakor upravičena. V teh dneh se ie namreč na Borštnikovem srečan'u zvrstilo kakih sto predstav, h katerim moramo aodati še razne sprejeme, obiske in simpozije. Bes ie. v tekmovalnem delu Borštnikuveaa srečama nismo doživeli ničesar nrav posebno razburljiveaa in uretreslji-veaa. slovenska poklicna aledališča so svoja aostovania opravila kar se da solidno, vendar brez pravih viškov kakovost ie precej tzenače na. na neki srednji ravni in le dve ali tri predstave so se doslei dvia-nile nad povprečje. Vzdušje oa ie še naprej, kot rečeno, enkratno — pravo aledališko. Predstave so razprodane m jim sledi veliko mladine, ki jo gledališče očitno zanima.
Danes bo na Borštnikovem sre Čanju nekakšen tržaški dan. Končno bo pred mariborsko publiko nastopilo tudi Slo-vensko stalno aledališče , iz Trsta, ki ima za danes predvideni dve predstavi: v tekmovalnem delu srečanja bo stekla uprizoritev <Krvave svatbe*. na malem odru Drame pa bo ob 22. uri predstava «Odpirača» z Antonom Petjetom in Adriianom Rvstio. Ni treba oosebei naolašati. da vlada za nastop na šeaa ansambla veliko zanimanje ut pričakovanje, sai bi mora1 a b<*i Lorcova drama po mnenju mnogih
v samem vrhu letošnjega Borštniku veoa srečanja. SSG si ie namreč v teh kraiih pridobilo velik ualeii in menimo, da na bo drevi tudi potrdilo in upravičilo. Ob tem gre seveda opozoriti tudi na jutrišnje slavje v Slovenski Bistrici, kicr pripravliaio tamkaišrri družbenopolitični delavci našemu ansamblu veličasten sprejem.
V torkovem tekmovalnem deiu Borštnikovega srečanja smo aleda li <it/.v na divje race* Vambilova v postavitvi Mestnega gledališča ljubljanskega. Tragikomedijo sov jetskega dramatika Aleksandra Vambilova je režiral Dušan Mlakar, v glavni vlogi pa je naslovil Janez Hočevar, ob katerem so bolj eli manj posrečeno igrati še Tone Kuntner. Julij Guštin. Stanislava
....................................................iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMmmiiiitiiiiiiliiiiiiiiiimiHiiiitiiiHiHiiiiiiHi.»n
Smrtonosni exocet na razstavi
Boniseana itd. Grozljivo in učinku vito sceno ie izdelala Meta Hoče varieva. To je bila intenzivna, ne karikirana, razpoloženjsko izrazita, sugestivna izvedba, ki seveda r.i moala mimo melodramskih in oleor no zapletenih vozlišč. Delala jih k boljše, kot bi sicer bili m tako ustvarila ustrezno postavitev tena dela Vambilova. obenem na še kar sprejemljivo uprizoritev, ki nle dalca ne pusti neprizadetega. Sre čuje se namreč z živimi ljudmi vsa i v izsekih in izvlečkih, žal ne tudi s problemsko jasnostjo in dramsko dognanostjo (brez sladkobnosti vi brez naključij), kar na m niti tako malo. če prav premislimo.
Nočni del programa v manborsk• Drami je zapolnil iaralec Mirko Ba bič z monodramo D. Mihailoviča «Ko so cvetele buče». To ie bila najboljša predstava na letošnjem festivalu monodrame in pantomime v Zemunu v Beogradu. «Ko so cvetele buče» ie uprizoritev, ki nas ni popolnoma prepričala kot dobršna ga dela občinstva tudi ne. Gre sicer za 3troao in tekočo režijsko
zasnovo, ki na vendarle ne kaže no nič pretresljivega. Skratka, solidna predstava s solidnim igralcem Ba bičem, bila pa je vse preveč monotona in na trenutke dolgočasna. Včeraj se ie z razpravo zaključil tudi simpozij o odrskem jezik,u. medtem ko smo v torek slavili predstavitvi del Matjaža Kmecla. Predstavitev je bila v prostorih knjigarne Mladinske kniiae in se je ie udeležil tudi dr. Kmecl. Sinoči pa so člani ljubljanskega SNG igrali na velikem odru Jančarieveaa «Disidenta Arnoža in nieoove». ki ie vzbudil velik odmev «2* občinstvu. Sicer va smo to vredno delo že gledali tudi letos v Trstu v gledališču Rossetti.
MARIJ ČUK
BEOGRAD — Predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije je na včerajšnji seji Boža Kovača imenovalo za novega direktorja časopisne in grafične delovne organizacije Borba. Božo Kovač je bil doslej glavni urednik Televizije Ljubljana.
Bo otrokom všeč?
Sian Adey - Jones, tretjenvršcena na tekmovanju za mlss universum, bo sedaj na britanski televiziji vodila otroško oddajo. Bo otrokom tako všeč, kot .je bila članom žirije na lepotnem tekmovanju? (AP)
PRED SESTANKOM SEDMIH NAJBOLJ INDUSTRIALIZIRANIH DRŽAV ZAHODA
V Washingtonu bodo skušali izdelati skupno zahodno strategijo do Vzhoda
Za posebno pogajalsko mizo bodo skušali rešiti spor glede sibirskega plinovoda
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — »Plinovodni® spor med zahodnoevropsko »četverico® (Velika Britanija, Francija, Italija in ZR Nemčija) ter Ameriko, ki je v poletnih mesecih zaostril medat-lantske odnose v eno najhujših po litičnih kriz med zahodnimi zavez niki. se polagoma bliža epilogu in spravi. Danes se v VVashingtonu pričenja ključni sestanek predstavnikov sedmih zahodnih držav — poleg naštetih še Kanada in Japonska, s čimer je Ronald Reagan želel posvetu dati avreolo «strategije Zahoda® — ki naj bi izdelali konkretni do-
v ZDA. razglasi «zavezniško spra vo® in s tem sproži še dodatni impulz v prid republikanskih kandidatov za kongres). A po drobcih, ki so se iz konferenčne dvorane pretihotapili v kuloarje v luksemburškem Kirch-bergu, naj bi šlo predvsem za doga vor o transferu tehnologije (kar že lep čas zaman skušajo začrtati v okviru COCOM). o zaostritvi kreditnih pogojev za vzhodnoevropske države (to je EGS že napovedal s »premestitvijo® Sovjetske zveze v prvo skupino držav, ki plačujejo najvišje obresti za srednjeročna po.sa ila) ter o prodaji kmetijskih pridelkov v ZSSR. kjer ima tudi evropska skupnost marsikaj povedati Ronaldu
govor, po katerem bodo zahodnoev- Reai!anu
ropske države dobile zeleno luč za j 7J , j nogaialsko mi/o na so nadaljevanje dobav tehnologije za! am;dri,lfi p^to,nici secmiePpred. ti anssibirski plinovod.	I stavniki ZDA in «četverice®, ki se
Washingtonska pogajanja so plod ja kljub žuganju iz Bele hiše cdlo-
[jS'
!
U
S,
<1
it
■
?.t
.
i
Za Knrica Fcnzija sodniki upoštevali zakon o skesancih
GENOVA - Genovsko porotno sa dišče je obsodilo na tri leta zapora ideologa rdečih brigad Enriea Fen-zija. Tokrat so sodniki upoštevali zakon o skesanih brigadistih in so ga obsodili samo zaradi združeva nja. organiziranja in vodenja oba rožene tolpe, ne pa zaradi terorizma.
Upoštevali so tudi vse mogoče druge olajševalne okoličine, da bi lahko Fenzi že včeraj zapustil zapor, če ne bi bili proti njemu v teku še drugi sodni postopki. Vsekakor pa je bil Fenzi zadovoljen z razsodbo, saj je ta v zadnjem obdobju edina, pri kateri so sodniki dosledno upoštevali zakon o skesanih teroristih.
Na pariškem letališču Le Bourget je med drugim razstavljen tudi primerek rakete exocet, ki s« jo Argentinci uspešno uporabili med vojno 1. Veliko Britanijo ob Falklandskem otočju	(Telefoto AP)
dogovora šestnajsterice zunanjih mi nistrov severnoatlantskega pakta v Val Davidu v Kanadi, kjer je A-meričan George Shultz dobil podporo zaveznikov, naj bi ekonomske odnose z Vzhodom v globalu zasnovali v vrsti zahodnih inštitucij, kot je OECD. komite za izvoz tehnologije v vzhodnoevropske države (CO COM). severnoatlantski pakt in celo »Mednarodna agencija za energijo® (IEA). ki združuje 17 zahodnih držav, nastala pa je v sedemdesetih letih po prvem »naftnem šoku®, kot «kartel porabnic nafte®.
V ameriški prestolnici so pripravili dve pogajalski mizi, sledi iz podrobnosti, ki jih je med luksemburškim srečanjem zunanjih ministrov EGS povedal šef britanske diplomacije Francis Pym. Za prvo je sedla »versajska sedmerica®, poleg njih pa še danski predstavnik v imenu predsedujoče članice EGS ter odposlanec šefa bruseljske komisije Ga-stona Thoma. Njihova naloga je bila izdelati iz Bele hiše zahtevano »globalno strategijo® do Vzhoda, ki naj bi sprožila preklic ameriškega embarga za zahodno tehnologijo, ki jo bodo vgradili v transsibirski pli novod. Kaj naj bi »strategija Zahoda® zajela, je še nejasno, kajti previdni Francis Pym je bil ob tem ! močno redkobeseden, da ne bi prehi-' teval dogodkov (in tako razjaril Ronalda Reagana, ki si pridržuje pra vico, da tik pred 2. novembrom, datumom delnih kongresnih volitev
čila za podpis pogodile o gradnji plinovoda, kar je zahodnoevropskim podružnicam ameriških multinacionalk prineslo »embargo® na plinovodno tehnologijo, štiri med njimi
(dve francoski in po eno britansko in italijansko firmo) pa je Ronald Reagan »izobčil® s popolno prepovedjo nakupa ameriške tehnologije. Naloga tega omizja je izdelati dogovor o odpravi ameriških sankcij.
Dogovor zahodnih zaveznic naj bi bil nared do konca tedna, je napovedal Francis Pym ih odločno zatrdil, da ni govora o razglasitvi nekakšne »trgovinske vojne® s SZ.
Ta pristavek pa gotovo ne bo po miril »malih® v EGS, ki se čutijo zapostavljene, kljub prisotnosti danskega predstavnika in Thornovega odposlanca. Se obeta «atlantski direktorici®, se te dni sprašujejo v prestolnicah majhnih članic zahodnoevropske skupnosti, ki so — razen Belgije — močno občutljive na vsakršno spogledovanje z inštitucia nalizacijo atlantskih stikov brez njihove prisotnosti.
Francis Pym je v Luksemburgu zagotovil, da «četverica» nima namena ne moči, da bi kakorkoli sklepala v imenu desetih članic evropske skupnosti, kar je takoj pa
stavilo vprašanje, na katero britanski zunanji minister ni odgovoril, namreč ali se pripravlja posebno srečanje ministrskega sveta EGS, ki ima izključno pravico odločanja v imenu skupnega trga.
Kaj so «skuhali» za vvashington-skima omizjema, ostaja za sedaj še skrito .bržkone pa se bo »globalna strategija® do Vzhoda pričela z izdelavo »študij® o novi trgovinski usmeritvi, ki bi jih nato skušali konkretizirati v specializiranih inštitucijah, torej v OECD, kar zadeva kredite, pa tudi prodajo kmetijskih pridelkov, v COCOM o izvozu tehnologije, ter v IEA o preskrbi z energijo, prehajanju od uvožene nafte in plina na nove vire in pa dobno. Ne glede na to, kaj bo Ronald Reagan povedal ameriškim volivcem, je na dlani, da proces dogovarjanja zahodnih zaveznikov, a staja dekaj dolg. kajti »globalna trgovinska strategija do Vzhoda® ima na dveh obrežjih Atlantika različno vsebino.
BOŽO MAŠANOVIČ
...........................................................................................................................nmiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiitiiiiitiiHiiiiiMiiiiiiiuiuMiitiiuoiiiiiiuiii.....MiiiHiiiiiimimimiiiiinmiiiii*

PRIMORSKE VESTI
Začasno družbeno varstvo za Bernardin
^Neodvisna država* Južna Tirolska
BOČEN - Južnotirolska organizacija »Sudtiroler Haimatbund® je
PIRAN — Zapletom, težavam, sporom in slabemu delu v tozdu Hoteli Bernardin naj bi v kratkem odklenkalo. Vsi napori druž benopolitiČnih organizacij, ki jili v zadnjih letih ni bilo malo, so bili kljub še taki za vzetosti premajhni, da bi nevarno nagnjeni hotelski ladji pomagali iz prerazburkanega morja Družbeni pravobranilec samoupravljanja je skupščini piranske občine predlagal, da sprejme začasne ukrepe družbenega var stva za omenjeni tozd. danes pa je ta predlog podprl tudi občinski izvršni svet.
Iz samoupravljanja je ugotovil, da so v tozdu Hoteli Bernardin nastale bistvene mnt nje v samoupravnih odnosih, ker tozd nima zagotovljenega rednega pravočasnega, res ničnega in popolnega obveščanja delavcev in ker individualni poslovodni organ ni skrbel za zakonitost, saj so bile v času od leta 1978 do lani v veljavi nezakonite določbe sta tuta o sestavi delavskega sveta. Individualni poslovodni organ tudi ni opozoril na nezakonitost odločitev ali jih zadržal, hkrati pa
ni poskrbel za odpravo nezakonitosti stanja na področju delitve sredstev za osebne do bodke, niti ne za sprejem vseh planskih aktov.
Pravobranilec samoupravljanja je ugoto vil, da so bili zaradi vsega tega huje oška dovani družbeni interesi, zato je predlagal, da z ukrepi družbenega varstva občinska skupščina odstavi vršilca dolžnosti indivi dualnega poslovodnega organa Jožo Senico, da omeji samoupravne pravice delavcev pri odločanju o sklepanju delavnih razmerij, raz porejanju delavcev v disciplinskih zadevah in da imenuje začasni organ. Ta začasni organ naj pripravi predlog postopka za odpra vo nezakonitosti in zagotovi programe za u spešno ekonomsko sanacijo poslovanja tozd, hkrati bo moral nov začasni organ ponovno vzpostaviti normalne samoupravne in med sebojne odnose med delavci v tozdu. Samoupravni odnosi v tozd Hoteli Bernardin že od izgradnje tega turističnega velikana naprej šepajo. Najhuje je to, da motnje v
samoupravnih odnosih niso le formalnega značaja, ampak so kar globoko zakoreninjene v medsebojnih odnosih. Nekaj časa je deloval delavski svet popolnoma nezakonito, saj so ga sestavili na podlagi statuta z nezakonitimi določbami. Šele aprila lani je začel delovati pravilno izvoljeni delavski svet, ki pa je bil sprva često nesklepčen, šele letos se je aktivnost delavskega sveta nekoliko izboljšala.
Pred nekaj tedni v Hotelih Bernardin niso uspeli z referendumom odpoklicati delavskega sveta in odbora samoupravne delavske kontrole. Referendum so izvedli na pobudo konference in zveze komunistov v občini. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v svoji obrazložitvi ocenil, da delavci obem organom še zaupajo, vendar bi verjetno morali odpoklicati posamezne nedelovne in ne konstruktivne člane tega delavskega sveta, če bi želeli, da bi začasni ukrepi družbenega varstva dosegli svoj namen.
BORIS ŠULIGOJ
JADRANSKI KOLEDAR
almanah • zbornik 1983
Igo Gruden
IZBRANE PESMI
Ivan Pregelj
TOLMINCI,
Mario Magajna TRST V ČRNOBELEM, fotokronika, 1945-81
STENSKI KOLEDAR
s slikami R. Hlavatyja
CENA ZBIRKE
19.000 lir
NAROČILA IN PREDPLAČILA
DO 31. OKTOBRA 1982
Ocabno na aadažu ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst V Tržaški knjigarni, Ul. av. Frančiška 20, Trst Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica Na uredništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20, Čedad Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
BON za POPUST 8.000 lir,
ki ga lahko takoj izrabite za nakup drugih izdaj ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA.