Tržaški župan ukrepal proti uličnim čistilcem šip, beračem in krošnjarjem /6 Poklon spominu Andreja Uršiča ob 60-letnici ugrabitve in izginotja Z odličnim ruskim zborom Vesna začetek sezone v goriškem KC Bratuž Andrew Howe je po napetem finalu skoka v daljino priboril Italiji prvo medaljo na atletskem SP >/19 Primorski PETEK, 31. AVGUSTA 2007_ Št. 205 (18.988) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Odločilna je bila politična volja Bojan Brezigar Potem ko je bilo potrebnih več kot dvajset let, da smo dobili državno dvojezično osnovno šolo v Beneški Sloveniji, smo srednjo šolo dobili v enem samem poletju. Ocena, ki jo je dal eden izmed akterjev tega dosežka, deželni odbornik Roberto Antonaz, je zelo pomenljiva. Ta dosežek so omogočile okoliščine, ki jih je vredno tu zabeležiti. Prva je odločnost staršev, da se šola odpre. S svojo vztrajnostjo so dosegli osnovno praviso za svoje otroke. Druga je veliko notranje sozvočje slovenske manjšine, ki je to zahtevo podprla. Očitno je bilo, da se ob njej združuje vsa organiziranost slovenske manjšine in da je to vprašanje močno občuteno tudi med ljudmi. Zagotoviti otrokom šolanje v maternem jeziku je navsezadnje moralna dolžnost in Beneški Slovenci so bili doslej res grobo diskriminirani. Tretja okoliščina je politična; politiki so to zahtevo podprli zares, ne samo z besedami; močno so se potrudili, tudi v teh počitniških dneh, da so jo uresničili. Za četrto okoliščino je poskrbela birokracija, ki je premostila običajno togost in se je potrudila, da zadevo izpelje do konca. Peti okoliščini bi rekli fleksibilnost oziroma iznajdljivost: to velja za vključitev finančne postavke v besedilo decelnega zakona, za vstop zveze občin in njenega predsednika Domenisa v postopek, ko je špetrski župan odpovedal in tudi za pooblastilo vršilcu dolžnosti, da izda dovoljenje, ko je bil direktor šolskega urada na dopustu. Vse to pa dokazuje samo nekaj: če dejansko obstaja volja, je možno rešiti tudi zelo zapletene probleme. In tokrat je volja zares obstajala. Orgelska glasba bo zazvenela preko meje Na 2. strani Zgonik: partnerstvo za nadaljevanje Kraškega okraja Na 6. strani V Miljah se je osnoval prvi občinski odbor za promocijo Demokratske stranke Na 8. strani Grob poseg na pokopališču v Pevmi Na 14. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ŠPETER - Uspešno kronanje prizadevanj Benečija dobila srednjo šolo Ravnateljica dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden podpisuje dokument, ki ustanavlja prvi razred srednje šole v Špetru Slovenov. ob njej starši otrok, ki imajo velike zasluge za to veliko pridobitev. na 3. strani SLOVENIJA - Po predhodnem pogovoru s predsednikom vlade Janšo Odstopili trije ministri Premier sprejel odstope ministrov za zdravstvo Bručana, za promet Božiča in za znanost ter visoko šolstvo Zupana LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Janša je včeraj sprejel odstopne izjave ministra za zdravje Andreja Bručana (SDS), ministra za promet Janeza Božiča (SLS) in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana (NSi). Janša sicer njihovo delo ne ocenjuje kot slabo. Delna rekonstrukcija vlade bo po pričakovanjih premiera zaključena v desetih dneh. V opozicijskih strankah so pozdravili odločitev ministrov, medtem ko je koalicija prepričana v dobro delo odstopljenih ministrov. Vsi trije ministri so se za odstop odločili po pogovoru s predsednikom vlade, Zupan pa je dal vedeti, da se je za delno zamenjvo v vladnih vrstah odločil premier Janša. Pestro politično dogajanje v Sloveniji je včeraj dopolnila še odločitev slovenske vlade, da po manj kot letu dni zamenja direktorja Slovenske obveščevalne varnostne agencije Matjaža Šinkovca. Na 4. strani SLOVENIJA - Včeraj popoldne na Obali Veter ruval drevesa in odkrival strehe 42. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007 KOPER - Neurje z močnim vetrom, ki je včeraj popoldan zajelo Obalo, je povzročilo največ preglavic v Izoli in Kopru, so sporočili z uprave RS za zaščito in reševanje. Močan veter je na Kopališkem nabrežju v Kopru odkril okoli 50 kvadratnih metrov strehe skladišča, kije padla na 15 parkiranih osebnih vozil in jih poškodovala. Zaradi vetra pa so delavci Kapitanije Koper v izolsko marino varno pospremili jadrnico. Na območju občine Izola in občine Koper je veter ruval drevesa.Na Morovi ulici in Prešernovi cesti v Izoli je veter podrl dve drevesi, ki so ju od- stranili delavci Komunalnega podjetja. Na območju občine Koper pa je veter podrl sedem dreves, od tega j e v kraju Čežarji veji hrast poškodoval stanovanjsko hišo, na Vojkovem nabrežju pa so veje poškodovale parkirano osebno vozilo. Posledice odstranjujejo gasilci iz Kopra, Pobegov in Črnega Kala ter delavci Komunale Koper. Pozno sinoči pa je bila objavljena novica, da je včeraj pri gašenju požara na Komatih umrlo pet gasilcev, ki se niso mogli rešiti pred plameni, ki so jih zaradi močnega vetra popolnoma obkrožili. Park Finžgarjevega doma Opčine Dunajska cesta 35 S_S Danes. 31. avgusta 2007 ob 16.30: Darka Zvonar Anton Rupnik Peter Brumen MANJŠINA V OČEH OPAZOVALCEV (okrogla miza) 10 Četrtek, 534. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA ŽARIŠČE Krona zločina Ivo Jevnikar Danes mineva 60 let, kar so neznanci pri Kobaridu ugrabili mladega, a že uveljavljenega časnikarja in politika. Pisal se je Andrej Uršič, za domače in prijatelje pa je bil Slavko. Rodil se j e leta 1908 v ugledni družini Jeronovih v Kobaridu. Bil je drugi izmed sedmih otrok. Starejši brat Rudi je stopil med tigrovce in so ga fašistične oblasti leta 1928 obsodile na tri leta konfinacije. Prebil jo je na oto ku Pon zi. Po voj ni je bil na po ve -do va lec na tr žaš kem ra di u. Slavko Uršič pa se je umaknil v Jugoslavijo in v Ljubljani doštudi-ral pravo. Od bratove aretacije vse do kon ca voj ne ni že lel obis ka ti do -mačega kraja. Zgodaj se je vključil v mladinske liberalne politične kroge in tisk. Po zasedbi Jugoslavije se je njegova skupina pogajala za vstop v Osvobodilno fronto, vendar se je z njo razšla, ker ni sprejemala monopola komunistov in je ostajala zvesta kraljevi Jugoslaviji. Uršič je bil po tem član vod stva Slo ven ske zaveze. Zavzemal se je za priključitev Primorske obnovljeni Jugoslaviji. Ideološko je nasprotoval komunizmu, ni pa bil član kakih vojaških formacij. Ob koncu vojne se j e umaknil na Ko ro ško, od tam v Rim, pre šel v Trst in se naselil pri domačih v Kobaridu v Coni A Julijske krajine, ki so jo nadzirali zahodni zavezniki. Ko se je na Primorskem začelo obnav- / ljati politično življenje tudi v taboru, ki ga niso vodili komunisti, se je pridružil pobudnikom Slovenske demokratske zveze, ki je bila v Gorici ustanovljena 17. januarja 1947. Postal je dejanski urednik političnega tednika Demokracija, ki je začel izhajati 25. aprila istega leta. Zelo odmeven je bil niz njegovih člankov Misli o demokraciji, v katerih je izpovedal svoje ideale. Levica je na nove pojave reagira la z ze lo ostri mi ob sod ba mi in grožnjami. Snovanje novih strank je bilo »izdajalsko početje«, pisanje Demokracije »krinka agentov novega fašizma«. Takratni tajnik Sloven-sko-italijanske antifašistične unije in Centralnega komiteja Komunistične partije Julijske krajine Branko Babič je med drugim izjavil: »Do včeraj so bili zvesti hlapci Duceja in Hitlerja, danes pa so stopili v službo novega fašizma, Trumana in Churchilla.« Kljub sva ri lom se Ur šič ni umaknil iz Kobarida, češ da se nima če sa ba ti, ker ima čis to vest in de la pošteno. V nedeljo, 31. avgusta 1947, pa so ga s pretvezo zvabili iz Ko ba ri da v Ro bič. Ko se je z mo tor -nim ko lesom zve čer vra čal, so mu neznanci, povezani z jugoslovansko politično policijo, med Starim Selom in Kobaridom nategnili žico čez cesto, da je pa del. Sko či li so nanj in ga odvedli. Za Ur ši čem je iz gi ni la vsa ka sled. Šele po demokratizaciji v Sloveniji, ko so se odprli arhivi, je bilo mo go če do gna ti, da je bil vsaj do je -seni naslednjega leta tajno v zaporih v Ljubljani, vsaj sedem mesecev v samici. Večkrat je bil zaslišan kot »Neznani Slavko«. Potem nič. Kdo je na ro čil ugra bi tev, kdaj in kje je umrl, kaj je bilo z njegovim truplom? To so še danes vprašanja brez odgovora. Ta kih ugra bi tev je bi lo na Tr -žaškem in Goriškem v tistem času več. Še pred Uršičem ugrabljeni Miran Engelman, ki je po 51 dnevih zbežal iz ljubljanskih zaporov in svoja doživetja popisal v Demokraciji leta 1948 in spet leta 1957, je tak način obračunavanja s političnimi nasprotniki, ki je posebno sprevržen in še dodatno prizadeva svojce, saj leta in leta trepetajo za pogrešane, imenoval »krona zločina«: »Ker sem edi ni, ki je ena ko gro zo dej stvo pre -živel in ker sem tik izpred žrela kre-matorija pobegnil, je beseda "dolžnost" premalo, ko osvetljujem zločin ugrabljanja kot nov način umora na tem koščku slovenske dežele, kjer se stikata zemlja in morje. Komunistična ideja in njena "ljudska oblast" se ni samo pregrešila, ampak je s smrtnimi skrivnostnimi ugrabljanji postavila krono zločina...« Tudi ta dolgo zamolčana dejstva sodijo v našo skupno polpreteklo zgo do vi no. kulinaricni kotiček Lazanja z ribami V nedeljo se bodo najboljši motociklisti na svetu mudili v Ro-magni, saj je v Misanu pri Riccione-ju na sporedu dirka za Veliko nagrado Italije. Dirka poteka le lučaj stran od Tavullie, rojstnega kraja italijanskega asa Valentina Rossija, ki je ta čas v ospredju pozornosti bolj kot zaradi svojih športnih uspehov, zaradi spora z italijansko davkarijo, ki terja od njega nič manj kot 112 milijonov evrov. Kar čedna vsota tudi za mitičnega Valeja in prav zanimivo bo videti, kako se bo, če se bo, rešil iz objema davkarije. Tavullia sicer ni v Romagni, temveč v Markah in prav v Markah sem pred časom spoznal zelo zanimivo jed, ki nekako združuje emili-jansko celinsko tradicijo s tradicijo obmorske kuhinje v Markah. Vsi poznamo lazanjo z mesom ali z razno zelenjavo (artičoki, beluši, gobe), manj znan, a zato nič manj okusen pa je pasticcio z ribo, katerega priprava ni prav nič zahtevna, čeprav je nekoliko zamudna. Za 4-6 oseb potrebujemo: zo-batca (ali katerokoli drugo belo ribo) 600 gr, 300 gr že pripravljene la-zanje (danes najdemo v trgovini izvrstne že pripravljene testenine, ki jih lahko enostavno damo v pečico), 1 čebulo, 2 stroka česna, olivno olje, 30 gr masla, 2 žlici paradižnikove mezge, 10 dkg šampinjonov, 30 dkg svežega graha, peteršilj, 5 dkg pinjolov, dve žlici parmezana, sol in poper. Ribo očistimo, ne da bi odstranili glavo. Čebulo drobno sesekljamo in jo prepražimo v štirih žlicah olja, nato dodamo celo ribo in pustimo na ognju kakih 10 minut. Potem dodamo zrno sesekljanega česna, kozarec vode, s katero smo razredčili paradižnikovo mezgo, sol in poper. V drugo posodo damo tri žlice olivnega olja, zrno česna, grah (če nimate svežega, bo prav tako dober tudi globoko zaledenel) in narezane gobe. Pustite, da se vse skupaj praži 5 minut na zmernem ognju. Dodajte še nekaj vode in kuhajte, dokler se grah ne omehča. Voda bi morala skoraj vsa povreti. Ribi medtem odvzamemo glavo in jo temeljito očistimo od kože in kosti ter jo narežemo na koščke. Tekočino, v kateri smo jo kuhali, pustimo skozi sito in spet dodamo k ribi, kateri smo dodali tudi na grobo zmlete pinjole ter grah in gobice, ki smo jih predhodno zmešali z ribanim parmezanom. Vsa zmes mora biti vlažna, a nikakor ne jušna. V z maslom namazan pekač zlagamo najprej plast lazanje, na katero damo plast ribjega nadeva , dodamo mu še malo olja in tako nadaljujemo, dokler imamo lazanje in nadev. Na vrhu mora biti riba, na katero lahko potrosimo malo ribanega kruha in vse skupaj okrasimo s koščki masla. V pečici, ki smo jo ogreli na 180 stopinj, pečemo približno 20-25 minut, dokler se na vrhu ne prikaže zlatorjava skorjica. Dober tek! Ivan Fischer FESTIVAL ORGELSKE GLASBE Melodije orgel bodo prekoračile meje TRST - Da imata tudi sakralna in orgelska glasba pri nas veliko privržencev, dokazuje dejstvo, da bo letošnja izvedba mednarodnega orgelskega festivala praznovala 30. rojstni dan. Poleg že tradicionalnih ponedeljkovih koncertov na veličastnih orglah v tržaški stolnici sv. Justa, bodo tudi manjše mestne in okoliške cerkvice gostile marsikateri glasbeni dogodek. Glasba pa seveda nima meja, tako da bo dosegla tudi Istro, kjer bo na sporedu več glasbenih srečanj. Pester program festivala sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in skladatelj ter dirigent Marco Sofiano-pulo. Prvo srečanje čaka glasbene ljubitelje že v ponedeljek, 3. septembra, ko se bodo v tržaški stolnici ob 20.30 predstavili Diego Cal (trobenta), Erik Žerjal (pozavna), Tom Hmeljak (tolkala) in Manuel Tomadin (orgle). Koncert bodo ponovili tudi naslednji dan, se pravi v torek ob 20.30 v tržaški cerkvi sv. Katarine. Na sporedu septembrskih ponedeljkovih nastopov v tržaški stolnici zasledimo nato koncert angleškega organista Michaela Harrisa (10. septembra), tržaškega trobentača Maura Maura in organista Francoiseja Gadboisa (17. septembra) ter, dulcis in fundo, nemškega organista Kristi-ana Schneiderja (24. septembra). Oktobrski del festivala se bo začel z nastopom ženske vokalne skupine, ki deluje v okviru sestava Cappella civica iz Trsta. Pod taktirko Marca Sofianopula ter ob spremljavi organista Manuela Tomadina in flavtista Giorgia Marcossija bodo dekleta med drugim nastopila s skladbo z orientalskimi ritmi na temo islamske poezije, ki stajo podpisala sam Sofianopulo in pisatelj Paolo Magris (1. oktobra). Za petjem pa bodo orgle spet edini protagonist z nastopoma Manuela Tomadina (15. oktobra) in Maria Duelle (22. oktobra). Mladi tržaški glasbeniki bodo oblikovali istrski del pobude. V petek, 28. septembra, bo v cerkvi sv. Martina v Funtani nastopil organist Riccardo Cossi, v soboto, 13. oktobra, bo v cerkvi sv. Pelegrina v Umagu na vrsti koncert organista Roberta Velasca, zadnji večer na istrskem teritoriju pa bosta v cerkvi v Rovinju oblikovala flavtist Manuel Staropoli in Manuel Tomadin na čembalu. V sklopu festivala pa bodo zaživele tudi manjše tržaške in okoliške cerkvice, kjer je koncertna dejavnost bolj redka. Glavno besedo bo v tem okviru imel organist Manuel Tomadin, ki bo samostojno nastopil v rojanski cerkvi (16. septembra), s sopranistko Marianno Prizzon pa bo zaigral na orgle v miljski katedrali (16. oktobra); v cerkvi Beata Vergine del Rosario se bosta v orglah pomerila s kolegom Mirkom Ballicom (20. oktobra), v cerkvi na Montuci pa bo spremljal Micheleja Vero-neseja na violončelu (21. oktobra). Tomadin se bo ponovno oglasil v cerkvi na Me-lari, kjer bo spremljal sopranistko Sarah Pelliccione (23. oktobra), v dolinski cerkvi sopranistko Eleonoro Matijasic (28. oktobra), v ricmanjski pa sopranistko Federico Volpi (30. oktobra). Glasbeno štafeto bodo nato prevzeli člani skupine »I Gween«, ki bodo v cerkvici sv. Mihaela pri Sv. Justu izvajali keltsko glasbo (4. novembra), festival pa se bo zaključil v samostanu S. Cipriano pod Sv. Justom z Manuelom Sta-ropolijem (flavta) in Manuelom Tomadi-nom (orgle). (sas) KOPER - Od jutri Na obisku Amerigo Vespucci KOPER - Po številnih potniških ladjah, ki so v Koper letos pripeljale že skoraj 30 tisoč obiskovalcev, bo jutri v koprsko pristanišče priplula šolska jadrnica italijanske vojne mornarice Amerigo Vespucci. Kapitana bojne ladje Massima Vianella bo v županovem imenu v Pretorski plači sprejel podžupan Kopra Alberto Scheriani. Jadrnica bo v Kopru zasidrana do torka, 4. septembra, obiskovalci pa si bodo lahko jadrnico po-drob no ogle da li v po ne de ljek od 14.30 do 18.30. VOJSKO - Otroške ustavrjalne delavnice ZSKD Letos glasba in ples Tečajniki vabijo starše in prijatelje na Vojsko na jutrišnjo pravljico Za ustvarjalne delavnice vsako leto vlada precejšnje zanimanje VOJSKO - Tudi letos se od ponedeljka, 27. avgusta 2007 V organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev odvijajo na Voj-skem tradicionalne poletne ustvarjalne delavnice namenjene osnovnošolcem. Delavnice že od vsega začetka vodi Jana Pečar, letos so se ji pridružili trije mentorji in dve vzgojiteljici. Skoraj polovica udeležencev je že »veteranov«, letos so se jim pridružili še novi sovrstniki. Otroci se preizkušajo v glasbenih delavnicah, ki jih vodita mlada glasbenika in pedagoga Tomaž Kolar in Tomaž Nedoh ter v plesni delavnici pod vodstvom Daše Grgič. Zamisel glasbene in plesne delavnice je nastala predvsem zato, da bi se otroci vživeli v zgodbico »Volk in sedem kozličkov« in da bi jo sami interpretirali in poosebili. Z mentorji in vzgojitelji so sestavili razne inštrumente (bobne, kitare, pihala) s pomočjo preprostih materialov, pripravili so tri koreografije, ki pripovedujejo zgodbo in izdelali tudi primerne kostume. Poleg delavnic je vsak večer na vrsti tudi zabava; priredili so gledališki in plesni festival, večerno olimpijado, lov na zaklad in diskoteko. Dnevi so pestri že od samega jutra; otroci se prebujajo zgodaj zjutraj, telovadijo, zajtrkujejo, pospravljajo sobe, ob 9. uri pa jih posebna komisija oceni. Vreme je prejšnje dni nagajalo; prva dva dneva je sijalo sonce, zato so otroci lahko zidali bivake v gozdu, potem pa se je prikazala gosta megla. Zadnji dan delavnic bo jutri. Ob 11.30 so starši in prijatelji vabljeni v Center šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer jim bodo udeleženci prikazali pravljico. ANHOVO - Danes zvečer Že sedmič Nočna izmena ANHOVO - Današnji dan bo zaznamoval še en dogodek. V Salonitu Anhovo bo potekala že sedma Nočna izmena, na kateri bodo nastopili Dan D, Jan Plestenjak, Bohem, Da Phenomena ter skupina Skalp. Dogodek bo povezovala Katarina Čas, so sporočili iz agencije Temma X. Brezplačna prireditev se bo pričela ob 20. uri in se bo zavlekla pozno v noč, organizatorji pa obljubljajo tudi presenečenje. Dogodek je namenjen mladim za prijetnejši zaključek počitnic, okoliškim prebivalcem in drugim obiskovalcem iz Slovenije in sosednje Italije. V sodelovanju s Klubom goriških študentov bo organiziran brezplačen krožni avtobusni prevoz na relaciji Nova Gorica - Anhovo - Nova Gorica, v sodelovanju s Klubom tolminskih študentov pa na relaciji Tolmin - Anhovo - Tolmin. (STA) 10 Č etrtek, 535. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ŠPETER - Zadnji sklep v zapletenem postopku Benečija je dobila novo dvojezično srednjo šolo ŠPETER - Benečija je dobila srednjo šolo v sklopu dvojezičnega šolskega centra v Špetru Slovenov. Odlok o ustanovitvi prvega razreda srednje šole je podpisala ravnateljica Živa Gruden na pooblastilo Deželnega šolskega ura da. Po uk se bo za čel dva naj ste -ga septembra, prvi razred pa bo obiskovalo 15 učencev. Ko je politična volja, tudi birokracija najde rešitve za probleme in to v rekordnem času. V torek, 28. avgusta, je šolsko ministrstvo (Direktorat za šolske ureditve) pristalo na ustanovitev sred nje šo le in us trez ni do pis po sla lo šolskemu uradu Furlanije-Julijske krajine. Zadnji akt o ustanovitvi nove šole bi moral podpisati ravnatelj Ugo Pa-netta, ki pa je v teh dneh na dopustu. Da se ne bi stvar zavlekla, je Panetta pooblastil koordinatorja Urada za slovenske šole Tomaža Simčiča, da zadevo us trez no re ši, kar je Sim čič vče raj do pold ne tu di na re dil. V ime nu de žel -nega urada je ravnateljico Grudnovo namreč pooblastil, da podpiše uradni papir za srednjo šolo. Grudnova je za šolo in za vso Benečijo zelo pomemben sklep podpisala ob 13. uri. Podpisu so prisostvovali nekateri starši novih nižješolcev, ki imajo zelo velike zasluge za šolo. Vzdušje ob podpisu je bilo razumljivo ze lo ve se lo, sklep o šo li pa je ta koj ro -mal na vi dem sko šol sko skrb niš tvo in na Deželni šolski urad. Pravzaprav je to formalnost, ki krona prizadevanja star šev, Be ne ča nov, slo ven ske manj ši -ne in javnih institucij, od rimske do dežel ne vla de vse do zve ze ob čin Špe ter, Sovodnje in Podbonesec. »O srednji šoli smo začeli razmišljati že ob nastanku osnovne šole, prob lem pa je pos tal pe reč, ko so pr -vi učenci začeli zapuščati našo šolo in smo iz leta v leto ugotavljali, da razna popoldanska mašila ne morejo biti ustrezna rešitev. Organizacijska, kadrovska in nenazadnje finančna zahtevnost projekta pa bi bila pretrd oreh za tedanji zasebni ustroj šole«, pravi Grudnova. Nato se je zdelo, da se bo problem rešil sam od sebe s šolsko reformo ministra Luigija Berlinguerja, ki naj bi uvedla sedemletno osnovno šolo. To je bilo ravno v času odobritve zaščitnega za ko na za na šo manj ši no in pod -ržavljenja špetrske šole. Berlinguerje-va reforma je potem šla v drugo smer, to se pravi v ohranitev srednje šole in obe nem v for mal no zdru ži tev os nov -ne in srednje šole v enoten ciklus, ki se kon ča z iz pi tom ob kon cu sred nje šo le. Vprašanje ustanovitve srednje šole so starši iz Špetra znova postavili pred tremi leti. Starši petošolcev so takrat demonstrativno vpisali svoje otroke v dvojezično srednjo šolo, ki je ni bilo, s podpisi pa so njihovo pobudo podprli starši otrok ostalih razredov. To je spodbudilo Deželni šolski urad, da - poleg pouka slovenščine kot drugega evropskega jezika na italijanski srednji šoli v Špetru - odobri še šest dodatnih ur pouka v slovenskem jeziku. »Ta ponudba je prišla sredi poletja, ko so odločitve posameznikov bile že sprejete in je zato naletela na odziv le pri šestih družinah. V naslednjih letih se je glavnina naših bivših učencev odločala za to rešitev. Problem pa je bil ved no v tem, da je bil ta po uk do da tek k red ne mu po u ku, ki je po te kal v ita -lijanščini in je onemogočal udeležbo učencev pri drugih izbirnih dejavnostih,« dodaja še ravnateljica Grudnova. Letošnje poletje so se zadeve s špetrsko srednjo šolo odvijale kot na tekočem traku. Odklonilno stališče Občine Špeter je za pobudnike šole pomenilo hud udarec, stvari pa so potem vendarle ubrale pravo pot, tako da bo za začetek šole 12. septembra za Benečijo in Benečane velik praznik. Sandor Tence Živa Gruden ob zadovoljstvu staršev učencev podpisuje odlok za srednjo šolo v sklopu dvojezičnega šolskega centra v Špetru novi matajur ŠPETER - Odmevi na ustanovitev srednje šole Antonaz: Starši so vredni občudovanja Banchig: Benečani postajamo »polnoletni« ŠPETER - »Prevladalo je skupinsko delo homogene in uglašene ekipe, ki se ni ustrašila nobene zapreke«. Deželni odbornik Roberto Antonaz uporablja športno besedišče, da izrazi zadovoljstvo nad ustanovitvijo dvojezične srednje šole v Benečiji, h kateri sta on in de žel na vla da pred sed ni ka Ric -carda Illyja veliko pripomogli. »Večkrat se upravičeno pritožujemo, da javne uprave in institucije delujejo brez koordinacije, tako da leva roka večkrat ne zna, kaj dela desna roka. Primer Špetra dokazuje, da se s politično voljo in vztrajnostjo da marsikaj narediti in doseči«, meni dežel ni od bor nik. V tem pri me ru je ze - Roberto Antonaz kroma r i Mil Giorgio Banchig kroma lo do bro de lo va la »zve za« med De že -lo, šolskimi oblastmi na krajevni in državni ravni in rimsko vlado, ki jo je zastopal podtajnik Miloš Budin. »Dovolite, da se v Primorskem dnevniku javno zahvalim staršem špetrskih otrok, brez katerih danes gotovo ne bi dobili nižje srednje šo- le. Vztrajnost, ki so jo dokazale mame učencev, je res občudovanja vredna. Upam, da bom 12. sepiembra lahko prišel v Špeter in osebno prisostvoval prvemu dnevu pouka na no vi šo li«, nam je po ve dal še de žel -ni odbornik za šolstvo in jezikovne skupnosti. Po Antonazovem mnenju pa pri tem ne gre podcenjevati tudi politične pla ti te ga do god ka, ki ni za ne mar -ljiva. »Še pred nekaj leti bi nasprotniki šo le pre vla da li nad nje ni mi po bud -ni ki. Za to no si za slu go tu di na ša le -vosredinska deželna koalicija, ki je svoje obveze do slovenske in do drugih jezikovnih skupnosti vključila v svoj volilni program in jih sedaj uresničuje«, dodaja Antonaz. To bo v kratkem prišlo do izraza v novem deželnem za ko nu za Fur la ne in Slo ven ce. Zelo zadovoljen zaradi uresničenega sklepa o ustanavitvi srednje šole je seveda tudi Giorgio Banchig, predsednik beneškega Zavoda za dvojezično izobraževanje, pod okrilje kate re ga so di špe tr ska šo la. »Me ni se ta odločitev o šoli za naše ljudi v Benečiji zdi zgodovinski dosežek, saj smo s tem končno dobili celoten ciklus obveznega šolanja. Za to smo se borili dolga desetletja. To bo veliko prispevalo k naši splošni jezikovni, narodnostni in kulturni osveščenosti. Benečani smo sedaj postali polnoletni,« podčrtuje Banchig. » Še pred ne kaj le ti so ne ka te ri v Nadiških dolinah zmerjali dvojezično šo lo kot po li tič no šo lo. Spo mnim se te žav, ki smo jih ime li, ko smo usta -navljali vrtec. Koliko obrekovanj in metanj polen pod noge. Tudi tokrat ni manjkalo težav in ovir, dovolj je, da pomislimo na negativna stališča Občine Špeter. A vse to je na srečo za nami in o tem nima smisl a preveč razglabljati. Danes je za Benečane praz-nič ni dan in mor da za če tek no ve ga obdobja,« z zadovoljstvom ugotavlja Ban chig. ( st) BENEČIJA - V nedeljo od jutra dalje Že 31. planinski praznik na Matajurju HMkSŠ I ...... ' ČEDAD - Gorska skupnost za Brda, Tersko in Nadiško dolino tudi letos v sodelovanju z Občino So-vodnje in krajevnimi planinskimi organizacijami organizira v nedeljo planinski praznik na Matajurju. Prireditev, ki je že 31. po vrsti, je posvečena planinam, organizatorji pa so pripravili tudi bogat program. Že ob 8. uri se bo začel voden izlet od Malega Brnasa (občina Špeter) proti planinskim potem Mataj-urja. Izletnike bodo vodili planinci društva CAI Valnatisone. Na vrh vodijo številne poti, ki so bile pred kratkim obnovljene in niso zahtevne, tako da je izlet primeren tudi za družine z otroki. Z vrha 1641 m visokega Matajurja pa se odpira čudovit pogled daleč naokrog od Jadranskega moraj, do Dolomitov in bvližnjih Ju lij skih Alp. Če bo vre me le po, kot napovedujejo, bosta koči G. Pelizzo in Dom na Matajurju, pretesni za vse obiskovalce. Ob 10. 30 se bo začela kolesarska dirka od Špetra do Matajurja. Start bo pred obratom za pripravo gubanc Giuditte Terese Pri mostu, sama tirka pa je posvečena spominu na enega najvidnejših športnikov tega območja Marina Jussiga. Na vrhu Matajurja bo ob 12. uri maša, popoldne pa je namenjeno kulturnemu in folklornemu programu, med katerim se bo s svojim glasbenim programom predstavil Pihalni orkester Goriš ka br da. 10 Četrtek, 536. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / NOTRANJA POLITIKA - Svoje mesto po pogovoru s premierjem zapustili v zadnjem času najbolj kritizirani ministri Premier Janša sprejel odstopne izjave treh ministrov Odhajajo minister za zdravstvo Bručan, za promet Božič in za znanost ter visoko šolstvo Zupan LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Janša je včeraj sprejel odstopne izjave ministra za zdravje Andreja Bručana (SDS), ministra za promet Janeza Božiča (SLS) in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana (NSi). Janša sicer njihovo delo ne ocenjuje kot slabo. Delna rekonstrukcija vlade bo po pričakovanjih premiera zaključena v desetih dneh. V opozicijskih strankah so po zdra vi li od lo či tev mi nis trov, med -tem ko je koalicija prepričana v dobro delo odstopljenih ministrov. Po mnenju Janše so bili v vseh treh resorjih v tem mandatu doseženi pomembni vsebinski premiki. Kljub temu se je odločil, da bo odstope vseh treh ministrov sprejel. "Po pogovoru z vsakim posebej smo namreč ocenili, da se lah ko s tem iz ogne mo po ve -čevanju neproduktivnih napetosti, ki onemogočajo nadaljevanje resnega in poglobljenega dela," je pojasnil Janša. Ob tem je poudaril, da je vlada kot celota v času intenzivnih priprav na predsedovanje EU in "nima časa za brezplodne razprave na osebni ravni z opozicijo". Bručan se je za odstop odločil po pogovoru s predsednikom vlade, in sicer za ra di stal nih na pa dov in ne res -ničnih očitkov, ki so grozili z diskre-ditacijo njegovega dela in njega osebno, so spo ro či li iz mi nis tr stva. Podobno se je za odstop odločil Bo žič, saj je oce nil, da bi bi lo za ra di ne neh nih pri tis kov nje go vo na dalj nje de lo na mi nis tr stvu ze lo otež ko če no, če ne celo onemogočeno. "Moja odločitev ni posledica zadnjih dogodkov; ti so le omogočili povečanje pritiskov in njihov prenos v javno sfero," je svoj odstop pojasnil Božič. Po navedbah Zupana pa se je premier odločil za delno rekonstrukcijo vlade, ker je ocenil, da potrebuje več manevrskega prostora, zato je Zupan ponudil odstop. To je normalen postopek v demokracijah, ko vodja eki pe oce ni, da ce lo ta kot eki pa po tre -buje nove igralce, je pojasnil še Zupan. Janša je predsednike koalicijskih strank že zaprosil, da po svojih močeh prispevajo, da bo lahko kandidatke in kandidate za omenjene resor-je čim prej predlagal v imenovanje državnemu zboru. Premier je o odstopu ministrov tudi že obvestil državi zbor. V skladu s poslovnikom DZ bo moral predsednik DZ France Cukjati najkasneje do četrtka sklicati izredno sejo DZ, na kateri se bodo poslanke in poslanci seznanili z odstopi ministrov. O odstopu DZ ne glasuje, temveč le ugo to vi, da je mi nis tru pre ne -hala funkcija. V javnosti pa so se že začela pojavljati imena oseb, ki bi se lahko zavih te la na mi nis tr ski stol ček. Kot možno ime na čelu prometnega ministrstva se omenja državni sekretar na tem mi nis tr stvu Pe ter Ver lič, kot mož na na sled ni ka Bru ča na pa je sli -ša ti dve ime ni, in si cer pr ve ga mo ža mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra in vodjo mariborske SDS Gregorja Pivca ter predsednico zdrav-stve ne ga sve ta pri mi nis tr stvu za zdravje in ljubljansko mestno svetnico iz vrst SDS Bojano Beovic. V zvezi z ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se omenja poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj. Jan ša je vpra ša nje, ali so v igri že kakšne kadrovske rešitve za izpraznjena ministrska mesta, odgovoril, da ni- Jure Zupan ZGODOVINA - Prireditve za dan domoljubja Ob obletnici Tigra in priključitve Primorske V Sežani bo 7. septembra slavnostni govornik Boris Pahor KOPER - Ob 80-letnici Društva Tigr in 60-letnici priključitve Primorske matični domovini bodo pod naslovom Dan domoljubja potekale prireditve v številnih slovenskih krajih. Ob 80-letni-ci organizacije Tigr bo 7. septembra ob 20. uri v Sežani potekala Svečana akademija, kjer bodo prisotne nagovorili predsednik vlade Janez Janša, predsednik Društva Tigr Marjan Bevk, slavnostni govornik pa bo pisatelj Boris Pahor. Tigr pa se v jubilejnem letu obrača tudi k mladim, saj so ustanovili klub mladih tigrovcev do 26 let starosti, ki ima trenutno 20 članov. "Na mlade se obračamo z željo, da bi pri mladih vzpodbudili in ojačali domoljubje in rodoljubje do slovenskega jezika in naroda", je povedal predsednik društva Tigr Marjan Bevk. Želijo si, da bi mladi izvedeli zgodbo o Tigru, zato so izdali tudi publikacijo Silva Faturja z naslovom Zgodba o Tigru, kjer raziskujejo in pojasnjujejo kako in zakaj je Tigr nastal in kam je pripeljal Primorce, je še pojasnil Bevk. Dan domoljubja bodo 7. septem- ma smisla naštevati imen, preden bodo imena koalicijsko usklajena. Koalicijske stranke bodo po njegovih beseda usklajevanje opravila na podlagi gla sov, ki so jim jih na me ni li vo liv -ci na volitvah. Vse štiri koalicijske stranke SDS, NSi, SLS in De SUS so pre pri ča ne v dobro delo odstopljenih ministrov. Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka so bili vsi trije ves čas svojega mandata stalno izpostavljeni pri tis kom, ki so bi li po nje go vi oce ni neutemeljeni. Prvak NSi Andrej Bajuk je pre pri čan, da vla da za ra di re kon -strukcije ni v krizi. Vlada bo po njegovem mnenju iz tega prišla bolj okrepljena, če v javnosti ne bo več "brezplodnih razprav", ki so se pojavljale v zadnjih mesecih. Podobno stališče ima predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je ocenil, da je to pravi čas za rekonstrukcijo, saj lahko "takšen svež veter poveča učinkovitost vlade. Tudi on ne pričakuje, da bi odstopi povzročili napetost znotraj koalicije. Predsednik SLS Janez Podobnik je odstopljene ministre označil za "garače" in zavrnil namige, da naj bi bil Božičev naslednik Verlič. Na drugi strani pa je opozicija pozdravila odločitve ministrov, da odstopijo. Predsednik največje opozicij ske stran ke SD Bo rut Pa hor, da Jan -ševa odločitev kaže na to, da je spoznal teht nost kri tik, ki so bi le us mer -je ne na de lo teh treh mi nis trov. Po njegovem mnenju je bila to "zelo pametna rešitev". Predsednica LDS Katarina Kresal je poudarila, da je dobro, da je prišlo do odstopov zaradi zahtev, ki jih je del strokovne in politične javnosti že dalj časa naslavljal na de lo Bru ča na, Bo ži ča in Zu pa na. Tu di naj manjša opo zi cij ska stranka SNS je z odstopi zadovoljna. Poslanec SNS Sašo Peče je ocenil, da so odstopi "prikaz kaotičnega stanja v vladi" in poudaril, da se mora spremeniti tudi politika omenjenih ministrstev, saj sa mi od sto pi po nje go vem mnenju niso dovolj. Poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Pavel Gantar je prav ta ko iz ra zil upa nje, da je Jan ša s tem zamenjal tudi politiko na področjih zdravstva, visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Po njegovem mnenju bi moral Janša v rekonstrukcijo vključiti tudi ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in ministra za kulturo Vaska Simonitija. (STA) Premier Janez Janša se je odločil za dokaj korenito prenovo vladne ekipe ZAMENJAVA - Po manj kot letu dni Vlada zamenjala direktorja SOVE LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji sporazumno razrešila direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) Matjaža Šinkovca in ga imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Na njegovo mesto je vlada imenovala Andreja Rupnika, ki bo Šinkovca nasledil 14. septembra. Janša je pojasnil, da je bil z delom Šinkovca, ki je bil na položaju slabo leto dni, zadovoljen. Kot razlog za zamenjavo Šinkovca je Janša navedel premike v Sovi in dejstvo, da je prva faza prenove agencije zaključena. Nastopile so tudi nove prioritete, kot je denimo predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta, je pojasnil predsednik vlade. Predsednik SLS Janez Podobnik pa je glede zamenjave Šinkovca dejal, da bra ob 11. uri obeležili dijaki primorskih šol pri spomeniku na Cerju, predstavili pa bodo tudi priložnostne razglednice Pošte Slovenije, ki jih je izdala ob 80-letnici društva Tigr in 60-letnici priključitve Primorske matični domovini. V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo 17. septembra prireditev, ki so jo naslovili Beneški Čedermaci (hommage beneškim duhovnikom). Ob tej priložnosti bo izdana tudi knjiga Kaplan Martin Čedermac v slovenskem in italijanskem jeziku. V Bovcu in Čezsoči bodo 22. in 23. septembra potekali Skalar-jevi dnevi v spomin na Ferda Kravanja, na ogled pa bo projekcija filma Trst. Prireditve pod naslovom Dan domoljubja se bo zaključila 23. septembra najprej z odkritjem plošče na rojstni hiši partizanskega komandanta Gianfra-teja v Čezsoči, ob 16. uri pa bo prireditev Ljudsko slavje ob 60-letnici vrnitve Primorske in 80-letnici organizacije Tigr pred spomenikom tigrovcem, partizanom in vsem primorskim rodoljubom v Bovcu. (STA) ZABAVNA GLASBA - 9. 9. v Ljubljani Za slovensko popevko se poteguje 14 skladb LJUBLJANA - Tradicionalni festival Slovenska popevka, ki praznuje že 45. obletnico, bo letos 9. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Strokovna komisija je med 55 prijavljenimi skladbami izbrala 14 pesmi, ki se bodo potegovale za veliko nagrado za najboljšo skladbo v celoti, štiri nagrade strokovne žirije - za najboljši aranžma, najboljše besedilo, najboljšega izvajalca in za mladega neuveljavljenega izvajalca - ter za najbolj všečno skladbo festivala po izboru telefonskih glasovalcev. Za popevko leta se bodo potegovale pesmi Kdo si v interpretaciji Slavka Ivančiča, Nič več, nič manj (Kalama-ri), Kaj mi mar (ansambel Rdeči dečki z Edvinom Fliserjem), Ne računaj name (Ylenia), Stara kitara (Folklora), Oblekica (Nataša Mihelič), Kako živiš? (Iva Stanič), Vse to j e moj svet (Manca Špik), Boljša kot prej (Alenka Godec), Pomlad v mestu (Eva Černe), Videz vara (Andreja Zupančič), Pridi! (Katrinas), Naravne sile (Damjana Golavšek) in Verjamem v srečo (Dežur). Izvajalce bo spremljal revijski orkester RTV Slovenija, prireditev pa bosta vodila Bernarda Žarn in Janez Škof. Gledalci in poslušalci bodo med glasovanjem lahko prisluhnili nekaterim preteklim, sedaj že zimzelenim zmagovalkam festivala. Izvedli jih bodo prvotni izvajalci, a v novi preobleki Lojzeta Krajnčana. Ti bodo Nino Ro-bič, Braco Koren, Lidija Kodrič, Elda Viler, Rafko Irgolič, Pepel in kri, Ivanka Kraševec, Alenka Pinterič, Lado Les-kovar, Alfi Nipič, Stane Mancini in Beti Jurkovič, so sporočili z RTV Slove-nija.Nacionalna radiotelevizija bo letošnjo 45. obletnico Slovenske popevke počastila tudi z izdajo štirih zgoščenk. Na slovenski popevki 2006 je strokovna komisija za najboljšo skladbo v celoti izbrala skladbo Belo nebo avtorjev Patrika Grebla in Damjane Kenda Hussu v izvedbi Anike Horvat. ( STA) "Sova trenutno preživlja turbulentne čase, ki jih je potrebno prebroditi". Po njegovi domnevi se je Šinkovec odločil, da vodenje Sove zanj ni ključen izziv, pravi Po dob nik. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je povedal, da zaradi kratkosti njegovega vodenja Sove težko ocenjuje Šinkovčevo uspešnost. "Direktorja Sove je na eni strani presenetila afera znotraj Sove, na drugi strani pa predsednik vlade v času predsedovanja Evropski unije na zunanjepolitičnem področju potrebuje izkušenega diplomata kot je Šinkovec," je pojasnil Erjavec. Prvak SD Borut Pahor je dejal le, da si vsaka država želi in zasluži obveščevalno službo, ki dela uspešno in zakonito. Kateri od teh ni bil izpolnjen v primeru Šinkovca, Pahor ne ve. Pravi pa, da če to pomeni, da se bodo stvari na Sovi uredile, to pozdravlja. Poslanec nepovezanih poslancev Pavel Gantar, ki je tudi predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, razrešitev Šinkovca ocenjuje kot pričakovano. Upa, da bo novi direktor Andrej Rupnik, ki ga Gantar osebno ne pozna, "samo profesionalec". Problem Šinkovca je, da je bil diplomat, profesionalec, seveda pa tudi profiliran član SDS, j e ocenil Gantar. Kljub temu, daje bil Šinkovec član vladajoče stranke, "ni bil pripravljen sprejeti in pokriti vsakega ravnanja vlade v Sovi. Tu pa tam je skušal postaviti zavoro in obraniti določeno integriteto te službe in zaradi tega je prišlo do težav", je prepričan Gantar. "Direktor Sove mora imeti zaupanje predsednika vlade. Mora biti tisti, ki po dogovoru dejansko poskrbi za to, da agencija deluje korektno, pravilno in v skladu z zakonom," je še ugotovil Gantar. Ustanovitev zunanje vladne komisije za nadzor nad Sovo je po mnenju Gantarja pomenila nezaupnico direktorju Sove. V SNS pa se sprašujejo, čemu je do odstopa direktorja Sove prišlo ravno v tem času. Hkrati obljubljajo, da bodo dogajanje v Sovi budno spremljali. Poslanec LDS Aleš Gulič pa je dejal, da je Šinkovca poznal "bolj kot pisca znanstvene fantastike, kot direktor Sove pa ni nastopal veliko". (STA) 10 ITALIJA Četrtek, 537. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / SAN LUCA - Po krvavem obračunavanju med klani 'ndraghete Agenti obkolili S. Luca in aretirali preko 30 oseb V lisicah tudi brata dveh žrtev v Duisburgu - Tri osebe odkrili v nekem bunkerju SAN LUCA (REGGIO CALABRIA) - Bolj kot na policijsko operacijo je včerajšnja akcija spominjala na vojaški poseg: kar 500 karabinjerjev in policajev je obkolilo vas San Luca, področje so preletavali helikopterji, da ne bi kdo po be gnil, agen ti pa so pre is ka -li na desetine hiš, skrivališč, odkrili so tudi bunker. Na koncu so ustavili 32 oseb, vse so osumljene, da so aktivno vpletene v krvavo obračunavanje med klanoma Nirta - Strangio ter Vottari -Pelle, ki je svoj višek doseglo v Duisburgu, za veliki šmaren. Dolžijo jih mafijskega združevanja, umorov, trgovine z orožjem in drugih kaznivih dejanj. Včerajšnji ukrepi sodijo v preiskavo, ki jo okraj no pro ti ma fij sko to žil stvo iz Reggio Calabrie vodi o vojni med omenjenima klanoma in se je pričela že pred po ko lom v Du is bur gu, kjer je bilo v piceriji Da Bruno umorjenih šest italijanskih državljanov, pripadnikov klana Vottari - Pelle - Romeo, vsi so bili doma iz kraja San Luca v Kalabriji. Prvotno so javni tožilci zahtevali aretacijo 51 oseb, sodnik pa je pristal pri 43 imenih. Vseh včeraj niso izsledili, na koncu so jih prijeli 32. V bunkerju, pod stopnicami v nekem stanovanju, so bili skriti Antonio Vottari, Antonio Giorgi in Antonio Pelle, ki so ob prihodu agentov zakričali, da niso obo ro že ni in da se bo do pre da li. Agenti so se do njih prebili s pomočjo primernega orodja za rušenje zidov. Preiskava se ni še zaključila, dve osebi so med dru gim iz sle di li tu di v La ti -ni. Vple te nih je tu di pet žensk ter bra -ta dveh žr tev iz Du is bur ga, Achil le Marmo in Giovanni Strangio. Achille je brat umorjenega Marca Marmija, ki naj bi bili zavzemal strateško vlogo pri oskrbi klana Pelle - Vottari z orožjem, s katerim naj bi se oskrboval na kriminalnem tržišču na področju nekdanje Jugoslavije. Restriktivni ukrep je bil izdan tudi proti Giovanniju Nirti, ki naj bi zavzemal vodilno mesto pri istoimenskem klanu. Prijeli so še Giovan-nija Strangia, lastnika in upravitelja restavracije Da Bruno skupaj z bratom Sebastianom, kije bil umorjen v pokolu v Duis bur gu. V včerajšnjo akcijo varnostnih sil naj ne bi bi le vple te ni tis ti, ki naj bi bi -li ne po sred no od go vor ni za po kol v Duisburgu, temveč tisti, ki naj bi bili naročili in zatem izpeljali zasedo, v kate ri je bi la ob lan skem Bo ži ču umor -jena Maria Strangio, soproga Giovan-nija Nirte. Duisburg naj bi bil odgovor u m m Achille Marmo, brat Marco, ene od žrtev pokola v Duisburgu, medtem ko v spremstvu agentov zapušča kvesturo v Reggio Calabrii ansa na ta umor. Preiskovalci tudi izražajo optimizem glede možnosti, da odkrijejo resnico glede tragičnega dogodka v Nemčiji. »Imeli smo jasen vtis, da se vojna med klanoma ni končala,« je menil tožilec Franco Scuderi, »o tem priča alarm, ki izhaja iz policijskega poročila dva dni pred 15. avgustom, in žal se je bojazen uresničila.« Po mnenju koordinatorja protimafijske okrajne direkcije Salvatoreja Boemija »gre za prvi pomemben uspeh proti najbolj usposobljenim klanon iz Locride.« No-tra nji mi nis ter Gi u li a no Ama to in na -mest nik Mar co Min ni ti sta po uda ri la, da je treba sedaj nadaljevati plodno sodelovanje z nemško policijo, tako da bi pri za de li pre mo že nje 'ndra ghe te v Nemčiji in odkrili odgovorne za pokol v Duisburgu. Državno tožilstvo pa je uradno pričelo preiskavo zaradi bega vesti v zvezi s podrobnostjo krvavih dogodkov v Nemčiji. Pri enem od umorjenih, 18-letnem Tommasu Ven-turiju, so našli ožgano podobico nekega svetnika, kar naj bi pričalo, da je bil mla de nič tis te ga ve če ra »kr ščen« kot »uomo d'onore« prav v restavraciji Da Bruno. Podrobnost je nemška policija šele pred tremi dnevi sporočila italijanskim organom, ki vodijo preiskavo. Slednja razumljivo poteka v največji tajnosti, a očitno ima kdo dostop do podatkov, kar italijanske preiskovalce ze lo zas kr blja. MILAN - 11. septembra na borzi Predstavitev ljubljanske borze MILAN - Ekonomski dnevnik Il sole 24 ore poroča, da bo 11. septembra v Milanu prva predstavitev ljubljanske borze: prisotna bodo najpomembnejša slovenska podjetja, od Mercatorja do Telekoma Slovenije. Za prikaz so se odločili tudi glede na uspešnost slovenskega gospodarstva, ki je v prvem trimesečju letošnjega leta doseglo 7,2-od-stotno rast. V zadnjih treh letih, od 2003 do 2006 se je promet ljubljanske borze zvišal od 176 na 801 milijon evrov, na borzi pa trenutno kotira 192 podjetij. Slo ven sko bor zo bo v Mi la nu predstavila skupina Intesa Sanpao-lo, ka te ri med dru gim pri pa da tu di Banka Koper. Za predstavitev skrbi oddelek za banke v tujini, ki ga vodi Gi o van ni Boc co li ni, na men te predstavitve pa je povečanje investicij v podjetja srednje in vzhodne Evrope. Ob tej priložnosti bodo Milan obiskali predstavniki ljubljanske borze in nekaterih izmed pomembnejših slovenskih podjetij. »Z obiskom v Italiji želimo predstaviti slovenska podjetja v tujini in tako čim bolj razširiti trg,« je milanskemu dnev ni ku po ve dal od go vor ni za marketing in razvoj pri ljubljanski borzi Simon Mastnak. prepričan je, da pri italijanskih investitorjih obstaja potencialen interes za Slovenijo in da je takih investitorjev kar veliko. Do odločitve o predstavitvi pa je prišlo na pritisk podjetij, ki se želijo predstaviti na milanskem trgu. Zaenkrat še ni predvideno, da bi katero izmed teh podjetij tudi kotiralo na milanski borzi, vse pa je odvisno od industrijskih načrtov posameznih podjetij. Ni torej izključeno, da bi se po predstavitvi katero izmed teh podjetij odločilo za prisotnost na italijanskem trgu, v tem primeru pa bi bilo kotiranje na borzi primerno sredstvo za zbiranje tuje ga ka pi tala. POLITIKA - V ospredju gospodarska vprašanja, pa tudi reforme in volilni zakon Prodiju se obeta vroča jesen Vrsta ovir, ki jih bo morala vlada premostiti do konca leta: nelagodje v vladni večini in protesti opozicije RIM - Po krajšem poletnem premoru je Prodijeva vlada začela znova z delom. Priprava finančnega zakona, ki mora biti nared do konca septembra, je prva velika naloga, s katero se vlada začenja ukvarjati že v teh dneh. Predsednik Romano Prodi pa se s svojo ekipo pripravlja tudi na običajno vročo jesen, ki je taka že po tradiciji. Dom svoboščin na eni strani in radikalna levica na drugi namreč že pripravljata vsak svojo obenzivo v zve-zioo z davki in s problemi zaposlovanja. V ospredju pozornosti vlade bodo v tem času torej predvsem vprašanja povezana z ekonomijo. Vlada bo pripravljala osnutek finančnega zakona, ukvarjala se bo z drugim svežnjem liberalizacij in z uredničevanjem protokola o socialni državi. Poleg tega pa se bo srečevala tudi z vprašanji reform, zhačenši z nevarnostjo referenduma o volilni zakonodaji, do katerega bi lahko prišlo med aprilom in junijem. Prodiju se torej obeta pravi pravcati tek čez ovire, katerega glavne etape navajamo: 8. septembra, Grillov »vaffa day« - Po vsej Italiji bo potekal protest, ker v parlamentu sedijo poslanci oziroma senatorji, ki so bili dokončno obsojeni. Organizira ga komik Beppe Grillo, pristopil pa je minister Antonio Di Pietro. 10. - 12. septembra, zasedanji parlamenta - Začela bosta zasedati poslanska zbornica (10. septembra) in senat (12. septembra), ki bo začel razpravljati o finančnem zakonu. 20. septembra, predstavitev list DS - Na ta dan zapade rok za predstavitev kandidatur za funkcije v demokratski stranki. 22. septembra, Capezzone proti CGIL - Nekdanji tajnik radikalne stranke, poslanec Daniele Capezzone, je napovedal manifestacijo proti sporazumu med vlado in sindikati o pokojninah. Sprevod bo krenil mimo sedeža CGIL. 29. septembra, finančni zakon -Na ta dan mora vlada odobriti osnutek finančnega zakona. 13. oktobra, manifestacija NZ o davkih in varnosti - Dan pred primar- nimi volitvami za demokratsko stranko bo Nacionalno zavezništvo v Rimu demonstriralo za nižje davke in večjo varnost. 14. oktobra, primarne volitve - Demokratska stranka bo izvolila sekretarja in člane ustanovne skupščine. 14. oktobra, skupščina UDC za »stranko zmernih« - Na dan primarnih volitev za demokratsko stranko bo UDC v Milanu sklicala državno skupščino o odnosih med UDC in stranko zmernih. 20. oktobra, levica na ulici - Manifestacija na pobudo dnevnikov Libe-razione in Manifesto v Rimu za »obnovitev vloge levice kot protagonista in novo zaupanje v najboljši in najbolj zapostavljen del države«. Sodelujeta SKP in SIK. 20. oktobra, zagovor Biagija - Protimanifestacija v organizaciji odbora za izvajanje Biagijevega zakona v podporo temu zakonu. Sodelovala bosta tudi Pier Cferdinando Casini in Robverto Masrponi, iz vrst leve sredine pa stranka Rosa nel pugno. Konec oktobra, Severna liga proti finančnemu zakonu - Roverto Cal-deroli je za konec oktobra napovedal manifestacijo Severne lige proti finančnemu zakonu v Milanu. November, Alemannov no tax day - Bibvši minister NZ Gianni Ale-manno je napovedal manifestacijo skupčaj s stanovskimi organizaciji proti previsokemu davčnemu pritisku. 15. decembra, prvo mnenje o referendumu - Do tega dne se mora ka-sacijsko sodišče izreči o veljavnosti zbranih podpisov za referendum o volilnem zakonu, medtem ko se bo moralo ustavno sodišče dokončno izreči o referendumih do 20. januarja. Sicer pa je predsednik ustavne komisije v senatu Enzo Bianco do konca leta napovedal nov volilni zakon. December, nova manifestacija FI - Koordinator Berlusconijeve stranke Sergio Bondi je ob prvi obletnici velikega rimskega sprevoda na Trgu San Giovanni napovedal novo protestno manifestacijo. Evropska centralna banka 30. avgusta 2007 evro valute povprečni tečaj 30.08 29.08 ameriški dolar 1,3610 1,3631 japonski jen 157,33 156,48 kitajski juan 10,2633 10,2896 ruski rubel 35,9280 35,0330 danska krona 7,4472 7,4464 britanski funt 0,67800 0,67720 švedska krona 9,3832 9,3987 norveška krona 7,9590 7,9565 češka krona 27,594 27,628 švicarski frank 1,6402 1,6370 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 255,44 257,57 poljski zlot 3,8271 3,8358 kanadski dolar 1,4454 1,4464 avstralski dolar 1,6677 1,6713 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2616 3,2550 slovaška krona 33,740 33,833 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6974 0,6984 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 86,71 87,52 turška lira 1,7943 1,8110 hrvaška kuna 7,3212 7,3212 Zadružna Kraška banka 30. avgusta 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3847 1,3563 britanski funt 0,6856 0,6698 švicarski frank 1,6629 1,6224 japonski jen 161,9500 154,0500 švedska krona 9,6098 9,1501 avstralski dolar 1,7131 1,6408 kanadski dolar 1,4808 1,4245 danska krona 7,5893 7,3034 norveška krona 8,1554 7,7575 madžarski florint 264,0092 251,1307 češka krona 28,31870 26,93730 slovaška krona 34,6788 32,9871 hrvaška kuna 7,50423 7,13817 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 30. avgusta 2007 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,3869 1,3527 britanski funt 0,6877 0,6707 danska krona 7,560 7,373 kanadski dolar 1,4748 1,4385 japonski jen 160,33 156,38 švicarski frank 1,6641 1,6231 norveška krona 8,084 7,885 švedska krona 9,517 9,282 avstralski dolar 1,6987 1,6569 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J Milanski borzni trg 30. avgusta 2007 Indeks MIB 30: +0,86 delnica cena € var. % ALITALIA 0,8475 -2,19 ALLEANZA 9,415 +0,91 ATLANTIA 24,44 +0,99 BANCA ITALESE 16,34 +2,50 BANCO POPOLARE 18,04 +0,50 BPMS 4,65 +0,37 BPM 10,66 +2,01 CAPITALIA 6,955 +0,78 ENEL 7,57 +0,46 ENI 24,96 +1,50 FIAT 19,16 +0,64 FINMECCANICA 21,22 +0,57 GENERALI 29,76 +1,09 IFIL 7,035 +0,74 INTESA 5,5 -0,09 LOTTOMATICA 26,28 +1,39 LUXOTTICA 24,84 +1,18 MEDIASET 7,77 -0,06 MEDIOBANCA 15,72 +0,64 MEDIOLANUM 5,235 -0,29 PARMALAT 2,5925 +0,76 PIRELLI 0,8255 +1,23 SAIPEM 27,3 +0,04 SNAM 4,3 +1,34 STMICROELEC 12,06 +3,10 TELECOM ITA 2,0625 +0,95 TENARIS 17,16 +0,18 TERNA 2,5775 +2,28 UBI BANCA 18,5 +0,22 UNICREDITO 6,265 +1,18 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena 6 Petek, 31. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik rst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it JAVNI RED - Ukrep po zgledu iz Firenc, a vsebinsko nekoliko blažji Županova odredba zoper berače, čistilce šip in krošnjarje že veljavna Dipiazza pojasnil, da je poteza preventivna in da se tiče oseb, ki ovirajo promet oz. pešce V sredo je župan Roberto Dipiazza napovedal ukrep proti uličnim čistilcem avtomobilskih šip in včeraj je odredba že stopila v veljavo. Ukrep, ki bo spočetka veljal samo do 31. decembra letos, prihaja v času, ko mediji pozorno spremljajo odmeve na odredbo, ki jo je pred dnevi podpisala občinska uprava v Firencah. Tržaška različica ukrepa pa ima drugačno vsebino od toskanske. Odslej velja namreč v Trstu prepoved dejavnosti, ki na občinskem območju ovirajo ali ogrožajo prosto premikanje vozil in pešcev. Dipiazza je pojasnil, da je to največ, kar lahko občinska uprava naredi v zvezi z beračenjem, čiščenjem šip in kroš-njarstvom, saj so te dejavnosti same po sebi legalne. Prav zaradi tega je kasacijsko sodišče pred 5 leti razveljavilo razsodbo tržaškega sodišča, s tem pa je tržaška občinska uprava izgubila sodno bitko proti čistilcu šip. Dipiazza je skeptičen tudi glede ukrepa občinske uprave v Firencah, ki brez ovinkarjenja dobesedno prepoveduje delovanje čistilcev šip. »Zanimivo bo videti, kako bo župan Domenici uveljavil to pozicijo« je dejal. Na podlagi raznih norm (člen št. 650 kazenskega zakonika, člen št. 54 zakonskega odloka št. 267 z 18. avgusta 2000 idr.) pa lahko Občina skrbi za reden potek prometa in prost prehod pešcev ter za njihovo varnost. Poveljnik mestnih redarjev Sergio Abbate je povzel dejanske spremembe, ki jih prinaša odredba: doslej so bile osebe, ki so s svojimi dejavnostmi ovirale ali motile občane, deležne glob, slednjih pa običajno niso plačevale. Odslej bodo s podobnim vedenjem kršile županov ukaz, zato jih bodo lahko prijavili sodstvu. Redarji jim bodo obenem zaplenili blago in orodje. Dipiazza je poudaril, da ne gre za represijo, temveč za spoštovanje javnega reda. »Državljani, ki delajo in redno plačujejo davke, plačujejo tudi kazni. Zakaj ne bi smeli kaznovati tudi ostalih?« se je vprašal župan in dodal, daje poteza predvsem preventivne narave, saj situacija v Trstu k sreči ni primerljiva z Verono (tamkajšnji župan bo ukrepal na podoben način) in Firencami. A z bližajočim se padcem meje obstaja možnost, da bi se število tujih priseljencev, legalnih ali ne, povečalo. Po županovih besedah naj bi se odredba ne do- Čistilci šip bodo v Trstu pod drobnogledom mestnih redarjev kroma tikala uličnih glasbenikov, če ne bodo leti preveč moteči. Novost je močno odjeknila na krajevni politični sceni, ki se je predramila po avgustovskem premoru. Z ukrepom se načeloma strinjajo pri Levih demokratih in Nacionalnem zavezništvu, pokrajinski tajnik Severne lige Massimiliano Fedriga je z odredbo zelo zadovoljen. Rad bi šel še dlje: župana je pozval, naj se loti tudi t. i. pun-kovcev, »ki posedajo po ulicah ter jih maž-ejo s smetmi in razbitimi steklenicami«. Edine kritike so doslej prišle iz vrst Stranke komunistične prenove. Občinska svetnika Iztok Furlanič in Marino Andolina menita, da je občinska uprava »močna s šibkimi in včasih zapade v rasizem«. Pri tem navajata razne ukrepe občinske uprave, ki so po njunem zelo pomenljivi: odstranitev klopi s Trga Venezia, da bi »skrili« brezdomce; preselitev nomadskega naselja iz mesta v samotne kraje; oddaljitev kioskov, ki so jih pri Rusem mostu upravljali Senegalci; prepoved uporabe rdečih lantern pred kitajskimi trgovinami. (af) LEVA SREDINA - Kritike Občini Devin-Nabrežina: slabi izgledi za turizem? V devinsko-nabrežinski občini se turizmu ne pišejo najboljši časi. Tako meni lokalna leva sredina, ki opozarja na stališče domačega turističnega operaterja Sergia Ber-gamasca, ki ni ravno zadovoljen z le toš njo tu ris tič no be ro in s per -spektivami tega sektorja. Massimo Veronese, vodja opozicije v občinskem svetu, očita Retovi upravi, da se ne zanima do vo lj za tu ris tič ni sek tor. Pri tem navaja primer nekdanjega hotela Eu ro pa pod Na bre ži no, » ki se raz -vija v rezidenčno naselje z drugimi stanovanji za bogataše«. Devin- ski grad res doživlja dobre obiske, a ta znamenitost nima primernega zaledja oziroma ponudbe. Slabi časi se pišejo tudi Ses-ljanskemu zalivu, meni Veronese, saj je občinska uprava podrejena načrtom lastnikov območja. Leva sredina svetuje Bergamascu naj se zamisli o pravni bitki, ki jo je Občina Devin-Nabrežina skupaj z Deželo začela proti Spomeniškemu varstvu Furlanije-Julijske krajine, ki je dvakrat zaporedoma razveljavilo krajinska dovoljenja za gradbene posege v sesljanskem kamnolomu. VREME - Poslabšanje z dežjem in vetrom Pri ŠZ Gaja gorel avtomat Ogenj je avtomat za kavo zajel med neurjem, povzročil gaje kratek stik in ne strela - Pri Banih klestila debela toča z dežjem Zaradi včerajšnjega popoldanskega poslabšanja vremena z dežjem, vetrom in ponekod tudi točo so gasilci imeli več dela kot običajno predvsem v zgornji kraški okolici, kjer je zalilo nekaj kleti. Gasilci z openske postaje so posegli tudi v športnem centru ŠZ Gaja na Padričah, kjer so plameni ovili avtomat za kavo, ki je v uradu pred slačilnicami (f. KROMA). Prostor je že zasičil gost dim, na srečo pa ogenj ni poškodoval računalnika in ni zajel pohištva, mize, dveh omar, stolic, oglasne deske, tako da je bila škoda razmeroma majhna. Po mnenju gasilcev je ogelnj izbruhnil zaradi kratkega stika v avtomatu in ne zaradi strele, kot so nekateri domnevali. Debela toča pa je klestila predvsem pri Banih, zrna so bila tudi do tri centimetre velika. Neurje pa trajalo le okrog deset minut, poleg tega je tudi deževalo, kar je škodo omililo. Nekaj toče z dežjem so imeli tudi na Konto-velu, vendar je bil pojav kratkotrajen, tako da dejansko ni bilo nobenih posledic. POSKUS ROPA Avtomobilistu z izvijačem grozil pri belem dnevu Približal se je avtomobilu in od šoferja zahteval, naj izstopi. Nobenega dvoma ni bilo, da se šali, saj je v rokah imel velik izvijač. Šofer pa na zahtevo nikakor ni pristal. Tedaj je nasilnež na sedežu opazil torbico in se je je hotel s silo polastiti. Lastnik je začel kričati in ropar je uvidel, da bo morda imel več sitnosti kot koristi ter se je pobral. Avtomobilist, ki je sila neprijetno srečanje doživel kar pri belem dnevu, včeraj zjutraj v Ul. Car-pineto v Škednju, je takoj poklical policijo. Prišle so izvidnice letečega oddelka, ki so na podlagi opisa roparja izsledile v bližini, v Ul. Val-maura. Pri sebi je še imel izvijač. Moškega, 23-letnega romunskega državljana Adriana Onigo, so aretirali. Ugotovili so, da je v Italijo prišel s potnim listom in da stanuje v Piacenzi. Sedaj skušajo ugotoviti, če je morebiti vpleten še v nekatere tatvine in v neki drugi rop. SLOVESNOST Generali praznuje 175 let obstoja Leta 1831 so v Trstu ustanovili zavarovalnico Generali in isto mesto bo v nedeljo gostilo veliko slovesnost ob 175-letnici njenega obstoja. Praznovanje se bo odvijalo na Velikem trgu, pri Starem pristanišču in v tržaški športni palači, udeležilo pa se ga bo več kot štiri tisoč funkcionarjev in posrednikov trgovske veje levove zavarovalnice. Tržaški župan Dipiazza je na včerajšnji predstavitvi dogodka napovedal, da bo tržaški občinski svet na izredni jesenski seji podelil častno meščanstvo predsed-niku-dekanu družbe Generali Anto-ineu Bernheimu. V dvorani tržaškega občinskega odbora so predstavili nedeljsko prireditev, ki se bo odvijala cel dan. Gostje iz Generalijevih sedežev v Moglianu in Rimu ter iz drugih italijanskih mest bodo začeli prihajati navsezgodaj, od 9. do 14. ure pa bo prvi del slovesnosti potekal na Velikem trgu. Tam bo med drugim na ogled fotografska razstava s potreti zgodovinskih voditeljev in mnogih znanih osebnosti, ki so v stoletju in tri četrt zaupale v tržaško zavarovalnico. Logistični center dogodka bo četrti pomol, kjer bo priskrbljen prigrizek, v bližini pa bo parkiranih 80 avtobusov, s katerimi bodo ob 14.45 preselili množico v tržaško športno palačo. »Palatrieste« bo prizorišče popoldanskega praznovanja, ki bo namenjeno zgolj Generalijevim uslužbencem. Predstavnik pristaniške oblasti Livio Ungaro je spomnil, da je želela družba Generali pred leti graditi svoj upravni sedež za Italijo v Starem pristanišču, nato pa se je morala opredeliti za mesto Moglia-no blizu Trevisa. Zavarovalnica Generali je glavni adut istoimenske grupe. Legalni sedež ima še vedno v Trstu, upravnega v Moglianu, uradno predstavništvo celotne družbe pa je v Rimu. Skupina Generali, ki predstavlja prvo zavarovalnico v Italiji in tretjo v Evropi, je v prejšnjem letu nabrala 64,5 milijard evrov zavarovalnih premij. Sama trgovska veja zavarovalnice Generali šteje v naši državi nad 700 poslovalnic in 1.500 posrednikov, temu pa je treba prišteti še 2.500 samostojnih prodajalcev. Družba krilatega leva ima trenutno 2.600.000 klientov. Občinski odbornik s pooblastilom za velike dogodke, Franco Bandelli, je povedal, da se uprava in sile javnega reda pripravljajo na ta dan že dobrih šest mesecev. Zaradi velikosti dogodka (gostje bodo prileteli z 8 čarterskimi poleti in privozili s kakimi 400 avtomobili) bo dan kar naporen, saj bo za red skrbelo kakih 300 ljudi: 100 mestnih redarjev, 50 policajev, 50 karabinjerjev, 40 prostovoljcev civilne zaščite in gasilcev, pa še policijske okrepitve iz drugih mest, finančni stražniki in obalna straža. Dogodek bo znatno okrnil mestni promet, prve omejitve bodo nastopile že drevi. Nabrežje bo zaprto za promet večji del nedelje, popoldne se ne bo vozilo pred športno palačo in blizu stadiona Nereo Roc-co. Od današnjega večera do ponedeljka zjutraj bo prepovedano parkirati na Malem trgu, na Ul. San Carlo in na Trgu Squero vecchio, enaka prepoved bo veljala od jutri zvečer do nedelje opolnoči v neposredni bližini stadiona Rocco. V nedeljo med 6. in 15. uro ne bomo parkirali na Trgu Tommaseo in na Ul. Einaudi, med 12. in 15. uro niti v bližini športne palače. (af) 10 TRST Četrtek, 539. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ZGONIK - Zgoniška občina poslala prošnjo na deželno upravo Strateško partnerstvo za nadaljevanje Kraškega okraja Pomembno za sodelovanje pri strateškihi čezmejnih projektih za obdobje 2007-2013 Kraški okraj, omizje obmejnih občin in pokrajin, ki je bilo osnovano s čezmejnim evropskim projektom v okviru programa Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006, se ne bo izpel z za klju čkom nad vse us pe le ga na čr ta. Zgo niš ka ob či na je pred ne kaj dne vi poslala deželni upravi pismo, v katerem jo poziva, naj vključi okraj in v njem sodelujoče krajevne uprave med partnerje za strateške načrte v novem evropskem programu za obdobje 2007-2013. Dežela bi morala prošnjo vze ti na zna nje in pod pi sa ti s so u de -leženimi krajevnimi upravami pogodbo o partnerstvu. Evropska unija je namreč julija lani izdala pobudo o uvedbi partnerstev z ustanovami in upravami, ki so uspešno sodelovali pri preteklih projektih. To naj bi omogočilo nadaljevanje in nadgradnjo dosedanjega sodelovanja ob meji, da ne bi - po izteku projektov konec leta 2006 - zamrlo. V tem pogledu je bila izrecno poudarjena ozemeljska ce lo vi tost, kar je bi lo zna čil no za Mirko Sardoč kroma delovanje Kraškega okraja. Deželna uprava bi morala uradno odobriti prošnjo, tako bi postal Kraški okraj in v njem sodelujoče krajevne uprave sogovornik za strateške projekte v novem programu za obdobje 2007-2013. Strateški projekti so tisti, ki »veljajo« več kot milijon evrov, kar jasno kaže, kakšen pomen ima part ner stvo pri teh po se gih. K po bu di za part ner stvo so po leg zgo niš ke ob či ne, no sil ke Kraš ke ga okraja na italijanski strani, so pristopile še občine Milje, Dolina, Repenta-bor, De vin-Na bre ži na in Tr žič, ob njih pa še goriška in tržaška pokrajina, ki sta tu di so de lo va li pri Kraš kem okraju. Tržaška občina je z dopisom podžupana Parisa Lippija sporočila, da bo vsekakor sledila nadaljnjemu delu v okviru Kraškega okraja, da bo pri njem sodelovala in želi biti o njem infor mi ra na. So vo denj ska in do ber dob -ska občina, ki sta sodelovali pri Kraškem okraju, pa nista pristopili. Zgo niš ki žu pan Mir ko Sar doč je zelo ugodno ocenil pobudo o partnerstvu pri strateških čezmejnih načrtih novega evropskega programa za obdobje 2007-2013. Partnerstvo bo imelo pred nos ti za pri do bi tev po treb nih re sur zov, pri če mer bo do ude le žen ci izkoristili dosedanje izkušnje. Nadaljevanje, nadgradnja Kraškega okraja pa je za Sar do ča eden od naj po memb nej -ših rezultatov dosedanjega čezmejne-ga sodelovanja v okviru evropskega načrta. Ne gre pozabiti, da je prav Kraški okraj spod bu dil so de lo va nje med ob mej ni mi ob či na mi na obeh stra neh meje, pa tudi okrepil stike med kraškimi občinami in pokrajinama na italijanski strani. Vprašanj, s katerimi se je spoprijel, je nič koliko: od enotnega kraš ke ga par ka, ki naj bi se raz te zal na vsem kraškem območju na obeh straneh meje, dopobud za ureditev in označitev kraških poti, od sodelovanja med prostovoljci civilne zaščite in prostovoljnimi gasilci, do poziva o razpisu natečaja za občinske tajnike z znanjem slo ven ske ga je zi ka ( kar os taja za dvojezične okoliške občine na Tržaškem in Goriškem še vedno aktualno vpra ša nje). Septembra bo o strateškem partner stvu in o dru gih za de vah Kraš ke ga okraja govor na sejah, ki bosta v Zgo-ni ku in v Kom nu. SAMATORCA - Dela so stala skupno 36 tisoč evrov Ureditev balinišča Strukturo, ki bo namenjena tudi vaškim srečanjem, bo upravljal ASK Kras Balinišče v Samatorci ima novo podobo. Športno-rekreacijski objekt je bil sicer že pokrit, imel je stre ho, bil pa je od prt, za ra di če sar je bil ob deževnem in vetrovnem vre me nu ne upo ra ben. Prav to dej -stvo je v preteklosti izzvalo marsikateri pomislek nad prvotno zasnovo odprtega balinišča, ki je bilo na milost in (predvsem) nemilost vremenskih okoliščin. Zgoniška občinska uprava se je zato odločila, da strukturo skoraj popolnoma zapre. Pred me se ci so se za čela de la, ki so se pred nekaj dnevi končala. Na treh stra neh so bi le na me šče ne ste kle ne ste ne, ta ko je os ta la od pr -ta le ena stran, za tri bu no. »De lo je bi lo po treb no, saj bo sedaj balinišče uporabno za športna in rekreacijska srečanja tudi je-se ni in po zi mi, ob sla bem vre me nu, kajti nameščene šipe ga bodo ubranile dežja,« je včeraj poudaril zgo-niš ki žu pan Mir ko Sar doč. Namestitev šip je bila nadvse primerna, saj ostaja na ta način balinišče svetlo, brez potrebe po razsvetljavi na obeh balinarskih stezah in je to rej ob be lem dne vu upo rab -no brez upo ra be elek trič ne ener gi -je. Po seg gre uo kvi ri ti v pri za de -vanja levosredinske zgoniške občinske uprave za ovrednotenje in obogatitev manjših vasi v občini. Namen je jasen: tudi v manjših vaseh in zaselkih naj bi spodbudili socializacijo, druž be na in re kre a cij ska sre ča -nja med domačimi prebivalci. V ta namen je občina investirala 36 tisoč evrov. V to vsoto je - ob ureditvi steklenih sten balinišča -vključen tudi poseg v gornji sobi, ki so di v sklop ba li ni šča, v ka te ri so uredili ogrevanje. Soba je tako odslej tu di v je sen skem in zim skem ča -su primerna za razne vaške prireditve in praznike, kot so pustovanja, praznovanja dneva žena, silvestro- vanja in druga družabna in srečanja do ma čih ob ča nov. Ob ureditvi balinišča je zgoniška občinska uprava podpisala konvencijo z amaterskim športnim krožkom Kras za upravljanje objekta. Izbira je bila na dlani, saj se je edinole Kras prijavil na razpis o upravljanju balinišča. Konvencija je bila podpisana za dobo devetih let in jo bo mo go če po iz te ku ro ka po -dalj ša ti. Župan Mirko Sardoč je v imenu celotne občinske uprave izrazil zadovoljstvo nad podpisom konvencije, saj se je AŠK Kras doslej že zelo dobro izkazal z upravljanjem občinskega športno-kulturnega centra v Zgoniku. Župan je prepričan, da bo tudi upravljanje balinišča v Sama-tor ci ta ko us peš no. Kras bo mo ral seveda poskrbeti za vzdrževanje strukture, objekt pa bo na razpolago vaščanom za priložnostna srečanja, večere in sestanke. ZGONIK Logoped kmalu, psiholog pa še ne Tržaško zdravstveno podjetje se je s Slovensko socio-psiho-pe da goš ko služ bo do go vo ri lo za postopek razpisa za mesto logo-pedinje z znanjem slovenskega jezika. Novico je včeraj sporočila od bor ni ca za so ci al ne za de ve zgoniške občine Nadja Debenjak. Slo ven ska so ci o-psi ho-pe -dagoška služba je od 1. marca letos brez logopedinje. Dotedanja logopedinja je bila na lastno željo premeščena na drug sedež, od tlej pa ni bi la nad ome šče na, kar je prizadelo uslužbence ter starše mladoletnih uporabnikov Slovenske socio-psiho-pedagoš-ke. Slednji so pred dnevi v pismu uredništvu zahtevali čimprejšnjo nadomestitev. Vprašali so se, »kako da po pe tih me se cih pris toj ni organi niso ukrepali in nadomestili to nadvse pomembno figuro,« in menili, »da so zgodnja diagnoza. hitra rehabilitacija in konstant no de lo bi stve ne ga po me na za harmoničen razvoj otroka.« Zdrav stve na usta no va je ugo to vi la, da naj bi na Tr žaš kem ne bilo na razpolago logopedov z znanjem slovenskega jezika, zato se bodo lahko natečaja udeležili tudi slovenski državljani, seveda z ustrezno študijsko in strokovno kvalifikacijo. Če se bo vprašanje slovenskega logopeda po predvidevanjih v kratkem rešilo, pa ostaja problem slovenskega psihologa še nadalje odprt. Na julijskem srečanju je direktor kraškega okraja zdravstvenega podjetja Paolo Da Col zagotovil odbornici Debenjakovi dodatnih 15 ur, ki naj bi jih kril slo ven ski psi ho log za po tre be petih otrok, ki obiskujejo šole na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva. Minila sta dva meseca, storjeno pa ni bilo nič. Zato je odbor-nica Debenjakova v torek pisala Da Colu in ponovno zahtevala, da bi »povečali število ur v sodelovanju s kraškim Socialno-skrb-stvenim okrajem za poklicni lik slovensko govorečega psihologa za dodatnih 15. ur.« Odbornica je izrecno poudarila, da »zahteva temelji na potrebah, ki so jih pristojnim službam izrazili naši ob- POŠTA - Župan Sardoč je skoraj mesec čakal na dopis Zgonik je za opensko pošto...v Grčiji! Priporočeno pismo, namenjeno v Zgonik, je z Opčin poromalo v Grčijo - Z Opčin v Zgonik v 29 dneh (ali 203 metre na dan...) V letu Gospodovem 2007 se lahko zgodi, da priporočeno pismo, namenjeno z Op čin v Zgo nik, po le ti prej... v Grčijo, preden prileti na pravi (in pravilno napisani) naslov. Tak primer so pretekli mesec zabeležili na zgoniški občini. Glasbeno kulturno društvo Druga muzika je 23. julija letos naslovilo priporočeno pismo na zgoniškega župana Mirka Sardoča. Naslov je bil pravilno napisan (Zgonik 45), vključno s poštno številko (34010). Pismo je bilo oddano na openski pošti. Z openskega poštnega urada pa ga niso poslali v nekaj kilometrov oddaljeni Zgonik. »Nekdo« je pod naslov 34010 Zgonik ročno pridal ime Grecia. Tako je pismo poletelo v Grčijo. Kam, na dopisu, ni znano. Pač pa je mogoče razbrati, da je »nekdo« v Grčiji prečrtal pripis Grecia in - spet lastnoročno - dodal sporočilo Not at Greece, s katerim je pošiljatelja - openski poštni urad - obvestil, da Zgonika... ni v Grčiji. Priporočeno pismo se je vrnilo na poštni urad na Opčine. Od tod pa so ga - vendarle - odposlali na pravi naslov, županu Sardoču na zgoniško občino. Sem je prispelo 21. avgusta. Pomeni, daje po- tovalo z Opčin do Zgonika celih 29 dni. Openski in zgoniški poštni urad sta v zračni liniji oddaljena nekaj manj kot 5 kilometrov in 900 metrov. V brk vsem hvalnicah o hitri poštni dostavi je pri- poročeno pismo romalo z Opčin v Zgonik s povprečno hitrostjo 203 metre na dan (!). Ali gre morda vzrok za tako polžje potovanje iskati v dejstvu, da je bil naslov napisan v slovenščini? 10 Četrtek, 540. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / MILJE - V pričakovanju na primarne volitve 14. oktobra Predstavili krajevni odbor za promocijo Demokratske stranke Prvi na občinski ravni - Podpora pokrajinskega odbora »14. oktober« Spodbujati diskusijo in informirati občane o nastajajoči Demokratski stranki je cilj v Miljah pred kratkim nastalega pripravljalnega odbora, ki je doslej tudi edini na občinski ravni. Odbor je nastal spontano z namenom nuditi prispevek pokrajinskemu odboru, ki so ga uradno ustanovili sredi junija na skupščini na tržaški Pomorski postaji, in skratka z nizka podpirati približevanje ljudi k novemu političnemu subjektu. Odbor je v ta namen včeraj popoldne priredil javno skupščino v dvorani Millo v Miljah. Cilj pobude je bilo ustanoviti koordinacijski odbor, katerega naloga bo širjenje informacij in prirejanje srečanj ter drugih pobud v vidiku volitev v ustanovno skupščino Demokratske stranke v tržaški pokrajini in za izvolitev deželnega tajnika Demokratske stranke, ki bodo 14. oktobra. Obenem je bil namen srečanja obelodaniti delovanje odbora in še zlasti prisluhniti mnenjem oz. zamislim občanov. Skupščine se je udeležilo kar lepo število ljudi, od predstavnikov strank (med temi je bil tudi občinski svetnik Ssk Danilo Šavron) do posameznikov, ki so tudi posegali v kasnejšo razpravo. Srečanje je povezovala članica pripravljalnega odbora Giovanna Pacco, njegovo delovanje pa je orisal kolega Lorenzo Cociani. Ob govorniški mizi je sedel tudi predsednik pokrajinskega odbora Franco Codega, ki je dejansko blagoslovil nastanek miljskega odbora, ker so taka srečanja in pobude dobrodošli. Cociani je v tem smislu poudaril, da je mi-ljski odbor nastal v sozvočju z vsemi mi-ljskimi levosredinskimi strankami in da je vsekakor »na razpolago« pokrajinskemu od bo ru. Co de ga je do dal, da mo ra biti na srečanjih vselej v ospredju zgodovinski dogodek, ki ga predstavlja spojitev v preteklosti nasprotujočih si kultur, in sicer socialistične, liberalne in krščanske, ki nameravajo zdaj skupno graditi novo prihodnost. Rojstvo odbora je ob robu srečanja pozitivno ocenil tudi miljski župan Nerio Nesladek, ki se je skupščine udeležil v svojstvu prvega občana, a tudi kot posameznik. Vse stranke leve sredine v Miljah gledajo z zanimanjem na krepitev Demokratske stranke, nam je pove dal žu pan, ker je nuj -na nova, močna stranka s koreninami na teritoriju. Nova stranka pa bo nenazadnje še utrdila levosredinsko koalicijo, ki je podprla Nesladka na zadnjih občinskih volitvah. (A.G.) Pobuda je pritegnila veliko pozornosti kroma FERLUGI - Neznani mazači spet na delu Moti jih slovensko ime Storilcev podobnih dejanj doslej še niso izSLEDILI Neznani mazači so se pred nekaj dnevi spet pojavili na Krasu. Ob vhodu v Ferluge so s psovko označili slovensko ime kraja. Tudi tokrat so ostali - kot vsakič doslej -neznani NABREZINA Solidarne trgovine o koristnem razvedrilu Sodobni družboslovci, psihologi in raznorazni učenjaki, ki se ukvarjajo s človekom, nam stalno dokazujejo, da je razvedrilo koristno oz. celo potrebno, če želimo polno in sproščeno zaživeti. Prostovoljci mestnih trgovin za enakopravno in solidarno trgovanje Mosaico per un comune avve-nire in Senza Confini Brez Meja so od loč no na stra ni tis tih, ki ver -jamejo, da lahko z zdravim razvedrilom spoznamo marsikaj koristnega za naše življenje. Tako so si s podporo Oddelka za rehabilitacijo in bivanje ter v sodelovanju s Središčem za duševno zdravje žensk zamislili družaben večer s pokušnjo raznoraznih dobrot, ki jih lahko pripravimo z izdelki enakopravnega in solidarnega trgovanja. Srečanje bo potekalo danes ob 18.30 v Središču za duševno zdravje v Nabrežini (Nabrežina kamnolomi 9) in bo posvečeno vsedržavnemu združenju »Libera. Associazioni, nomi e numeri con-tro le mafie«, se pravi mreži, ki združuje 1200 organizacij in ki jo je ustanovil don Luigi Ciotti. Gostom bodo izrekli dobrodošlico s solidarnim aperitivom, nato pa se bodo posvetili globljemu spoznavanju mreže Libera in vseh tistih, ki pri njej sodelujejo. Uvodoma bo prisotne pozdravil tržaški pokrajinski koordinator omenjene organizacije, ki jo je celo ministrstvo za družbeno solidarnost zaradi konkretnega in vzgojnega dela v korist zakonitosti imenovalo za Organizacijo za družbeni razvoj, Roberto Capita-nio. Na svoj račun bodo nato prišli člani druge skavtske skupine Age sci iz Tr sta, ki bo do z be se do in fotografijo predstavili, kaj vsega so doživeli na poletnem taboru v kraju San Giuseppe Jato na Siciliji, kjer so delali na poljih zadruge Placido Rizzotto. Tja so se odpravili, da bi podrobneje spoznali mafijo kot družbeni pojav in seveda vse tiste, ki se ji zoperstav-ljajo. Kdor želi o tem kaj več izve de ti, se lah ko da nes po da v Na -brežino. Ob zaključku večera bosta vse prisotne s svojim tangom očarala Luis Cagna in Eduardo Contiranetti. MILJE - Jazz festival Marconijev trg v objemu jazz glasbe Ugledni gostje bodo 8. in 9. septembra v Miljah Milje bodo v soboto, 8. in nedeljo, 9. septembra, gostile prvo izvedbo Jazz festivala, ki bo vse od 17. do 23.30 spremenil glavni, Marconijev trg v čudovito pisano glasbeno areno. Festival, ki si ga je zamislilo mi-ljsko kulturno-glasbeno združenje Boogie Bite Corporation in lahko računa na podporo domače občinske uprave in družbe Samer & Co. Shipping Srl., se bo lahko ponašal z izvrstnimi in širše znanimi glasbenimi gosti, kot so na primer Bobby Solo, Nick Becattini, Gianni Basso, Francesco Bearzatti, Stefano Franco, James Thompson in Dieter Themel; ob njih bodo v Miljah nastopile tudi skupine Angel and the sensations, The Dukes of Rhythm duo in The Blues Breakers. Kot je na včerajšnjem srečanju z novinarji poudaril miljski župan Nerio Nesladek, se tovrstna pobuda vključuje v širši sklop dogodkov, ki želijo dodatno ovrednotiti in promovirati malo ribiško občino. Letošnje poletje je namreč dokazalo, da so tovrstne prireditve prava vaba ne le za prebivalce, ampak tudi za turiste in obiskovalce, ki se odločijo za obisk slikovitih Milj. Za spored in podrobnejše informacije o festivalu sta na razpolago spletna stran www.muggiajazz.com in telefonska številka 338/4845188. V primeru slabega vremena se bodo glasbena srečanja pomaknila v gledališče Verdi, vstop pa bo prost. PROMET - Za motociklista usodna prekomerna hitrost Poškodbe so bile prehude Včeraj popoldne je 20-letni Tržačan umrl v katinarski bolnišnici - Zaneslo ga je na nasprotni vozni pas Na ovinku ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, zadel je v nasproti prihajajoči avtomobil, ki se nenadni oviri ni mogel izogniti. Motociklist je obležal na tleh, motorno kolo je odbilo v drugo vozilo, ki je prihajalo nasproti, nakar je razbitine zaneslo na del ceste, po katerem je trenutek prej peljalo (na sliki Kroma). Nemudoma so poklicali osebje službe 118, ki je poškodovanemu motoci-klistu, 20-letnemu A.R. iz Trsta, nudilo prvo pomoč in ga odpeljalo v katinarsko bolnišnico. Popoldne pa je odjeknila žalostna vest, da je mladenič je podlegel poškodbam. V Trstu je to že druga smrt motociklista v pičlih dveh dneh. Mladi A.R. se je ponesrečil včeraj zjutraj, okrog 9. ure, na Drevoredu C. Elisi. Sedel je na motornem kolesu ducati corsa in je bil namenjen proti središču mesta. Zgleda, da ga je izdala prekomerna hitrost: morda je precenil svoje sposobnosti, morda ni računal, da je ovinek tako oster. Tako ali drugače, posledice padca so bile za motociklista prehude. Izvide o nezgodi so opravili mestni redarji, ki so tudi za poldrugo uro zaprli polovico voznega pasu. Redarji so okrog poldne bili zaposleni tudi v Ul. Coroneo, kjer sta trčila avtomobil in skuter. Medtem ko je avtomobilist ostal povsem nepoškodovan, so motociklista odpeljali v katinarsko bolnišnico, vendar so povedali, da ni utrpel posebno težkih poškodb. Mestne redarje so popoldne poklicali tudi na hitro cesto, pod Škednjem, kjer sta se ob varnostni ograji »ustavila« dva avtomobila. Morda sta šoferja nekoliko preveč pritiskala na plin in nista upoštevala, da je asfalt spolzek zaradi dežja. Bila sta namenjena proti mestu, njuna pot pa se je končala v bližini odcepa pri Valmauri. 10 TRST Četrtek, 541. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / Včeraj danes Danes, PETEK, 31. avgusta RAJKO Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.22. Luna vzide ob 20.56 in zatone ob 10.05. Jutri, SOBOTA, 1. september 2007 TILEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1009,7 mb raste, veter 33 km na uro severo-vzhodnik, burja, vlaga 63-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia (040 631661), Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19 -040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božl e polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garo fo lo. Q Kino ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 15.45,17.15,18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«. ARISTON - (poletna arena) 18.00 »La Loterija B0. avgusta 2007 Bari 48 21 67 66 49 Cagliari 16 s0 41 8B 7s Firence 19 41 B7 B2 42 Genova 1 24 86 84 68 Milan 19 88 71 7B 46 Neapelj 60 s4 8B 68 7B Palermo s6 62 88 B7 21 Rim 49 1B B8 22 B2 Turin 49 2 B0 s 88 Benetke 76 7s B7 s9 84 Nazionale s6 2B 77 62 B9 Super Enalotto Št. 104 19 48 49 56 60 88 jolly 76 Nagradni sklad 2.671.022,47€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 2.794.401,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 9 dobitnikov s 5 točkami 59.356,06 € 1.195 dobitnikov s 4 točkami 447,03 € 44.996 dobitnikov s 3 točkami 11,87 € Superstar S6 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitniki s 4 točkami 44.70B,00€ 134 dobitnikov s 3 točkami 1.187,00 € 2.136 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.875 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.210 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Vie en Rose«; 21.00 »I fantastici 4«. CINECITY - 16.00, 22.00 »Sicko«; 18.20, 20.10 »Licenza di matrimonios 16.00, 20.10, 22.10 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; 22.15 »Disturbia«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Il bacio che aspettavo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Captivity«; 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.30, 19.30, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Shrek Terzo«. EXCELSIOR -16.15,18.30, 21.15 »Fast Food Nation«. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 settima-ne, 2 giorni«. FELLINI - 16.00, 18.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 20.20, 22.30 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 2- (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Il ba-cio che aspettavo«. KOPER - KOLOSEJ -16.00,18.30 »Ra-tatouille«; 16.30, 18.40, 20.50 »Vsemogočni Evan«; 17.40, 19.30, 21.20 »Kako se poročiti in ostati samski«; 21.00 »Transformerji«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.00,17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Captivity«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pathfinder: la leggenda del guerri-ero vichingo«; Dvorana 3: 16.00 »The Reef: Amici per le pinne«; 18.45, 22.15 »Disturbia«; 17.15, 20.30 »The Invisible«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonio«; 19.00 »Il matrimonio di Tuya«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.00, 18.10 »Shrek terzo«; 20.10, 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 gior-ni«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspettavo«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Sic-ko«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 9. uri, na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu obvešča učno osebje, da bo 1. plenarna seja učnega zbora v ponedeljek, 3. septembra, ob 9. uri na sedežu v ulici Caravaggio 4. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA v Trstu sporoča, da bo prva redna seja profesorskega zbora v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 8.30 v šolskih prostorih na sedežu pri Sv. Ivanu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah. RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo začel tečaj slovenskega jezika za učence, ki so se predhodno nanj priglasili v torek, 4. oktobra, 2007 in sicer po sledečem razporedu: torek, sreda, četrtek, petek od 8.30 do 10.30 za 1. razrede obeh sedežev in 2. razred Sv. Ivana; torek, sreda, četrtek, petek od 10.30 do 12.30 za 2. razred sedeža na Katinari in za vse tretje razrede obeh sedežev. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO iz Nabrežine sporoča, da bo sestanek zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 11. uri. Narodna in študijska knjižnica Odbor za proslavo bazoviških junakov vabi na TISKOVNO KONFERENCO v soboto, 1.9.2007 ob 11. uri v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14. S Izleti JViHimiMKlMfllltlUC ■■ Zadruga Naš Kras v sodelovanju z Zadružno kraško banko vabi na odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija "LJUDJE_GENTE" Avtorja bo predstavil Marij Čuk V okviru vetera bo potekala predstavitev dvojezične pesniške zbirke ROBERTA DEDENARA "PLASTIČNE PREGRADE, KLJUBOVALNO CVETLIČENJE" O pesniku in njegovi poeziji bo spregovoril MARKO KRAVOS Za prijetno vzdušje bo poskrbel ulični glasbenik FAB/0 Z0RATT! DANES, 31. avgusta 2007 ob 20.00, v KRAŠKI HIŠI v REPNU Pokrovitelji večera: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo v soboto 01. septembra. Za rezervacije pokličite ali pošljite sporočilo na tel. št.: 3497597763 (Nastja). KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danieli ali g. Aleksandru. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v nedeljo, 2. septembra 2007, iz Trsta, trg Oberdan - deželna palača, ob 6.30 in iz Bazovice, nasproti starega poštnega urada, ob 6.45. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne ve-černice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom! SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040-220155 Li-vio ali 040-2176855 Vojka. KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040-360072. S3 Prireditve ZADRUGA NAŠ KRAS V SODELOVANJU Z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO vabi danes, 31. avgusta ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija »Ljudje-Gente«. Avtorja bo predstavil Marij Čuk. V okviru večera bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedena-ra »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje«. O pesniku in njegovi poeziji bo spregovoril Marko Kravos. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ulični glasbenik Fabio Zoratti. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO vabi na koncert komornega orkestra in solistov I Came-risti triestini »Sulle ali dell'operetta«, sopran Gisella Sanvitale tenor Andrea Binetti dir. Fabio Nossal, v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren, v Boljuncu. Vstop prost. Koncert je omogočila Tržaška Pokrajina. KONCERT ZA MIR 2007 - 5. IN 6.SEP-TEMBRA NA RAZSTAVIŠČNEM PROSTORU V ZGONIKU, od 19. ure dalje. Nastopile bodo skupine: Alter ego, The M.A.F.F., Pown Kufr, Ultra Maci's mobile, Zakkaman & Revolutionary, Tribe of Lion ter Kiss my Nash, 50%, J'accuse, Magenta, Wild Horses, 3 Prašički. Pa še: gledališke predstave, avdiovizualne projekcije, razni posegi, informacijske stojnice, možnost vpisnine na pohod Perugia -Assisi in enogastronomski kioski. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi, Pokrajina Trst, Občina Dolina in Občina Repentabor ter Omizje za mir. K pobudi so pristopili tudi: Pokrajina Gorica, Občine: Tržič, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Milje, Sežana, Komen, Miren-Kostanje-vica in Hrpelje-Kozina. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik, ki se bo letos pričel že na petek 7. oktobra in nadaljeval v soboto 8. oktobra ter nedeljo 9. oktobra 2007 v Gročani. Ples in zabava s skupinami Primorski fantje, Happy day, ACDC Cover in Mitiche pirie, dobro založeni kioski, v nedeljo popoldne kulturni program z nastopom domačih otrok, folklorno skupino Kres iz Novega mesta ter komičnim duom Zmago in Vittoria. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert TPPZ Pinka Tomažiča, ki bo 8. septembra 2007, ob 20. uri, na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. sep- tembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema Agencija TMEDIA - TRST: ul. Montecchi, 6 - I. nadstropje URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna številka ¡ FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. ■mm MZ^smkiss Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure / 10 Četrtek, 542. avgusta 2007 □ Obvestila SKD FRANCE PREŠEREN -TELOVADBA - informativni sestanek in vpisovanje za novo sezono Pilatesa in telovadbe za hrbtenico bo danes, 31. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih SKD France Prešeren (občinsko gledališče) v Boljuncu. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČIN-SKEGA OBVEŠČA, daje še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JE-ZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambra-tiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta: »mailto:franmilcinsk@libe-ro.it«. KMEČ KA ZVE ZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust do danes, 31. avgusta 2007. SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do danes, 31. avgusta, odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ENOTI KO SOVE LOVE KNJIŽ NI CE SE -ŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. 42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007. Park Finžgarjevega doma, Opčine, Dunajska cesta 35. Spored: danes, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen »Manjšina v očeh opazovalcev« (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina »Slovenščina danes in jutri«; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, ob 16. uri: prof. Tine Hribar »Stanje duha na slovenskem« (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846, faks 040-633307, el. naslov: »redakci-ja@mladika.com«. ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno danes, 31. avgusta. KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. Danes, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). KRUT obvešča, da bo do danes, 31. avgusta pisarna odprta v jutranjih urah od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do danes, 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do danes, 31. avgusta zaprta za poletni dopust. DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof. FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti do 1. septembra v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka). Danes, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen MANJŠINA V OČEH OPAZOVALCEV (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdi-na SLOVENŠČINA DANES IN JUTRI; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek KRŠČANSTVO V DIALOGU S SODOBNO MISLIJO: KAJ LAHKO KRŠČANSTVO PONUDI SODOBNEMU SVETU?, ob 16.uri: prof. Tine Hribar STANJE DUHA NA SLOVENSKEM (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravigna-ni. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 370846, faks 040 633307, el.naslov : redakcija@mladi-ka.com ODBORZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV vabi na tiskovno konferenco v soboto, 1. septembra 2007, ob 11. uri, v Narodnem domu v Trstu: program spominskih prireditev BAZOVICA 2007. ZAKLJUČEK POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD NA VOJSKEM bo v soboto, 1. septembra 2007, ob 11.30, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (Vojsko 21, Idrija, SLO). Vabljeni starši in prijatelji. KOLESARSKI KLUB ADRIAprirejavne-deljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379. AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! GLASBENA MATICA - Trst sporoča, da prične Poletna glasbena delavnica v ponedeljek, 3. septembra 2007. Prosimo, da pripeljete otroke malo pred 9. uro v Dijaški dom. Informacije - tajništvo tel.: 040-418605, med 9. in 12. uro. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČIN-SKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠKA prične v ponedeljek 3. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo na Trgovskem Tehničnem Zavodu Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Čakamo vas! SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo, 4. in 11. septembra, na upravnem sedežu v Pro-seški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenj-skih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega. SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra ob 20.30 na šolsko dvorišče v Šempo-laju, na gostovanje dramske skupine kulturnega prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika, ki bo uprizorila »Kadar se ženski jezik ne suče«. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR meni, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega ALPE-JADRAN, DEŽELA smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo, 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TO MA ŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v sredo, 5. septembra generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom (Bazovica, sobota, 8. septembra ob 20. uri), v torek, 11. septembra prva redna vaja v novi sezoni, na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. AMATER SKI IN PRO FE SI O NAL NI FO -TOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP.OPČINE: V nedeljo, 9. septembra 2007 bo na Op-činah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega vencaz branjem odlomkov iz posinodalne apostolske spodbude EVHARISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fatimske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ravignani. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaški skavti in skavtinje, šolske sestre in narodne noše. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 uri vsak ponedeljek (začetek 10. oktobra), v Domu upokojencev Sežana (v prostorih fiziotera-pije) ob 20. uri vsak ponedeljek (priče-tek 10. oktobra) in vsak torek ob 18. uri (začetek 11. oktobra), v domu krajanov v Ajdovščini ob 18. uri vsako sredo (začetek 12. oktobra) in v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18. uri ob četrtkih (začetek 13.9.). Tečaj poteka enkrat tedensko 1 uro 45 min. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami aheshwara-nande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v torek, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane. KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka in mednarodna inštruktorica IN-WA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricma-nje.org«. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v drugi polovici septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. OBČINA DEVINNABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabreži-ni 158 (tel. 040-200824). KMEČ KA ZVE ZA prireja v soboto, 22. septembra 2007 v sodelovanju s Kmetijsko - gozdarsko zbornico Slovenije promocijsko - prodajno prireditev »Podeželje v Mestu jeseni« na Pogačar-jevem trgu na osrednji ljubljanski tržnici. Tu bodo zamejske in slovenske kmetije, zadruge in združenja lahko ponujale svoje pridelke in izdelke v po-kušnjo in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi člane in vse, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se zaradi organizacijskih potreb najkasneje do petka, 7. septembra 2007 prijavijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Udeležba je brezplačna. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev / ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteoporo-zo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. 0 Mali oglasi 4000 KVM nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 25.000 evrov. Tel. na št.: 347-6145807. DRUŽINA iz središča Trsta išče resno varuško od septembra dalje. Tel. na št.: 340-4048417. IŠČEM KNJIGE B. Beckett - R.M. Gallagher (Biologija) in D. Kapko (Odvoz-lanke). Tel. na št.: 338-6036203. IŠČEM KNJIGE V. Benedetto - Latinska slovnica in vadnica 1, B. Beckett, R.M. Gallagher - Biologija, D. Kapko - Od-vozlanke, S. Pople - Naravoslovje: Fizika. Tel. na št. 335-6507397. IŠČE MO dekle z dobrim znanjem slovenščine za varstvo in pomoč pri domačih nalogah sedemletni deklici. Poklicati v večernih urah na 040-381420. IŠČEMO natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 348-3721844. MIZARSKA DELAVNICA vobrtniškico-ni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. št. 335-285063. NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo 26. avgusta, sem izgubila izposojen modri svileni pas, del ženske noše. Poštenega najditelja prosim najpokliče ne tel. št.: 347-1223432 Tanja. NUDIM LEKCIJE iz angleščine. Tel. št.: 340-9329903. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, v okolici Opčin. Tel. na št.: 329-6055490. NUJ NO iščemo vestno gospo za oskrbo invalidne osebe 24h na 24. Tel. na št.: 347-2530427. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m (v najem ali v prodajo). Tel. na št.: 338-4719734. PODJETJE V DOLINSKI CONI išče mladega vajenca. Tel. 040-8325141. PRODAM kad (bdnj) za približno 8 hektolitrov. Tel. št. 040-814212. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo Frana Levstika. Klicati ob večernih urah na tel. št. 040-220729. PRODAM STEKLENICE za osmico, tel. 335-6322701 PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.:348-3127194. PRODAM domač krompir v Doberdobu, Tržaška ul. 25. Tel. 0481-78066. P RODA M grozdje Cabernet na trti od 5 do 6 kvintalov. Tel.0481-485701. PRODAM razno vinsko posodo (tudi iz murvinega lesa). Tel. na št.: 040228447. PRODAM skoraj nov stroj za izkopavanje krompirja. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 333-2331049. PRODAMO pasjo hišico za pse velike pasme, malo rabljeno. Tel. 040-231054 ali 338-8912640. RESNA GOSPA z izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št. 328-8161372. PRIVATNIK KUPI enostanovan-jsko hišo na Opčinah ali bližnjih vaseh. Tel. 3407846681. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE VZGOJITELJE z učiteljsko ali enakovredno ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na področju vzgoje za vzgojne službe. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum: faks 040232444 RESNA GOSPA stara nad 50 let bi rada spoznala resnega in poštenega moškega svojih let za preživetje mirnih uric skupaj. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro RESNA. SLOVENSKO PODJETJE išče osebo za komercialno-tehnično dejavnost. Zahtevana je delna ali celotna univerzitetna izobrazba, poznavanje slovenščine, italijanščine in angleščine. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 0402529063. TERMOTEHNIČNO PODJETJE išče vajenca. Zaželjena resnost in volja do dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »TERMO«. V MAVHINJAH prodajam grozdje, Mal-vazijo in Vitovsko. Tel. 040-299506. VINSKO POSODO rabljeno, prodam po ugodni ceni: leseni plavnik (bedenj) 7 hl in spodnja posoda za iztočenje (sempla). Tel. 040-54390 ali 040575145 ali 348-2801144. Id Osmice OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico. Briš-čiki 18. OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO so odprlipriTerčonovihvMa-vhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-299450. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič. Prispevki V spomin na Vilka Rebula daruje Paolo Peric 50,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Vilka Rebula darujeta Gaby in Mirko (Gabrovec) 50,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Vilka Rebula darujeta Anuška in Miloš 30,00 evrov za SKD Vi-gred. V spomin na Vilka Rebula darujejo Jul-ko, Vladimir in Armita z družinami 30,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Vilka Rebula darujejo: Ludvik Kosmina 30,00 evrov, Alma in Olga Kosmina z družinama 50,00 evrov, Frida Kosmina z družino 30,00 evrov, Nataša in Miro (Nemčija) 50,00 evrov, Corrado in Lucia Candian 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Vilka Rebula darujeta Dragi in Ida Purič 20,00 evrov za SKD Vi-gred. Namesto cvetja na grob pokojnega strica Svetka Čufar darujeta Mirko in Tomaž z družinama 35,00 evrov za OPZ Slomšek, 35,00 evrov za pevski zbor Lipa in 35,00 evrov za ŠZ Zarja. V spomin na Sveta Čufar darujeta Marica in Marta 25,00 evrov za OPZ Slomšek. V spomin na Sveta Čufar darujeta Kle-lia in Nino 20,00 evrov za OPZ Slomšek. V spomin na Marjanovega očeta Sveta Čufar darujejo družine De Walderstein, Gornik, Gregori in Starc 80,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. Names to cvetja na grob pokoj ne ga Sve -ta Čufar daruje družina Mezgec 30,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na Vilka Rebula darujeta Sonja in David Gruden 20,00 evrov za KD Vigred. V spomin na dragega bratranca Vilka Rebula darujejo sestrične Vilma, Lidija, Anita in Marta 60,00 evrov za KD Vigred. V spomin na dragega bratranca Vilka Rebula darujejo sestrične Vilma, Lidija, Anita in Marta 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. / KANAL - Kogojevi dnevi Komorna glasba Daneta Škerla za uvod Začenja se 28. mednarodni festival sodobne glasbe Na Kontradi v Kanalu ob Soči bo nocoj ob 20. uri slavnostna otvoritev Kogojevih dnevov, zagotovo enega najbolj trdoživih slovenskih festivalov, ki - kljub neprofesionalnemu vodenju domačega Prosvetnega društva Soča - že 28 let vztrajno časti sodobno glasbeno ustvarjalnost, nagovarja slovenske skladatelje za pisanje novih del in se s krstnimi izvedbami le-teh predstavlja na različnih prizoriščih ob zahodni slovenski meji. »V poplavi vseh mogočih festivalov smo lahko še toliko bolj ponosni, da Kogojevi dnevi še vedno iščejo nov zagon pri slovenskih skladateljih. In letos bodo kar trije koncerti namenjeni prav slednjim. Izbor iz ustvarjalnega komornega opusa Daneta Škerla ob letošnji peti obletnici skladateljeve smrti je za otvoritev festivala pripravil Aleksander Spasic, umetniški vodja in dirigent Ansambla Gaudeamus, in veselim se že koncerta, saj bodo glasbeniki izvaja li ne ka te re po vsem ne po zna ne sklad be. No, vsaj sam jih še nikoli doslej nisem slišal. Zelo zanimiv bo seveda tudi portretni koncert skladatelja Uroša Rojka 26. oktobra na dvorcu Zemono pri Vipavi. Pričakujemo veliko inovativnosti, tudi zato, ker Rojko večer pripravlja skupaj s stanovskim kolegom Vinkom Globokarjem. Osemdesetletnico skladatelja Pavleta Markuja pa bomo počastili na zaključnem koncertu 31. oktobra v Trstu, ko bom kot dirigent nastopil z našim rednim gostom festivala, orkestrom iz Padove in Veneta, »meni dirigent Anton Nanut, že vsa leta umetniški direktor Ko go je vih dni. Se ve da pa še ved no na pro gra mu ce lot ne pri -reditve izstopajo novitete. Krstne izvedbe bo letos na fes ti va lu do ži ve lo osem skladb, ki so jih na -pisali Š. Mauri, P. Šavli, N. Forte, L. Kranjčan, T. Svete, J. Žitnik in D. Bavdek, prvič v zgodovini festivala bo pred zvestim občinstvom Kogojevih dne-vov ( v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici 28. septembra) nastopila pianistka Dubravka Tomšic Srebotnjak, ljubiteljem zborovske glasbe pa sta namenjena koncerta že 8. in 14. septembra, ko bos ta nas to pi la Ko mor ni zbor Ju li us iz Tr sta in APZ To ne Tom šič Uni ver ze v Ljub ljani. In zakaj odločitev, da med enajstimi koncerti kar tri na me ni jo glas bi ene ga sa me ga slo ven ske -ga skladatelja, saj slednje lahko še podkrepi laično mnenje nekaterih, da so »Kogojevi dnevi le za izbrance, in da je to elitna prireditev.« »Tudi zaradi benevolentnosti naših poslušalcev sem prepričan, da prav s takimi večeri postajamo še bolj poseben in enkraten glasbeni festival. Večinoma dandanes ne gledajo s simpatijo na koncerte, na katerih predstavljajo glasbo samo enega skladatelja, sam pa menim, da so obiskovalci Kogojevih dnevov dovolj utrjeni, potrpežljivi in predvsem sprejemljivi za take avtorske večere. V pri hod nje si že lim, da bi jih lah ko pri pra vi li še več in razmišljam tudi že o koncertu, ki ga bomo leta 2008 namenili ustvarjalnosti Marijana Gabrijel-čiča ob deseti obletnici njegove smrti,« še dodaja Anton Nanut. Festival, ki bo med 31. avgustom in 31. oktobrom vnovič povezal kraje ob zahodni slovenski meji (Kanal, Deskle, Gorico, Novo Gorico, Gorenj Tarbij, Trst, Zemono) prejema tudi letos najvišja priznanja stroke in slovenskega ministrstva za kulturo. A žal lepe besede za izvedbo prireditve ne pomagajo veliko (organizator ocenjuje, da je vrednost celotnega projekta 13 milijonov tolarjev: 5 milijonov prispeva občina Kanal, 4 milijone pa slo ven sko mi nis tr stvo za kul tu ro). »Kogojeve dneve resnično hvalijo strokovnjaki, poznavalci in seveda skladatelji, ki že 28 let pišejo dela za festival. Prireditev hvali tudi slovensko ministrstvo za kulturo, ki je festival uvrstilo celo v 1. kategorijo slovenskih festivalov. Vendar pa v sorazmerju z vsemi temi pohvalami, je finančni prispevek zelo skromen, in se vsako leto soočamo s finančnimi težavami. Saj jih potem tudi na kon cu ne ka ko raz re ši mo, a ven dar bi mo ra la slo -venska kulturna politika, če bi hotela ohranjati svoj kulturni nivo, ohranjati svojo identiteto, tovrstnim prireditvam namenjati večji poudarek. A časi so da nes žal bolj na klo nje ni za ba vi, ne kak šne mu dru -ženju - kar vsi tako radi poudarjajo. Menim, da to ni dobro, da ne vodi v dobre čase in da to nikakor ni dober zgled za mlade prihajajoče generacije. Nekaj se bo moralo spremeniti,« je ob predstavitvi letošnjega programa festivala še povedal Peter Blažej podpredsednik Sveta Kogojevih dni. Morebiti bo v tonaliteti slednjega razmišljal tudi slavnostni govornik na nocojšnji otvoritvi, pisatelj in akademik Saša Vuga. Tatjana Gregorič GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot. Jutri, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialteater, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala. V ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 8. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V soboto, 8. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Danes, 31. avgusta ob 20.00, Kanal ob Soči, Kontrada / Slovesna otvoritev festivala; ob 20.30 Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete, ansambel Gaudeamus. V soboto, 8. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Komorni zbor Julius, Trst. Zborovodja: Walter Lo Nigro. V petek, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah. V soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De-skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Danes, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija. Jutri, 1. septembra ob 20.30, Cankarjev dom / Slavnostni zaključek festivalskega poletja 2007, Izraelska filharmonija. PRIREDITVE Jutri, 1. septembra ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Shirley Valentine«, monokomedija. V nedeljo, 2. septembra ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Evangelij po Čušinu«, monokomedija. V petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija. V soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk. ■ Tartini festival Jutri, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Ma-riaTecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Re-niero - čembalo. V nedeljo, 2. septembra ob 20.00, Manziolijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kröner - violina, Erwin Sükar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici -viola. V sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir. V petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Környei 1. violina, Laszlo More - viola. V torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost. V soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - še danes, 31. avgusta 2007 - Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - še danes, 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elektra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - še danes, 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto še danes, 31. avgusta od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: še danes, 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La passione« Rossana Longo. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost. Palača Gopčevic: do 6. septembra od 9.00 do 19.00 je na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Občinska umetnostna dvorana: do 9. septembra razstavlja Chiara Vecchi Gori pod naslovom »Il linguaggio co-lorito«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): od torka, 4. septembra (otvoritev ob 19.00), do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: od danes, 31. avgusta (otvoritev ob 20.00), bo na ogled fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljud-je-Gente«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Sreda, 29. avgusta 2007 31 Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od ponedeljka, 3. do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: še danes, 31. avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 10 Četrtek, 544. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / GORICA - Začetek sezone KC Lojze Bratuž Praznik glasbe, petja in pomladi z zborom Vesna Mlade ruske pevke s pestrim programom in kakovostno izvedbo navdušile številno občinstvo Vesna, boginja pomladi, je bila nedvomno prisotna med rojenicami, ki so blagohotno odele ruske deklice: zbor, ki že več kot štirideset let uspeva pod vodstvom ustanovitelja Aleksandra Ponomare-va, je s pomlad nim čarom ob da ril ob čin stvo, ki se je polnoštevilno udeležilo otvoritve nove glasbene sezone v goriškem KC Lojze Bratuž. Dvorana je bila pretesna za vse ljubitelje petja, ki niso hoteli zamudi ti en kratne pri lož nos ti, med ob čin stvom je bi -lo opaziti tudi nekaj uglednih predstavnikov kulturnega in političnega življenja. Kakovost glasbene izobrazbe v Rusiji je odlika, ki ji tudi nova družbena ureditev posveča veliko pozornosti: zbor Vesna je postal šolska ustanova, kjer se s petjem ukvarja približno tristo deklet med desetim in petnajstim letom starosti; med njimi je tudi nekaj fantkov, ki še imajo dekliški glas, najboljši elementi pa sestavljajo štiridesetčlanski reprezentančni zbor, kije obiskal Gorico med povratkom s prestižne zborovske revije Grand Prix v Arezzu. Ljubke sinje obleke in beli čeveljčki so napolni li oder, na katerem je bi lo ko maj do vo lj pro sto ra za koncertni klavir, ob katerem je sedel Ivan Velič-ko, zraven njega pa asistentka Nadežda Averina. Program je bil razdeljen na dva dela, prvi je bil v celoti posve čen rus kim skla da teljem. Dekli ce so si ogrele grla z Vocalise Sergeja Rachmaninova, nato pa nanizale vrsto skladb iz romantičnega in pozno-romantičnega repertoarja. Izstopala je predvsem disciplina, s katero so oblikovale melodije, morda ne najbolj primerne otroški in pubertetni duši: med avtorji poezij je bil najbolj pogost Puškin, skladatelji pa so bili Viktor Kalinikov, Visarjon Šebalin, Aleksander Vlasov, Aleksander Dargomižski - tu so se deklice prvič sprostile ob veseli, skoraj poskočni pesmici, nato pa so nežno oblikovale dve lepi pesmi Sergeja Tanejeva. Spet Rahmaninov, nato Pavel Česno-kov, Efrem Podgaits in zaključek prvega dela z vir-tuozno Popotno pesmijo Mihajla Glinke. Pianist Ivan Veličko je petje podprl z zanesljivo spremljavo, v drugem delu programa pa je zbor pel a cappella. Za uspehom katerekoli skupine stoji sposoben in navdušen pedagog, kot je dokazal Aleksander Po-nomarev s svojo prisotnostjo na odru: dirigent je star skoraj sedemdeset let in nekoliko bolehen, na oder si je pomagal s palico, večkrat je dirigiral sede, toda njegov obraz in kretnje so izžarevali neusahnje-no poustvarjalno žilico, s katero je bodril svoje pevke ter jih vodil k ekspresivnemu podajanju. Po vsaki pesmi je pozval posamezne članice v ospredje in z lepo gesto podčrtal dvojnost zborovskega petja, ki slo ni tako na osebnem do pri no su kot na dis ci pli ni -ranem spajanju v celoto. Drugi del programa je bil bolj razgiban in je razprl bogastvo repertoarja, ki ga zbor Vesna goji na zelo visokem nivoju: italijanski, flamski in nemški renesančni polifonski mojstri - Gastoldi, Arcadelt, Ob-recht, Hassler - so zaživeli z natančnostjo in otroško bistrino: dve Hasslerjevi skladbi, Ihr Musici ter Tan zen und sprin gen, sta bi li odlič na pri lož nost za zabavo, kajti zbor je petje začinil z mimiko, pa tudi s spremljavo kljunaste flavte in bobenčka. Izbor je Mlade ljubke pevke so osvojile tudi goriško občinstvo bumbaca vključil tudi lepo priredbo popularne Palome Sebastiana Yradiera, ki so jo mlada grla nasičila z nežnostjo in nedolžno nostalgijo, nato pa se je zbor izkazal v sodobnem repertoarju: domiselna in tehtna Kalis-tratova priredba ruske ljudske pesmi o bolhi je razvnela otroško in pubertetno živahnost, deklice so prekipevale v zabavnem poustvarjelnem zagonu, ki se je še stopnjeval v igrivem Abecedarju Vladimira Rubina. Vzdušje se je zresnilo v stari švedski pesmi Aglepta, kjer je deklica na dolgem vokalnem pedalu recitirala stihe; skladatelj Arne Mellnas je v par-tituro vključil veliko efektov kot šepetanje in vzdihe, izvedba je upravičeno navdušila občinstvo, ki je sicer vsako pesem nagradilo z bučnim aplavzom. Program, ki so ga posamezne deklice napovedovale v ruščini, je sklenil Dithyramb Efrema Podgaitsa, virtuozna skladba na tekstu Gloria in excelsis Deo: dodatek je bil seveda obvezen, ob klavirski spremljavi se je zbor poslovil s Pomladnimi vodami Sergeja Rahmaninova. Praznik glasbe, petja in pomladi se je sklenil v splošno zadovoljstvo občinstva in organizatorjev, ki si obetajo polnoštevilen obisk tudi na naslednjih koncertih: v sodelovanju z Mednarodnim festivalom sodobne glasbe Kogojevi dnevi bo 28. septembra nastopila sijajna pianistka Dubravka Tomšič, zanesljiva priložnost za vrhunsko glasbeno doživetje. Katja Kralj Ljubezenska pisma slovenskih literatov Pod okriljem izobraževalnega programa Televizije Slovenija je nastal dokumentarni film, ki se nanaša na ljubezenska pisma znanih slovenskih pesnikov in pisateljev. Pod naslovom Intimne izpovedi se skrivajo pisma Ivana Cankarja, Zofke Kveder, Srečka Kosovela, Josipine Turnograjske, Simona Gregorčiča, Stanka Vuka in Slavka Gruma. Dokumentarec bo na ogled 4. septembra na prvem programu TV Slovenija. Zasnova dokumentarca, režiral ga je Joco Znidaršič, je sledila temam, ki so se odpirale ob prebiranju tovrstne literature. Tako se med drugim poraja vprašanje, v kakšni obliki se bo ohranila zapuščina ustvarjalcev v sodobnem času, ko so pisanje »na roko« izpodrinili elektronski mediji. Dokumentarec razkriva tudi, da intima ni več intima, saj današnji čas hlasta po intimnosti bolj ali manj znanih osebnosti, vrednota je postala popularnost in ne več ustvarjalnost sama. Poleg tega poudarja, da je bila ljubezen gonilo ustvarjalcev, ne le književnih, ter ponuja razmislek o prepovedanih ljubeznih, kakršna je bila ljubezen Simona Gregorčiča do Dragojile Milek, je na včerajšnji predstavitvi povedala sce-naristka filma Darinka Kladnik. (STA) Severina prihaja v Križanke Severina, znano "dekle z vasi", bo 27. septembra nastopila v letnem gledališču Križank. Hrvaška pevka, ki se je uveljavila tudi kot igralka, voditeljica in manekenka, ljubezen do glasbe in nastopov goji že od otroštva. Pri 13-ih letih je prvič nastopila v otroškem muzikalu Frane Štrapalo v vlogi Franovega dekleta Karmele. Kasneje se je kot pevka pridružila skupini Treca smjena. Sredi 80-ih je prejela prvo nagrado na splitskem Prvom pljesku in bila proglašena za najboljšo pevko na Študentskem letu. Komaj 17-letna je zmagala na natečaju Radia Zagreb Demo X in posnela album Se-verina, kmalu zatem pa je občinstvo Zagrebfesta prepričala s pesmijo "Sklopi oči muzika dok svira" in začela svoj vzpon. Po letih napornega dela in številnih sodelovanjih z glasbeniki, kot sta Gibonni in Arsen Dedic, je posnela 12 albumov, na nekaterih se podpisuje tudi kot producentka ter avtorica besedil in glasbe. Med Severininimi uspešnicami so "Da si moj", "Dodirni mi koljena", "Hrvatica", "Djevojka sa se-la" ter "Moja štikla" z lanskega Eu-rosonga. Severino bomo lahko kmalu gledali tudi v slovenskih kinematografih, v filmu Marka Na-beršnika Petelinji zajtrk, v katerem igra samo sebe. (STA) BENETKE - Filmski festival Na drugem tekmovalnem dnevu dva odlična filma Predstavili tržaški festival Scienceplusfiction 2007 George Clooney, napovedani protagonist današnjega, drugega festivalskega dne, ki se beneški publiki predstavlja z delom Michael Clayton, je prispel na Mostro že včeraj, da bi se udeležil večerje, ki jo je njemu v čast ponudil eden od sponzorjev festivala. Sicer pa je včeraj stopil v živo tudi tekmovalni sklop beneške Mostre in že takoj na začetku desetdnevnega festivala razkril dve pomembni kar ti, ki bi se lah ko izkazali za zma -goviti. Od filma, ki je pripovedoval o homoseksualnih odnosih med kavboj -cema, do dela, ki opisuje ljubezensko, tudi škan da loz no zve zo v ob le ganem Šangaju leta 1942. Ang Lee, eden najvidnejših sodobnih filmskih avtorjev, ki se z neverjetno lahkoto loteva zelo različnih filmov, je tudi s svojim naj-no vej šim Lust Cau ti on us pel oča ra ti beneško publiko (na sliki glavna igralka Tang Wei,ANSA). V dve uri in pol dolgo filmsko pripoved je tokrat uspel zaobjeti prepričljivo zgodbo, katere tempo označujejo ljubezen, poli- tika, nasilje, spolnost in varanje. Hon-gkonški režiser se je namreč lotil poglobljene analize človeških čustev in reakcij, ki jih lahko sproži določena situacija, »pri čemer nima nobenega pomena kje ti ljudje živijo in kaj delajo«, kot je dodal med včerajšnjim srečanjem. Lust Caution, povzet po pripovedi Zhang Ailinga, pripoveduje o mladi Wang Hui Ling. Očarljivo dekle se zaljubi v igralca, sicer aktivista nacionalističnega odporniškega gibanja, ki se je borilo proti Japoncem. Prepričana, da je ljubezensko čustvo močnejše in pomembnejše od česarkoli drugega, je pripravljena na vse: tudi na vlogo vohunke. Stvar ji uspe tako dobro, da se vanjo zaljubi pomembni Mr Yee in vzpostavi z njo škandalozni ljubezensko-spolni odnos. Razmerje, ki ga Lee integralno prikaže, pri čemer pa ne zapade v poceni voyerizem. Wang Hui Ling pa Mr Yee naposled tako pritegne, da se vanj tudi zaljubi in ga celo reši smrti. Za enako prepričljivo pa se je včeraj izkazalo tudi delo Sleuth Ken-netha Branagha, sicer predelava Jose-pha L. Mankiewicza iz začetka sedemdesetih let. V vili angleškega podeželja se namreč razplete dvoboj med Michaelom Cainejem in Judejem Lawom. Obadva, kljub bistveni starostni razliki, se namreč potegujeta za isto žensko, ki je soproga prvega in ljubimka drugega. Jude Law se je tako že drugič preizkusil v vlogi, ki je pred tem pripadala njegovemu slovi-tejšemu sonarodnjaku, Caineju. Prvič se je to zgodilo pred tremi leti v filmu Alfie, drugič pa v celovečercu Sleuth, v katerem nastopa tokrat ravno ob Siru caineju. V filmu, ki je ravno zaradi slovitih interpretov, postal osrednji dogodek začetnega festivalskega dne, se je štiriintridesetletni igralec še kako izkazal in pri tem spet dokazal, da ni samo sex symbol, ampak tudi eden najbolj talentiranih predstavnikov mlajše generacije angleških interpre-tov. Law je tudi producent filma. Nekoliko stran od z reflektorji razsvetljene rdeče preproge pa se je na Lidu včeraj začela tudi svojevrstna, bistveno manjša izložba, ki jo Dežela Furlanija Julijska-krajina posveča filmskim dogodkom, ki se tekom leta vršijo na njenem območju. Prvo srečanje je bilo posvečeno tržaškemu festivalu znanstvene fantastike Scienceplusfiction, ki je izrabil ravno Mostro, da bi napovedal serijo novosti in trenutkov, ki bodo označili njegovo sedmo izvedbo. Letošnji festival, kot je povedal podpredsednik kluba Cappella Underground, Giovanni Barbo, se bo odvijal od 12. do 18. novembra, v tržaškem Cinecityju. Predsednik žirije bo tokrat ilustrator in oče priljubljenega stripa Martin Mystere, Alfredo Castelli. Ob njem pa bo Scienceplusfiction 2007 posvetil kar nekaj pozornosti tudi H.P. Lovecraftu, Kur-tu Vonnegutu in P.K.Dicku. Zanimiv se napoveduje tudi sklop Marx Attacks!, v katerem bodo predstavili vrsto sovjetskih znanstvenofantastičnih del. (Iga) 10 AVTOMOBILI Četrtek, 545. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / NISSAN - Nadaljuje se uspešno sodelovanje z Renaultom Tretji rod terenca X-traila • Vti | | # V # • # V # je večji, udobnejši in zmogljivejši Vsi modeli imajo 6-stopenjski ročni menjalnik, na voljo pa je tudi 6-stopenjska avtomatika Nova, tretja generacija posrečenega Nissanovega SUV-a je tu. Prvi X-trail je zagledal luč sveta pred šestimi leti in Japonci takrat niso pričakovali velikega uspeha, ki je njihov terenec doživel domala na vseh tržiščih. Oblikovno se vozilo kljub novi generaciji ni kaj prida spremenilo, saj ohranja značilno škatlasto sil hue to ti pič ne ga teren ca. Že res, da se je okrepil v vseh osnov nih me rah, tudi pri med osni razdalji (za pol cm), pa vendar so novosti bolj vidne v notranjosti in v teh ni ki.No vi X-tra il je dalj -ši za 175 mm, tako da j e sedaj dolg 463 cm. Vozilo je udobnejše, novo je podvozje, štirikolesni pogon je postal bolj "inteligenten", dodan je sistem za lažjo in varnejšo vožnjo po strmini (v obe sme ri), izpopol nje no je tudi krmiljenje z električno servo podporo. Bencinska motorja 2,0 in 2,5 razvijata 141 KM oziroma 169 KM, obakrat pri 6000 vrtjjaj ih. Dvolitrska dizla s filtrom sajastih delcev zmoreta pa 150 KM in 173 KM, zanimiv je tudi navor, ki zna ša pri šib kej šem mo de lu 320, pri močnejšem pa kar 360 Nm. Turbodizel je sad sodelovanja med Nissanom in Renaultom, v sklop katerega Nis san sodi že vrs to let. No bena skriv nost ni, da si Nissan v Italiji več obeta od dizelske motorizacije kot od obeh bencinarjev, čeprav sta oba motorja dokaj zanimiva. Vse različice imajo ročne 6-stopenjske menjalnike, samodejni pa je poleg bencinarjem prvič namenjen dizelskemu motorju in sicer šibkejšemu od obeh. Poseb nost pogo na je elektronsko krmiljeni inteligentni sistem "all mode 4x4-i". Ta omo-go ča varčno vož njo s prednjim pogonom, v položaju "auto" pa razporeja navor samodejno glede na oprijem posameznega kolesa, v položaju "lock" pa "zaklene" razdelilnik na 50/50. Omenjeni all mode 4x4-i ("i" nakazuje na inteligentnost) deluje v povezavi z ABS-om, raz de lil ni kom zavor ne mo či, sis -temom za nad zor sta bil nos ti in nad zo rom zdrsa pogo na. Poleg Stran pripravil Ivan Fischer samodejnega izbiranja optimalnega oprijema sistem preprečuje oziroma zmanjšuje možnost prekrmarjenja in podkrmarjenja. X-tra il je že v vstop ni raz li -čici dobro opremljen (XE), na pri mer z avtomat sko kli mat sko na pra vo, električ no pomič ni mi ste kli in zu na nji mi ogle da li, audio sis tem, kom bi ni ran s si te-mom bluetooth, se upravlja na volanu, zadnja klop z nastavitvijo naklona je deljiva, v prtljažniku je dvojno dno z odstranljivim predalom. K tej opremi sodijo še 16-pal čna li ta pla ti šča, potoval -ni ra čunal nik in da ljin sko cen -tral no zakle panje. Pri opre mi SE so tu še izme -njevalec zgoščenk, opore za roke spre daj in zadaj, tem pomat, 17-palčna platišča, prednji meglen-ki, zatemnje na ste kla, električ no zložljivi ogledali in strešna nosilca z lu čka ma. X-trail LE je v notranjosti us njen, žarome ti so kse non ski, zra ven spa da še električ no po-mič no strešno ok no. Na do pla čil -nem spis ku so poleg ko vin ske bar ve še elektron ski var nost ni sistem in paket premium (navigacijski sistem z zaslonom in kamera za vzvratno vož njo), sa mo dej -ni menjalnik pa je, kot rečeno, na voljo pri 150-konjski različici. Zanimiv je sistem "one touch" pri smerokazih: če se narahlo do tak ne mo sti kala, sme rokazi zabliskajo le trikrat, kar je koristno predvsem pri pre hi tevanju na avtocesti. X-tra il ima kla sič no rezerv -no ko lo, ki so ga na mes ti li pod prtljažnik. Pri Nissanu so namreč mnenja, da je samo klasično rezervno kolo primerno za terenca, ki se mu prav lahko zgodi, da se kolo tako preluknja, da ga je mogo če popra viti, če se sploh da, sa -mo na ser visu. Pomož na rezerv -na kolesa, manjših dimenzij pa v vožnji "off-road" niso priporočljiva, saj so celo ne var na. Pa še beseda dve o ceni: za bencinsko različico boste morali odšteti od 28 do 37 tisoč evrov, vstop na cena za tur bodi zel 150 KM pa je 30 tisoč, za popolnejšo LE raz li či co pa bi mo ra li odšteti nekaj več kot 33 tisoč evrov. Če vam srce hrepeni po 173-konjski turbodizelski verziji pa vedite, da nadražja LE različica velja nekaj čez 34.500 evrov. Zunanjost novega Nissanovega terenca se v primerjavi s prejšnjo generacijo tega vozila ni kaj prida spremnila CITROEN - Napoved za skorajšnji frankfurtski salon C5 airscape napoved nove limuzine Za zdaj še konceptno vozilo, ki ga bo poganjal 2700-kubični turbodizel Na skorajšnjem frankfurt-skem avtomobilskem salonu bo francoski Citroen predstavil novo kon cept no vo zilo, ki so ga poi me -novali C5 airscape. Gre za dokaj zajeten kabri o let ze lo pri jetne zu -nanj osti ter navidez tudi zelo udoben za voz ni ka in za nje go ve tri pot ni ke. Voz nik ima pred seboj vo -lan, katerega osrednji del je fiksen in ki vsebuje večino potrebnih stikal. Streha ima nov električni sistem odpiranja. Prototip, ki ga bodo pokazali v Frankfurtu, ima 2700-ku bič ni tur bodi zel ski šes -tvaljnik, ki so mu do da li celo vrs -to tehnoloških inovacij. Največja moč šes tvaljni ka pre sega 200 KM in ima kar 440 Nm navora pri samo 1900 ob ra tih. C5 air sca pe naj -brž že napoveduje novo limuzino C5, ki bi jo morali predstaviti prihod nje le to. Zunanjost konceptnega vozila je zelo aerodinamična FRANKFURT Novi porsche za reveže Porsche bo na frankfurt-skem salonu predstavil tudi posebno različico caymana s kopico dodatne opreme in z nekaj pri-boljški, katerih do zdaj mali porsche ni poznal. Nova različica caymana S prihaja bržkone zaradi ne prav velikega zanimanja za caymana nasploh. Zagotovo pa bo cayman S z novimi dodatki popravil rahlo grenak okus, ki ga imata običajna caymana. Novinec, ki sicer nima nikakršnih popravkov na motorju, pač pa so pri njem še dodatno izpilili zunanjost, notranjost in vozne lastnosti, se predstavlja pod oznako Design Edition 1. Ker gre za omejeno serijo, bo vseh 777 primerkov črne barve, vse pa bodo krasila 19 palčna lah ka pla ti šča. 1 4 Torek, 28. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it PEVMA-OSLAVJE-ŠTMAVER - Obsodba na zadnjem zasedanju krajevnega sveta Grob poseg pogrebne službe na pokopališču Odobrili občinsko bilanco ter preverjali zaključno fazo del na igrišču in glavni prometnici Krajevni svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver izraža osuplost nad grobim posegom na pevmskem pokopališču, ki je močno prizadel domače prebivalstvo. Dogajanje izpred nekaj dni je bilo v ospredju zadnjega zasedanja krajevnega sveta. Kot so poudarili, gre za občutljivo vprašanje, ki zadeva pevmsko pokopališče, predvsem pa odnos nekaterih do počivališča pokojnih. Vprašanje je obenem povezano z dolgoletno zahtevo, da bi se pokopališče povečalo, kajti zaradi pomanjkanja prostora za pokope so pod udarom starejši grobovi, med katerimi tudi grobišča z zgodovinsko vrednostjo za lokalno prebivalstvo. Po navajanju krajevnega sveta se je namreč zgodilo, da je podjetje, ki ima v zakupu kopanje grobov, pri enem od zadnjih pogrebov uničilo nagrobni kamen groba, v katerem sta bila pokopana brata Mohor in Niko Domin-ko. Prvi je bil zadnji župan podgorsko-pevmske občine (ukinjena je bila leta 1927), drugi pa vrhovni sodnik Kraljevine Jugoslavije. Do danes je namreč veljalo nenapisano pravilo, da pristojni občinski organi obvestijo krajevne svete o odstranitvi tega ali onega groba. Vsekakor pa je bilo v navadi, da se kljub zapadlosti koncesije za nekaj časa ohranijo nagrobniki. Tokrat so se - po pričevanju ljudi -delavci podjetja znesli nad nagrobnim kamnom s težkimi macolami in ga razbili že na pokopališču. Priče vedo tudi povedati, da so se med takšnim početjem odurno obnašali ter da so glasno in brez vsakršnega spoštovanja do kraja izgovarjali kletve. Krajevni svetniki so zato mnenja, da je dogodek vreden obsodbe, kajti pokopališče velja za posvečen kraj, kjer ni GORICA - O treh županih in zakonu 38 Slovenska skupnost proti vsaki getizaciji Čotar in Klanjšček: »Severna mestna četrt zasluži popolno zaščito« Goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti (SSk) je po sredinem srečanju županov Gorice, Trsta in Čedada - Ettoreja Romolija, Roberta Dipiaz-ze in Attilia Vuge - načelno zavrnilo stališče, da je treba zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji izvajati samo v nekaterih četrtih Gorice. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, bi bilo to v nasprotju s prakso v Evropi in z dejstvom, da so Slovenci zgodovinsko in družbeno prisotni v vseh mestnih predelih Gorice. SSk je s tem v zvezi na sinočnjem zasedanju goriškega občinskega sveta vložila interpelacijo proti županu Etto-ru Romoliju. Po oceni SSk se z izvajanjem zakona samo v nekaterih delih Gorice »geti-zira« del občinskega prebivalstva. Bilo pa bi tudi daleč od realnosti, saj so Slovenci zgodovinsko in družbeno prisotni prav v vseh mestnih predelih Gorice, na kar kažejo številni gospodarski in kulturni dejavniki, ki vsestransko prispevajo k mestnemu razvoju. Močen pokazatelj tega dejstva so tudi občinske volitve, saj ni rajonskega sveta, kjer niso bili izvoljeni slovenski predstavniki, so poudarili. SSk v nadaljevanju meni, da je strah pred nadvlado manjšine nad večino odvečen in skregan z realnostjo. To je še posebno očitno danes, ko so povsod prisotni različni jeziki. Treba bi bilo tudi upoštevati kulturni in gospodarski učinek vidne dvojezičnosti, saj bi dala mestu prijaznejši videz, s tem pa bi bila privlačnejša za tuje obiskovalce, še posebno iz Slovenije, so dodali. Kot so zapisali, ima Romoli prav, ko trdi, da se bo z vstopom Slovenije v schengensko območje Gorica spet spojila s svojim naravnim zaledjem. Pri tem pa pozablja, da od tega mesto ne bo imelo takojšnjih pozitivnih učinkov, če se ne bo upoštevalo, kakšno je konkretno to zaledje, in se temu primerno prilagodilo. Res je tudi - pravijo pri SSk -, da se v Gorici že izvajajo določene pravice, ki jih predvideva zaščitni zakon, po drugi strani pa bi bilo dobro priznati, »da se je to zgodilo zaradi petletne pogumne le-vosredinske uprave župana Vittoria Brancatija, ki je uspela prebiti togo stališče prejšnjih uprav do izvajanja pravic slovenske narodne skupnosti«. Od tega je imela Gorica samo koristi, v prvi vrsti s črpanjem sredstev iz deželnih in državnih virov. SSk še ocenjuje, da po srečanju treh županov v Gorici ni videti velikih novosti v odnosu desnosredinskih uprav do izvajanja zaščitnega zakona. Ob tem priznavajo, da je bilo vzdušje pozitivno in da je odločitev županov za izvajanje zaščitnega zakona pozitiven pokazatelj, obstaja pa še vedno skepsa, da je lahko vse to samo zunanji videz, medtem ko je konkretna vsebina drugačna. Na Romolijeve trditve, da izvajanja zaščitnega zakona v središču Gorice ne bo, temveč samo v predmestju - v Štandrežu, na Oslavju, v Pevmi in Štmav-ru ter v Podgori -, sta se odzvala Miloš Čotar in Niko Klanjšček, svetnika SSk v rajonskem svetu za Svetogorsko in Pla-cuto. »V goriški mestni četrti Sveta Go-ra-Placuta ni dovolj le dvojezično okence,« poudarjata in v sporočilu tako nadaljujeta: »Ne strinjava se z Romolijevim stališčem, da za našo četrt zadostuje t.i. okence za Slovence. Severna mestna četrt ima globoke slovenske korenine. Spomnimo naj, da na začetku prejšnjega stoletja je zemljišča na tem območju parcelizirala in urbanizirala slovenska zadruga Svoj dom. Območje je bilo do pred nekaj desetletji povsem poljedelsko, saj je šlo za predmestje. Tu je bilo normalno, da so se prebivalci sporazumevali v vseh goriških jezikih, in sicer v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanšči-ni. V naši četrti - navajata Čotar in Klanjšček - imata danes sedež slovenski otroški vrtec in osnovna šola, tu je slovenska mestna župnija sv. Ivana, ki je zbirno središče slovenskih vernikov iz Gorice. V našem rajonu stoji Kulturni dom, o vraščenosti Slovencev pa pričajo tudi številna ledinska imena (npr. Livada, Solkansko polje, Goričica). Kljub temu daje bilo naše okrožje v preteklosti in je tudi danes pogosto tarča ambicioznih gradbenikov, ki tu izvajajo svoje načrte z visokimi zaslužki in prilivajo v severno mestno četrt mnogo tujcev in prišlekov, prisotnost slovenske manjšine v tem predelu nikakor ni pod vprašajem. Tudi najina izvolitev v upravni svet tega okrožja, ki je pomembno tako po površini kakor po številu prebivalcev, nekaj pomeni. Odločno torej odklanjava mnenje, da za Sveto Goro in Placuto zadostuje slovensko okence. Tu si zaslužimo in zato zahtevamo popolno izvajanje zakona 38/2001. Kolektivne pravice, kakor imenuje župan Romoli vidno dvojezič-nost (npr. smerokazi in napisi v slovenščini), pa bi bile primeren in koristen dejavnik tudi za vse Slovence, ki prihajajo iz matične države. Ne pozabimo namreč, da severna mestna četrt leži ob meji, v neposrednem stiku z Novo Gorico in Solkanom.« prostora za izživljanje in neomikano ravnanje. Nekateri člani krajevnega sveta so se v prejšnjih dneh pomudili pri pristojnih organih, da bi izsledili razbitine nagrobnika, šli so celo iskat med odpadni material, toda žal zaman. Pri krajevnem svetu zato razmišljajo, da bi tablo obnovili in jo vzidali v steno pokopališke kapelice. Predmet osrednjega dela zasedanja krajevnega sveta je bila občinska bilanca za lansko leto, ki je bila predsednikom mestnih rajonov predložena v obravnavo pred nekaj dnevi. Svetniki Pevme, Štmavra in Oslavja so posebej vzeli v pretres poglavja, ki pobliže zadevajo vasi na desnem bregu Soče, in potrdili predloženi finančni dokument. V nadaljevanju seje so namenili poudarek še nerešenim vprašanjem predvsem s področja javnih del in načrtovanih posegov. Sanacija usada v Štmavru se izteka, tako da bi morala biti glavna prometnica proti vasi v do-glednem času dokončana. S tem bo tudi razbremenjena dotrajana cesta skozi Pu-šče, koder je zaradi zaprtja glavne poti stekel ves krajevni promet. Napovedi glede igrišča v Pevmi so ugodne, saj bi morala kmalu steči zaključna dela, so ocenili v krajevnem svetu; s tem v zvezi je napovedano srečanje z arh. Jožetom Cejem in s funkcionarji odgovornih občinskih služb. Sklenili so tudi, da bo krajevni svet še naprej sodeloval pri organizaciji raznih kulturnih in športnih prireditev, med katerimi izstopata kar dve s področja kaja-kaštva; 2. septembra bo tekmovalni spust od Solkana do Pevme, 9. septembra pa že tradicionalna Soška regata. Vili Prinčič GRADIŠČE - Sinoči iz centra CPT Množičen pobeg Petnajst nezakonitih priseljencev preskočilo obzidje Iz CPT-ja je sinoči zbežalo okrog petnajst priseljencev. Do pobega je prišlo med 21. in 22. uro, podrobnejše informacije pa so bile včeraj nedostopne. Koordinacijo preiskave in »lova« pobeglih (foto Bumbaca) je prevzela kvestura, ki ni želela pojasniti dogajanja. Krajani iz soseske pa so povedali, da so sirene in gost promet v CPT-ju opazili po 21. uri; po nepotrjenih vesteh naj bi pobegli preskočili obzidje centra, na takojšnji alarm pa so se odzvali karabinjerji in policija. Ne gre za prvi pobeg, prvič pa je tako množičen; nedavni priliv novih priseljencev iz Lampeduse je namreč dodatno obremenil nezadostno osebje in zaostril problem varnosti. SDAG - Odstop Pollija Podlipnik ni pomiril Romolija Stefano Podlipnik bumbaca »Prepričan sem, da bova s poverjenim upraviteljem družbe SDAG Pollijemrazčis-tila najin spor in da bo sedanji upravni svet lahko naprej uspešno deloval, kot je doslej.« Tako se je predsednik družbe SDAG Stefano Podlipnik odzval na novico o ponudbi odstopa poverjenega upravitelja Paola Pollija. O kočljivem vprašanju se je včeraj pogovoril z goriškim županom Ettorejem Romoli-jem, ki se je na Pollijevo potezo, do katere je prišlo v ponedeljek med zasedanjem upravnega odbora družbe SDAG, odzval zaskrbljeno in zahteval obnovo celotnega vodstva podjet'a. Podlipnik je župana želel pomiriti, Romoli pa je po srečanju potrdil stališče, ki ga je že izrazil na krajevnem tisku v prejšnjih dneh: »Po mojem mnenju ni poti nazaj. Menim, da mora celoten upravni svet odstopiti.« Podlipnik je povedal, da razume županovo zaskrbljenost, po njegovem mnenju pa je problem rešljiv. »Najprej moram podčrtati, da Polli ni odstopil, pač pa je ponudil odstop. To je storil, ko je že vedel, da bo v torek ponovno sklicano zasedanje upravnega odbora in da delovanje družbe SDAG ne bo nastradalo,« je ocenil Podlipnik in pristavil: »Župan mi je rekel, da bo zahteval odstop celotnega upravnega sveta v primeru, da bo ogroženo delovanje družbe. Izrazil sem mu svoje zaupanje v hitro rešitev in možnost uspeha sedanjega upravnega sveta. Pri tem naj omenim, da smo v ponedeljek med sejo upravnega sveta pregledali tudi šestmesečni obračun delovanja, ki je popolnoma v skladu s smernicami industrijskega načrta.« O vsebini njunega spora Podlipnik in Polli nista hotela povedati ničesar. »Za izjavo o tem bi raje počakal, da se sestanem s kolegi. Do srečanja bo prišlo v prihodnjih dneh,« je na vprašanje o motivacijah ponedeljkove odločitve odgovoril Polli, Podlipnik pa je dodal, da bo župana pravočasno obveščal o korakih za rešitev nesporazumov. (Ale) GORICA - Izjavi SSO in ZSKP Osuplost in odločen protest »V imenu Sveta slovenskih organizacij izražam globoko osuplost ob grozilnem pismu, ki ga je prejel Karlo Mucci, predsednik društva Jadro. Zdelo se je, da so že mimo časi nepodpisanih pisem z nevzdržno vsebino, s katero se oporeka dvojezičnosti oziroma udejanjanju sprejetega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji,« izjavlja predsednik SSO za Goriško Janez Povše in dodaja: »Grožnje z uporabo sile prav gotovo presegajo razumne okvire in slej ko prej terjajo odgovor pristojnih služb in institucij. Toliko bolj so nesprejemljive grobe žalitve na račun našega društva, nesprejemljivi sta osebna grožnja predsedniku Mucciju in nezaslišana žalitev spomina na njegovo pokojno ženo Bernardko Radetič. Društvu Jadro in njegovemu predsedniku izrekamo vso svojo solidarnost, odgovorne pa pozivamo, da sprejmejo primerne ukrepe in zajezijo sile, ki so v popolnem nasprotju s sožitjem in vsesplošnim razumevanjem v teh krajih.« Obsodbo in solidarnost izraža tudi Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. »Ob gnusnem in kriminalnem dejanju, ki so ga zakrivili verjetno ne povsem neznani, ko so pisno grozili odborniku, njegovi pokojni ženi in predsedniku društva Jadro iz Ronk Karlu Mucciju, izražamo vsem prizadetim solidarnost in podporo. Obsojamo tako nekulturno početje in se predsedniku Jadra zahvaljujemo za njegov odločen boj pri uveljavljanju slovenske prisotnosti ter slovenske besede in kulture. To je pravica in dolžnost vsakega državljana, posebno še, če pripada manjšinski skupnosti. Kdor hoče in skuša z grožnjami to preprečiti, ne sodi v demokratično skupnost. Oblasti bi morale take zlikovce zgledno kaznovati in storiti vse, da bi se podobna dejanja ne več dogajala.« GORICA - Zasedal občinski svet ATER, pod vprašajem upravljanje podjetja Odbornica je zahtevala seznam stanovanj »Vincenza Incarnata, ki ga je Brancatijev odbor imenoval v upravni svet podjetja za stanovanjske gradnje ATER, sem kot občinska odbornica preprosto vprašala, naj mi pošlje seznam 333 ljudskih stanovanj, ki jih pokrajinsko podjetje še ni dodelilo kljub velikemu povpraševanju. Teh dokumentov na občini nisem dobila. Menim, da bi določeno število stanovanj bilo že v kratkem na razpolago, čakam pa na dokumentacijo.« Občinska odbornica Silvana Zamparo je včeraj odgovarjala na interpelacijo svetnice Foruma za Gorico Anne Di Giananto-nio, ki jo je med zasedanjem občinskega sveta vprašala za pojasnila glede njenih izjav o podjetje ATER. Pred nekaj dnevi je namreč javno tožilstvo pri tržaškem računskem sodišču sprožilo postopek o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju bivše uprave podjetja. Med upravitelji, ki so prejeli pismo sodišča, je tudi Adriano Zamparo, mož odbornice Romano. »Kaj pomeni, da želite preveriti vzroke, zaradi katerih podjetje ATER ni ustrezno odgovarjalo na potrebe Goričanov predvsem v zadnjih dveh letih? Zakaj pozivate k večji učinkovitosti ravno v trenutku, ko je postopek sodišča pokazal na slabo poslovanje bivše uprave podjetja? Komu želite pripisati odgovornost?« To so bila le nekatera vprašanja, ki jih je svetnica levosredinske opozicije naslovila na Romolijevo odborni-co Silvano Romano in s katerimi je želela predvsem opozoriti, da odgovornost za slabo poslovanje ne nosi le uprava podjetja ATER, ki je bila imenovana med Brancatijevim županskim mandatom. 10 GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 547. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / KOBARID - Včeraj pred obeležjem na glavnem trgu ob 60. obletnici ugrabitve Poklonili so se Andreju Uršiču, po katerem je izginila vsaka sled Corsi in Bandelj sta položila venec, Jevnikar je osvetlil lik, zapela so vrhovska dekleta Corsi in Bandelj polagata venec k obeležju foto andrej cernic Na glavnem trgu v Kobaridu je včeraj potekala spominska svečanost ob 60. obletnici ugrabitve in izginotja časnikarja in liberalnega politika Andreja (Slavka) Uršiča, soustanovitelja Slovenske demokratske zveze v Gorici in sourednika njenega tedenskega glasila Demokracija. Ravno na današnji dan mineva 60 let, od kar je za njim izginila domala vsaka sled. Svečanost ob sodelovanju Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske in Krožka Anton Gregorčič iz Gorice je pripravila stranka Slovenska skupnost, ki je posebej angažirana v prizadevanjih za osvetlitev Uršičevega umora in ovrednotenje njegove politične zapuščine. K Uršičevi spominski plošči na koba-riškem trgu sta venec položila Hadrijan Corsi in Walter Bandelj, goriška predstavnika SSk; obeležje stoji na Uršičevi rodni hiši, spominja pa na umorjenega Andreja in na njegovega starejšega brata in tigrovca Rudija. Sledila je minuta molka, nakar je zapela dekliška vokalna skupina Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Mateje Černic. O Andreju - za prijatelje Slavku - Uršiču je pred zbrano množico govoril Ivo Jevnikar. Povzel je njegovo življenjsko pot in zasluge ter izpostavil dejstvo, da šele po demokratizaciji v Sloveniji in odprtju arhivov je bilo mogoče dognati, da je bil vsaj do jeseni leta 1948 zaprt v ljubljanskih zaporih in zaslišan kot »neznani Slavko«. Potem o njem več nič, je poudaril Jevnikar. Spet so zapele vrhovske pevke, ob koncu pa je zahvalo za občuteni poklon izrekel NOVA GORICA - Župani danes na finančnem ministrstvu Zabavišče podpirajo, igralnici nasprotujejo Župani Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič, Šempetra-Vrtojbe Dragan Valenčič, Renč-Vogrskega Aleš Bucik in Nove Gorice Mirko Brulc so včeraj sprejeli vrsto sklepov in zahtev, ki jih bodo predstavili med današnjim obiskom pri državnemu sekretarju na ministrstvu za finance Andreju Širclju. »Še vedno nas zelo skrbi, kaj se bo po prihodu tujega investitorja zgodilo s HIT-om,« je po sestanku povedal Brulc in dodal, da župani enotno podpirajo projekt zabavišča, ne pa igralnice. Zabavišče z vsebino, kakršnega imajo na primer vodni parki ali zabaviščni parki, bi po mnenju županov v te kraje prineslo veliko dobrega. Če je tu še deset ali dvajset odstotkov igralniške dejavnosti, župani nimajo nič proti. Na včerajšnjem sestanku so župani zahteve, ki jih bodo predstavili državnemu sekretarju, povzeli v štiri točke. Prvi občani zahtevajo nadzor nad poslovanjem, kot je to praksa z novogoriškim HIT-om, kjer je v nadzornem svetu tudi predstavnik lokalne skupnosti. Nadalje se lokalna skupnost želi aktivno vključiti v potek investicije. Glede zasvojenosti z igrami na srečo, goriški župani zahtevajo, da se tveganja omejijo preventivno. Župani v imenu lokalne skupnosti želijo čimprej izvedeti, kolikšen del dajatev od iger na srečo bo pripadel lokalni skup- nosti in kje bo zabaviščni center zgrajen. Brulc meni, da bi bila najboljša lokacija na Ajševici, kjer ima družba HIT že odkupljeno zemljišče. »Pritiski so zelo hudi,« je še povedal Brulc in dodal, da so vsi aktivisti, ki najbolj nasprotujejo mega zabavišču, upokojenci, ki prejemajo pokojnine in so priskrbljeni. Župani se tudi -kot je povedal Brulc - zavedajo, daje pri zadevi močno vpletena tudi italijanska stran, zamejski Slovenci in Italijani, ki bodo sodelovali tako kot delovna sila in pri logistiki turističnih tokov na območju. Povedal je še, da goriškega kolego Etto-reja Romolija redno obvešča o vseh novostih na tem področju. (sj) vnuk Marko Uršič in vse povabil na domačijo Jeronovih, kjer je pogovore ob pogostitvi spremljajo dekliško prepevanje. Naj še navedemo, da se je pri obeležju na kobariškem trgu zbrala množica domačinov, med gosti pa so ob omenjenih izstopali še kobariški župan Robert Kavčič, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, goriški prosvetni delavec Damijan Pavlin ter član deželnega in goriškega vodstva SSk Julijan Caudek. Andrej Uršič je izginil 31. avgusta 1947. Po podatkih Primorskega slovenskega biografskega leksikona so ga na ta dan neznanci zvabili iz Kobarida v Robič in ga zajeli. Kljub preiskavam in poizvedbam velja Uršič od takrat za izginulo osebo. Obstajata dve možni različici njegovega izginotja; po prvi naj bi Uršiča umorili privrženci komunistične partije v neposredni bližini kraja ugrabitve, po drugi različici pa naj bi ga z območja, ki je bilo takrat del cone A pod zavezniško vojaško upravo, prepeljali v tedanjo Jugoslavijo in tam pozneje umorili. Ugrabitevje odmevala v javnosti, saj se je Slovenska demokratska zveza obrnila celo na varnostni svet OZN. Uršičeva mati se je leta 1953 s prošnjo za pomoč neuspešno obrnila tudi na Tita. Njegovi sorodniki so leta 1962 ponovno napisali pisma pravosodnim ministrstvom vseh jugoslovanskih republik, ki so odgovorila, da se Uršič ne nahaja v zaporih na območju posameznih republik. Pozneje je dejavno vlogo pri razjasnitvi Uršičeve usode prevzela SSk, ki je 22. marca 1990 za pomoč zaprosila svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nekdanji poslanec Slovenske demokratske stranke Ivo Hvalica je na seji državnega zbora 4. decembra 1997 dejal, da naj bi Uršiča ugrabila takratna jugoslovanska komunistična tajna služba OZNA. Ta naj bi ga tudi pretihotapila v Jugoslavijo, kjer naj bi ga po njegovem mnenju tudi umorili. Prav tako je poslanec na seji omenil, da naj bi bili po trditvah Uršičevih sorodnikov njegovi ugrabitelji še vedno živi. Zato je Hvalica na seji zaprosil ugrabitelje, naj sporočijo, kje so Uršičevi posmrtni ostanki. Uršič je bil rojen 17. oktobra 1908 v Kobaridu. Že v mladosti se je usmeril v javno delo, bil pa je tudi dosleden zagovornik demokracije in svobode. V času druge svetovne vojne je bil član liberalne organizacije Nova Jugoslavija. Jeseni 1941 so se njeni predstavniki, med njimi tudi Uršič, pogovarjali o morebitni priključitvi k Osvobodilni fronti, vendar do tega zaradi monopolnega položaja Komunistične partije Slovenije ni prišlo. Po drugi svetovni vojni se je Uršič naselil v Kobaridu; leta 1947 je bil z Avgustom Šfiligo-jem in Antonom Kacinom pobudnik Slovenske demokratske zveze v Gorici. Deratizacija v polnem teku V Gorici je v teku deratizacija, zaradi tega pa je v nekaterih predelih mesta mogoče opaziti miši in podgane na prostem. Iz zdravstvenega podjetja sporočajo, da miši zapuščajo podzemne rove in se odpravljajo na površje, potem ko so zaužile vabe s strupom. Tako je med drugim bilo na Rojcah, kjer so vabe namestili 1. avgusta; v dneh, ki so sledili, so se miši kar pogosto sprehajale po ulicah, preden so poginile. Predstavniki zdravstvenega podjetja ob tem opozarjajo, da krajevne uprave opravijo deratizacijo tudi v javnih stavbah, za poslopja v zasebni lasti pa morajo poskrbeti njihovi lastniki. Vabe so v prodaji v trgovinah z opremo za vrtnarjenje in za kmetijstvo, postaviti pa jih je treba pred vhodi mišjih skrivališč ali pa v kraje, kamor se miši odpravljajo na hranjenje- Prijava zaradi amfor V Gradežu je moški v svoj avtomobil skušal naložiti dve amfori, dolgi 31 in 29 centimetrov, vendar mu je finančna straža preprečila, da bi se odpeljal s pomembno arheloško najdbo. Amfori, ki po mnenju izvedencev spomeniškega varstva izhajata iz 1. stoletja po Kristusu, so finančni stražniki zasegli, moškega pa so prijavili. Padec na avtobusu V Gorici je včeraj dopoldne na mestnem avtobusu prišlo do nesreče. Priletna ženska je med vožnjo po ulici Silvio Pellico izgubila ravnotežje, padla na tla in se pri tem poškodovala. Na kraju je posredovalo osebje letečega oddelka goriške kvesture in službe 118. Žensko so prepeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Zobozdravnik kmalu na delu Avgusta je bila v Krminu zaradi okvare na eni izmed naprav in zaradi sočasnega dopusta podjetja, ki nudi nadomestne dele, zaprta zobozdravniška ambulanta zdravstvenega podjetja. V kratkem bodo napravo z okvaro nadomestili z novo, nakar bodo krminsko ambulanto ponovno odprli. Iz zdravstvenega podjetja so sporočili, da so v času zaprtja bolnike preusmerjali v zdravniško ambulanto v Gradišče. Ženske v 19. stoletju Na županstvu v Štarancanu bo danes ob 17. uri odprtje razstave o ženskah v 19. stoletju »Le donne, i lavori nel Novecento«, ki jo ob stoletnici občinske samostojnosti in 30-letnice pobratenja z Renčami prireja sindikat SPI-CGIL. Lutkovna premiera V goriškem Kulturnem domu bo drevi ob 21. uri v okviru Puppet festivala premierno uprizorjena predstava »Vite senza fine. Storie operaie del Novecento«, ki je posvečena delavcem v milanski tovarni Breda. Večer se bo nadaljeval ob 22.30 v centru Lojze Bratuž z lutkovno predstavo »Mani«. KOPRIVNO - Predsednik deželne vlade včeraj na trgatvi v vili Russiz Tokaj še ni povsem odpisan Illy: »Prepričan sem, da bo evropsko sodišče odločilo v korist nadaljnji uporabi dosedanjega imena« Illy med trganjem sočnega grozdja bumbaca Ob prisotnosti predsednika dežele Fur-lanije-Julijske krajine Riccarda Illyja se je včeraj v vinogradih podjetja villa Russiz v Kopri-vnem začela letošnja trgatev sorte »blanc fur-lan«. To je naziv, s katerim bodo po vsej verjetnosti nadomestili ime avtohtone sorte grozdja tokaj, ki naj bi ga v prihodnosti lahko uporabljali le na Madžarskem. Po Illyevem mnenju pa dosedanje ime še ni povsem odpisano. »Prepričan sem, da bo evropsko sodišče še pred koncem leta odločilo v korist naše dežele, ki si prizadeva za ohranitev imena tokaj,« je poudaril Illy in pojasnil, da se trideset odstotkov vinarjev iz Furlanije-Julijske krajine ne namerava odpovedati imenu tokaj in bo star naziv uporabljalo za prodajo v Italiji. Ob Illyju in njegove žene so se včerajšnje trgatve udeležili župani Gorice Ettore Ro-moli, Krmina Luciano Patat in Koprivnega Antonio Roversi ter direktor zavoda ERSA Jose Parente in enolog Gelasio Gaetanio DAragona Lovatelli. Po zaključku trganja se je Illy sestal z briškimi vinogradniki in vinarji, s katerimi se je pogovoril o prihodnosti deželnega vinogradništva in enologije, ki bistveno pripomoreta k rasti bruto domačega proizvoda FJK. GORICA - Stik s Šempetrom Ugotovili vir pokanja Po posredovanju goriške občine, ki je v prejšnjih dneh na račun nočnega pokanja vzdolž ulice Terza Armata v Gorici stopila v stik s sosednjo občino Šempeter-Vrtojba in s tamkajšnjo civilno zaščito, so pristojne slovenske ustanove ugotovile vzrok skrivnostnega streljanja. Šlo je za napravo za zastraševanje ptic in divjadi, ki jo je na svoj vinograd postavil kmet iz Vrtojbe. Po telefonskem pogovoru s predstavnico urada za slovensko manjšino na goriški občini Niko Simoniti so poveljnik šempetrske civilne zaščite Stanislav Črvič in predstavniki inšpektorata za okolje in prostor včeraj ugotovili naslov osebe, ki grozdne jagode pred ptiči varuje s pokanjem. Dopoldne so se odpravili na kmetijo v Vrtojbi in si natančno ogledali kraj dogajanja. Po Črvičevih besedah so se s kmetom skušali dogovoriti, da bi pokanje opustil v nočnem času, ko je za sosede najbolj moteče - proti pokanju je nastopil krajevni svet za goriško mestno četrt Sv. Ana -, drugače pa naj bi takšno odganjanje nepovabljenih gostov ne bilo nič novega. Na kraju je bila tudi funk-cionarka novogoriškega inšpektorata za okolje in prostor, ki naj bi moralo opraviti potrebne meritve. Iz inšpektorata niso želeli izdati podatkov o tem, ali je takšno odganjanje vsiljivcev zakonito. Sicer pa je med kmeti na Primorskem odganjanje ptičev z zvočnimi poki zelo pogosta in velikokrat tudi edina možna obramba pridelka. 10 Četrtek, 548. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / SOVODNJE - V okviru tridesetletnice krvodajalskega društva Priznanja in medalje za plemenito poslanstvo Izročili jih bodo med nedeljsko slovesnostjo - Danes predstavitev zbornika Sovodenjski krvodajalci bodo z današnjim dnem in do nedelje praznovali tri desetletja plemenitega poslanstva svojega društva. Drevi ob 20. uri bodo v občinski telovadnici v Sovodnjah predstavili publikacijo o tridesetletnem delovanju domače krvodajalske sekcije, nato pa bo nastopila godba na pihala krvodajalcev iz Vileša. Svojo prisotnost je napovedal pokrajinski predsednik krvodajalcev Egidio Bragagnolo, ki bo prisoten tudi na jutrišnjem odbojkarskem turnirju med krvodajalskimi ekipami. Praznik bo dosegel vrhunec v nedeljo; ob 9.30 se bodo krvodajalci zbrali pri Kulturnem domu v Sovodnjah; ob 10. uri bo maša, ob 10.45 bodo položili venec k spomeniku padlim, ob 11.45 pa bo osrednja slovesnost v občinski telovadnici ob navzočnosti sovodenjskega župana Igorja Petejana in pokrajinskega podpredsednika krvodajalcev Benita Toffula ter z množično udeležbo članov, domačinov in - med gosti - tudi delegacij krvodajalskih sekcij. Med slovesnostjo bodo podelili priznanja krvodajalcem, ki so se odlikovali po številu darovanj krvi in jih s tem pozvali, naj pri svojem humanitarnem poslanstvu vztrajajo tudi v prihodnosti. Trinajstim krvodajalcem bodo izročili priznanje za 10-krat darovano kri. To so Gualtiero Batistic, Bogdan Beučar, Romina Devetak, Vincenza Devetak, Rudi De-vetak, Ladislao Kogoj, Giovanni Milillo, Li-vio Pahor, Alessandro Peric, Casimiro Petejan, Giuseppe Sfiligoj, Marco Tomsič, Ste- Ludvik Devetak fano Zanfagnin. Dvanajst krvodajalcev bo prejelo bronasto medaljo (moški za 20-krat darovano kri, ženske za 15-krat darovano kri), in sicer Marko Černic, Alenka Flore-nin, Mauro Gulin, Igor Komel, Vasil Koro-sec, Adriano Maronese, Luca Pisk, Emilio Quinzi, Martin Srebrnic, Fabio Tommasi, Marko Volčič, Marko Zotti. Deset krvodajalcev bo prejelo srebrno medaljo (moški za 35-krat darovano kri, ženske za 25-krat darovano kri): Ljubica Butkovič, Anastasia Devetak, Stefano Ciani, Mitja Juren, Vladimir Klemše, Andrea Kogoj, Roberto Leon, Oriana Marvin, Igor Tomsič, Marco Te-mon.Trije krvodajalci bodo prejeli zlato medaljo (moški za 50-krat darovano kri, ženske za 40-krat darovano kri); to so Mirella Bulfoni, Annamaria Tomsič, Massimo Caudi. Z zlato medaljo in posebnim priznanjem pa bodo nagradili Ludvika Deve-taka za 103 darovanja. Obenem bodo počastili tudi sedem novih krvodajalcev, ki so v letošnjem letu prvič darovali kri. Annamaria Tomsič Massimo Caudi Mirella Bulfoni NOVA GORICA - Bližata se prvi šolski dan in praznik občine Klopi se bodo napolnile Na občinski praznik in proslavo priključitve vabi Brulc tudi goriškega župana Romolija Župan Mirko Brulc je včeraj predstavil priprave mestne občine na prvi šolski dan ter praznovanje občinskega praznika, ki bo letos v znamenju 60. obletnice priključitve Primorske. V novogoriški mestni občini bo letos prvič šolski prag prestopilo 255 učencev; skupno je v osnovnih šolah 2.472 učencev, kar je po besedah župana Brulca spodbudno, saj je v občini tudi število rojstev zgledno. Največja obnovitvena dela je občina opravila na osnovnih šolah Solkan in Dornberk. Ena od zadnjih, ki je še čakala na zamenjavo azbestnih kritin, je bila solkanska osnovna šola, kot povsod pa tu ni bil največji prob- lem azbest, ampak kopelit - kaljeno steklo za izolacijo - na strehah, ki je izredno nevaren. Na osnovni šoli v Dornberku so opravili dela, vredna 330 tisoč evrov. Kot je povedal Brulc, bodo v prihodnosti tej šoli prizidali še telovadnico in dokončno uredili stavbo. V kratkem se bodo začele tudi investicije v Glasbeno šolo Nova Gorica; izbrali so že izvajalca del tako, da bodo v letu in pol pogoji za delo v tej šoli primerni. Kot vsako leto bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbel za varnost učencev v prometu. Obnovili so cestno signalizacijo, prve šolske dni bodo izvajali straže na najbolj prometnih poteh, postavili so dva dodatna merilca hitrosti in razdelili gradivo o varni poti v šolo. O praznovanju občinskega praznika pa je Brulc napovedal več prireditev, ki bodo potekale do oktobra. Vrhunec bo v soboto, 8. septembra, ko bo po slavnostni seja mestnega sveta na travniku pred občino osrednja vseslovenska proslava ob 60. obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Brulc je na oba dogodka povabil tudi župana Gorice Ettoreja Romolija, ki pa bo uradno povabilo še prejel. Znani so tudi letošnji občinski nagrajenci, med katerimi so tudi družba HIT, igralec in glasbeni ustvarjalec Iztok Mlakar ter letošnji Prešernov nagrajenec Marko Peljhan. NOVA GORICA - Trojica mladih krajanov Oropali taksista Grozili so mu z nožem - Za dva je sodnik odredil pripor Novogoriški policisti so v sredo prijeli in k dežurnemu preiskovalnemu sodniku privedli tri osumljence iz Nove Gorice in okolice zaradi utemeljenega suma, da so 2. avgusta letos oropali voznika taksija. Včeraj so na policiji pojasnili okoliščine. Po navajanju policistov so 19-letnik iz Nove Gorice, 21-letnik iz okolice Nove Gorice in 19-letnik iz Goriških Brd utemeljeno osumljeni, da so 2. avgusta okrog 22. ure na ulico Gradnikove brigade v Novi Gorici po telefonu poklicali taksi. Ko je pripeljal do njih, je trojica sedla v vozilo in šoferju naročila, naj jih odpelje v Grgar. Med potjo so ga preusmerili proti pokopališču v Solkanu, kjer naj bi jih čakal še prijatelj, so povedali. Ko pa so prispeli v bližino tamkajšnjega pokopališča, so od taksista zahtevali, naj jim izroči ves denar, izkupiček delovnega dne. Zahtevo so podkrepili z grožnjami, nožem in »nunčaki«. Zaradi groženj je voznik taksija zahteval, da se odpeljejo nazaj v Novo Gorico, kjer jim bo izročil denar. Ko so se pripeljali na Prvomajsko ulico, je voznik ustavil avtomo bil, pri čemer mu je eden izmed osumljenih na vrat nastavil nož, drugi ropar pa ga je prijel za vrat in od njega zahteval denar. Tretji osumljenec je med tem preiskal vozilo in v enem predalu našel 738 evrov, ki so se jih prilastili in takoj zatem zbežali s kraja. Policisti so med preiskavo z zbiranjem obvestil in dokaznega gradiva ugotovili, da je ropa osumljen 19-letni mladenič iz Nove Gorice, ki so mu v torek odvze li pro -stost; v sredo pa so nataknili lisice še njegovima pajdašema. Pri dveh osumljencih so policisti opravili tudi hišne preiskave. Po zaslišanju pri novogoriškem preiskovalnemu sodniku je bil mladenič iz Goriških Brd izpuščen, za ostala dva domnevna roparja pa je sodnik odredil pripor. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL'ORSO BIANCO (Tavasani), korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Sicko«. / Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 3: 18.00 -20.10 - 22.10 »Il bacio che aspettavo«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Shrek Terzo«, risani film. / Modra dvorana: 17.00 - 18.45 - 20.50 »Shrek Terzo«, risani film; 22.30 »Pro-va a volare«. / Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Hot Fuzz«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.00 -22.00 »Shrek Terzo«. / Dvorana 2: 16.00 - 18.10 »Shrek Terzo«; 20.10 - 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«. / Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che aspettavo«. / Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Sicko«. NOVA GORICA: 18.00 - 21.00 »Harry Potter in Feniksov red«. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 v osnovni šoli Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; Sovodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan in Ronke - prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila. RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Cankar-Vega-Zois in liceja Tru-bar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar. SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva. M Izleti LETNIKI 1947 iz občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan sporočajo, da za enodnevni izlet na Gardsko jezero 1. septembra bo odhod avtobusa iz Doberdoba ob 6. uri s postankom v So-vodnjah pri cerkvi ob 6.30. Prosijo za točnost. SPDG vabi v nedeljo, 2. septembra, na izlet z gorskimi kolesi na Kobariški Stol. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pred goriškim sejmiščem. Informacije na tel. št. 328-8292397 (Robert). SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob 14. uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Prijave sprejemajo do 7. septembra; informacije nudi Vlado (tel. 0481-882079). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško začenja novo pevsko sezono. Vabi zato vse svoje pevke na vaje, ki se bodo začele v ponedeljek, 3. septembra, ob 20. uri. ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. septembra, ob 12.30. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na praznovanje 30. obletnice delovanja: danes, 31. avgusta ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah predstavitev knjige izdane ob jubileju in koncert godbe Krvodajalcev iz Vileša, v soboto, 1. septembra, ob 15. uri turnir v odbojki na igrišču ob Kulturnem domu v Sovod-njah, v nedeljo, 2. septembra, s pričet-kom ob 9.30, v Sovodnjah, osrednja prireditev ob jubileju. GORIŠKI URAD MOTORIZACIJE sporoča, da bodo s ponedeljkom, 3. septembra, okenca odprta po urniku: ob ponedeljkih med 8.45 in 12.30 ter med 15. in 17. uro, od torka do petka pa izključno v dopoldanskem času, 8.4512.30 GORIŠKI URAD ZSKD je odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta zaradi dopusta od 3. do 14. septembra. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valenti-nis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgori-zia.it« ali na tel. 800-955957. POLETJE V PARKU: danes, 31. avgusta ob 21. uri na sedežu Združenja Arco-baleno (ul. S. Michele 38) predvajanje filma »Il pranzo di Babette«. Vstop prost. PRVI PRAZNIK PRITRKOVALCEV GORIŠKE bo v soboto, 1. septembra, na Sveti Gori; ob 15. uri nastop skupin pritrko-valcev iz vse Goriške, ob 17. uri slovesna maša, ob 18. uri predstavitev projekta za koordinacijo goriških pritrkovalcev. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek 10. septembra 2007. Do tega dne sprejema še nove vpise za prihodnje šolsko leto. Urnike lekcij si učenci lahko ogledajo na šolski razglasni deski. Informacije daje tajništvo od 10. do 13. in od 3. septembra dalje tudi v popoldanskih urah od 14 do 18. Telefon in fax št. 0481532163 0481-547569, E-mail scgvko-mel@tin.it. URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti še danes, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt še danes, 31. avgusta. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone, 8/B (tel. 040-360072). 83 Prireditve »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: do sobote, 1. septembra, (Lisert) v organizaciji združenja »Scimmie Bisiache« 6. izvedba razstavnih postavitev »Scimmie in gabbia - L'alluce opponibile; do 4. septembra v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour »Il volo per la solidarieta«; danes, 31. avgusta, ob 21. uri na Trgu Republike »Poprockcontest 2007«, v organizaciji kulturnega združenja Arte e Musica. KRAJEVNI SVET PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE , v sodelovanju s KD Sabo-tin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra prirejajo koncert Note v mestu 2007, ki bo danes, 31. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru. Vstop prost. PUPPET FESTIVAL: danes, 31. avgusta, ob 17.00 v centru Lenassi v Gorici CTA »La bottega del sonno; ob 18.00 v Gorici Teatropersona »Como«; ob 19.00 v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici »Figurarsi la musica«, nastopa John McCormick; ob 21.00 v Kulturnem domu v Gorici Gran teatro della Marignana »Vite senza fine«; ob 22.30 v Kulturnem centru L. Bratuž Teatri-ficio Esse »Mani«; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280. V PARKU CORONINI v Gorici bo v soboto, 1. septembra, ob 21. uri koncert jazz, ljudske in klasične glasbe s skupino »Zagreb jazz kuartet«; informacije na tel. 0481-533485. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Milan Koglot iz glavnega pokopališča v Vidmu v goriško stolnico (ob 10.00) in na glavno pokopališče. DANES IZ TRŽIČA: 10.45, Paola Spon-ton por. Canciani iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Škocjanu. 10 SVET Četrtek, 549. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / POLJSKA - Se za formalno kriminalistično kuliso skrikva politično ozadje? Aretirali nekdanjega ministra in nekdanjega načelnika policije Aretirani je vlado obtožil izkoriščanja ministrstva za pravosodje in obveščevalnih služb za lastne politične cilje Aretirani nekdanji poljski notranji minister in državni tožilec Janusz Kaczmarek ansa VARŠAVA - Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) je včeraj zjutraj aretirala nekdanjega poljskega notranjega ministra in državnega tožilca Janusza Kaczma-reka. Kaczmareka so aretirali na podlagi suma vmešavanja v zaenkrat še neznano kriminalistično preiskavo, je sporočil njegov odvetnik Wojciech Brochwicz. Poleg Kaczmareka pa je po poročanju poljske televizije TVN24 ABW včeraj aretirala tudi nekdanjega načelnika policije Konrada Koran-towskega. Kaczmarek je pred dobrim tednom dni vlado premiera Jaroslawa Kaczyn-skega obtožil izkoriščanja ministrstva za pravosodje in državnih obveščevalnih služb za dosego lastnih političnih interesov. Kot je dejal, vlada državne tožilce in obveščevalne službe izkorišča za pridobivanje informacij o političnih nasprotnikih vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS). »Kar naj bi bilo dobro, kar naj bi služilo resnici, se izkorišča za ohranjanje oblasti in iskanje informacij o politikih,« je po poročanju dpa takrat dejal Kaczmarek. Poleg tega je vlado obtožil tudi izvajanja nezakonitih dejavnosti proti njemu in njegovi družini. »Od določene točke dalje proti meni izvajajo nezakonite aktivnosti; aktivnosti, ki kršijo moje pravice in pravice moje družine; aktivnosti, ki so kršile človekove pravice,« je zatrdil Kaczmarek. O domnevnih nepravilnostih v vladi naj bi Kaczmarek pretekli teden poročal tudi posebni parlamentarni komisiji, vendar so bili poslanci z njegovim pričanjem se- znanjeni za zaprtimi vrati, stran od oči javnosti. Vseeno so nekateri opozicijski poslanci za medije dejali, da so obtožbe, ki jih je na račun premiera podal Kaczmarek, »strašljive«. Poslanec opozicijske nacionalistične Lige poljskih družin (LPR) Roman Giertych pa je opozoril, da gre v tem primeru za »poljski Watergate«. Kaczmareka je premier odstavil v začetku avgusta, ker naj bi izdajal zaupne informacije o delu in ugotovitvah državnega protikorupcijskega organa CBA glede domnevnega podkupovanja na kmetijskem ministrstvu. Premier je namreč julija zaradi suma korupcije s položaja ministra za kmetijstvo in svojega namestnika odstavil vodjo koalicijske stranke Samoobramba Andrzeja Lepperja. Po poročanju poljskih medijev so skušali uslužbenci CBA pod krinko Lepperja podkupiti in tako dokazati njegovo krivdo, a je bil ta o tem še pravočasno posvarjen. Poljska se že nekaj časa utaplja v politični krizi. Poljska koalicija, oblikovana pred 15 meseci, v kateri sta poleg premie-rove stranke PiS sodelovali še populistična Samoobramba in nacionalistična LPR, je 13. avgusta razpadla. Spodnji dom poljskega parlamenta bo zaradi tega 7. septembra odločal o svoji razpustitvi, s katero bo odprl pot do predčasnih volitev, ki naj bi, kot je napovedal poljski premier Jaroslaw Kaczynski, potekale 21. oktobra. (STA) EVROPSKA UNIJA - Ključna tema tekočega polletja Portugalsko predsedstvo stavi na izboljšanje odnosov med Unijo in Afriko LJUBLJANA - Sodelovanje EU z Afriko sega v sam začetek evropskega povezovanja. Z leti so se odnosi spremenili zaradi sprememb v geopolitični klimi, pojava gibanj za neodvisnost na črni celini in napredka pri evrop skem pove zo vanju, v zadnjem času pa Afrika za EU postaja vse pomembnejša. Predsedujoča uniji Portugalska je tako odnose z Afriko opredelila kot eno prednostnih nalog svojega polletnega predsedovanja, pomemben zagon pa bi jim lah ko dal de cem br ski vrh EU-Afrika. Bruseljski inštitut European Policy Center (EPC) v nedavno objavljenem poročilu ugotavlja, da EU in Afrika potrebujeta strateško partnerstvo, ki bi temeljilo na skup nih ci ljih, jas nos ti in pre gled-nosti. Korak k temu bi unija lahko naredila na decembrskem vrhu EU-Afrika, na katerem naj bi zagnali t. i. skupno strategijo EU-Afrika. Kar zadeva prihodnji odnos med povezavo in Afriko, mora EU vse kakor pre seči svo jo tra di ci o nal -no usmerjenost na razvojna vprašanja v regiji, poudarja EPC. Dobri odnosi z Afriko so za EU med drugim pomemb ni tudi zato, ker celi -na glede naravnih bogastev predstavlja alternativo nemirnemu Bližnjemu vzhodu. Za sodelovanje z Afriko si je prizadevala že Evropska gospodarska skup nost. Na odno se je moč no vplivala hladna vojna, ki je spodbudila številne konflikte na črni celini, pa tudi gibanja za neodvisnost v številnih afriških državah. Sočasno se je evropska povezava pospešeno razvijala. Kljub stalnemu poudarjanju, da gre za partnerstvo, in evropskim izjavam o »postkolonialnih odnosih«, je odnose med unijo in Afriko zaznamoval prepad med pri-čako vanji ene in zmožnost mi dru -ge strani. EU in Afrika sta sklenili več sporazumov na področju pomoči in trgovine, kot so konvencije iz Ya- oundeja, konvencija iz Lomeja in sporazum iz Cotonouja. Po navedbah nekaterih analitikov ti sporazumi služijo predvsem evropskim interesom in ima EU od njih precej več koristi kot Afrika. To kažejo tudi podatki o menjavi med povezavo in celino, po katerih ima EU 75-odstotni delež v trgovini podsahar-ske Afrike, tako uvoz kot izvoz iz čr- ACP), ki bodo zamenjali trenutno veljavno ureditev iz leta 2000 sklenjenega Sporazuma iz Cotonouja. Konec le ta se na mreč izteče rok, v katerem so določila o trgovini iz omenjenega sporazuma izvzeta iz pravil WTO. Čeprav je do izteka roka ostalo zgolj nekaj mesecev, še vedno ni jasno, ali bo uniji uspelo skleniti po- močju pa upada. Afriške države tudi vse bolj uporabljajo kolektiven pris top k reševanju težav, ki pes ti -jo ves kon ti nent. Evropska politika do Afrike se je postopoma razvila tudi v skladu s spreminjanjem splošnega pristopa pove zave do zu na nje poli ti ke. Pomemben korak k večji koherentnosti zunanje politike EU predstav- Afriška krajina je zelo lepa, vendar je izpostavljena vsem tegobam današnjega sveta ansa ne celi ne v EU pa sta sko raj zane -marljiva, da o neposrednih naložbah ni ti ne go vo rimo. Poleg omenjenih sporazumov je imela EU z afriškimi državami sklenjenih tudi več preferenčnih dvostranskih sporazumov, ki pa so v neskladju z novimi pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). EU je leta 2002 začela pogajanja o spo ra zu mih o eko nom skem partnerstvu med EU in državami afriške, karib ske ter ti ho mor ske regije ( - gajanja. Slednja se vlečejo že več let in tičijo na mrtvi točki, saj se države ACP bojijo prehitre liberalizacije, prav tako pa se EU z dr žavami v raz vo ju ne mo re spo ra zu me ti o višini pomoči omenjenim državam in pogojih, ki bi jih morale v zameno za prejem pomoči izpolnjevati. Zahod je k sodelovanju z Afriko v zad njem času spodbu dil tudi pozitiven razvoj dogodkov na črni celini. Kontinent je namreč vse bolj stabilen, število konfliktov na ob- lja evropska varnostna strategija (ESS), od katere naj bi vsaj v teoriji imele korist tretje države. Vzporedno se je okrepil tudi dialog EU-Afrika glede varnosti in demokracije zunaj okvira sporazuma iz Cotonouja. EU in Afriška unija (AU) prirejata redna srečanja, ki potekajo na dve leti. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsedujoči uniji Jose Socrates sta pomen AU za unijo med drugim pouda rila z ude lež bo na ju lij - skem vrhu AU v Gani. Decembra pa bo v Lizboni potekal vrh EU-Afrika. Kmalu naj bi bil ime no van tudi poseben predstavnik unije pri AU, ki bi zastopal Svet EU in Evropsko komisijo. Med vprašanji, ki med unijo in celino ostajajo nerešena, je verjetno najbolj kritično nezakonito priseljevanje. V unijo letno nezakonito pride več deset tisoč Afričanov, med njimi večina v prenatrpanih čolnih pripluje v sredozemske članice ali na Kanarske otoke. Navalu prebežnikov iz Afrike so najbolj izpostavljene Italija, Španija in Malta. Unija nezakonite migracije nadzoruje v okviru Agencije EU za varovanje zunanjih meja (Frontex), ki je začela delovati leta 2005. Število nezakonitih priseljencev med drugim skušajo znižati z operacijami, v okviru katerih patrulje EU ob sodelovanju z afriškimi oblastmi nadzirajo severno in zahodno obalo Afrike ter območje Sredozemlja in Kanarskih otokov. Nedovoljene priseljenske valove želi povezava zajeziti tudi s spodbujanjem zakonitega priseljevanja iz Afrike. Za ureditev položaja priseljencev je Evropska komisija februarja predlagala sistem krožnega priseljevanja. Krožno priseljevanje pomeni, da bi priseljenci iz Afrike delali v državah EU le v omejenem časovnem obdobju, s čimer bi unija zapolnila vrzeli na trgu dela predvsem v sektorjih, kot sta kme tij stvo in grad beniš tvo. Zapo-slovalni centri bi imeli sedeže v afriških državah, prvega naj bi vzpostavili v Maliju konec leta. Unija denar za Afriko prispeva preko več virov, med njimi levji delež iz Evropskega razvojnega sklada, v okviru katerega bo v obdobju med letoma 2008 in 2013 na voljo 22 milijard evrov, od tega 20 milijard za podsaharsko Afriko. Maja Cerkovnik, STA 10 Četrtek, 550. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / AMNESTY INTERNATIONAL - Poročilo ob mednarodnem dnevu izginulih V svetu je tudi lansko leto izginilo veliko število ljudi v v Na Sri Lanki pogrešajo 5749 ljudi, okoli 5000 ljudi pogrešajo tudi v Cečeniji ŽENEVA - V svetu so včeraj obeležili mednarodni dan izginulih kot opomin na to perečo problematiko hudih zločinov zoper mednarodno pravo. Koliko ljudi po svetuje dejansko izginulih, ni znano, saj AI tovrstne skupne evidence nima.Glede na podatke AI, je trenutno največ primerov, povezanih z prisilnimi izginotji, na Šri Lanki, kjer pogrešajo 5749 ljudi, od katerih naj bi jih več sto izginilo po izbruhu državljanske vojne leta 2006. Okoli 5000 ljudi pogrešajo tudi v Če-čeniji in tudi tam je do izginotij prišlo po začetku oboroženih spopadov leta 1999. Do izginotij pogosto prihaja tudi v državah Latinske Amerike, vendar pa gre tu za izginotja iz političnih in ekonomskih razlogov. Generalna skupščina Združenih narodov je konvencijo za zaščito oseb pred prisilnim izginotjem sprejela decembra lani. V zadnjem letu so aktualna predvsem izginotja osumljencev terorističnih dejanj, za katere so, včasih v sodelovanju z drugimi vladami, odgovorne ZDA. Po njihovih podatkih je letos zaradi »vojne proti terorizmu« izginilo 39 ljudi, ki se domnevno nahajajo v skrivnih zaporih ZDA, njihova usoda pa ni znana. Krovna organizacija AI je v junijskem poročilu z naslovom »Off the record«, v katerem se osredotoča na prisilna izginotja, podala tudi svoja priporočila, ki naj bi pripomogla k razrešitvi omenjene problematike. Od ZDA zahtevajo odpravo vseh skrivnih zaporov, objavo imen zaprtih in razlogov, zakaj so zaprti. Prav tako so se zavzeli proti zapiranju svojcev osumljencev in za plačilo odškodnin za čas neupravičenega odvzema prostosti. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je ob mednarodnem dnevu izginulih mednarodno skupnost pozval, naj okrepi prizadevanja za pomoč pri iskanju izginulih v oboroženih konfliktih. »Nujno seje treba ukvarjati s to tragedijo in pomagati deset tisočim družinam pogrešanih oseb, da bi izvedele, kaj seje zgodilo z njihovimi najdražjimi,« je dejal predstavnik ICRC Pierre Kraehenbuehl. ICRC ni objavil natančnih številk o pogrešanih po svetu, je pa Kraehenbuehl povedal, da samo v BiH še vedno pogrešajo približno 13.500 ljudi, na Hrvaškem 2300 in na Kosovu 2047. Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Rene van der Linden pa je ob dnevu izginulih opozoril, da je vprašanje pogrešanih oseb v Evropi vse preveč potisnjeno na obrobje. »Nerešeno vprašanje pogrešanih oseb še naprej uničuje življenja številnih družin, ujetih v posledice nedavnih konfliktov v Evropi,« je v sporočilu za javnosti zapisal van der Linden. Manifestacija Amnesty international pred kitajskim veleposlaništvom v Berlinu ansa Talibani izpustili vse talce KABUL - Talibanski skrajneži so izpustili še štiri južnokorejske talce, medtem ko naj bi preostale tri, ki so še v ujetništvu, izpustili v kratkem. »Prejeli smo prvo skupino talcev, dva moška in dve ženski,« je dejal predstavnik Rdečega križa in dodal, da se odpravlja do mesta, kjer naj bi prejeli še tri preostale talce. Iran sodeluje z inšpektorji DUNAJ - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes sporočila, da Iran sodeluje z njenimi inšpektorji pri reševanju odprtih vprašanj, hkrati pa še naprej kljubuje zahtevam Varnostnega sveta Združenih narodov po prenehanju bogatenja urana. IAEA je v zaupnem poročilu predstavil tudi podrobnosti urnika sodelovanja pri reševanju odprtih vprašanj, ki naj bi pomenil »pomemben korak naprej«. Teheran grozi Washingtonu TEHERAN - Iran je zagrozil, da bo umaknil svojo pomoč pri vzpostavljanju varnosti in miru v Iraku, če bodo ZDA nadaljevale z aretacijami iranskih predstavnikov v tej državi. »Američani bodo morali biti v svojih prihodnjih korakih premišljeni in realistični, sicer se bodo varnostne razmere v Iraku poslabšale, Iran pa v tem pogledu ne bo pomagal,« je v Teheranu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Mohamed Ali Hoseini. Izpustili dva osumljenca umora Ane Politkovske MOSKVA - Ruski tožilci so izpustili dva izmed desetih osumljencev v odmevnem primeru umora ruske raziskovalne novinarke Ane Politkovske, medtem ko tretji, ki je še vedno v priporu, ni več povezan s tem primerom. Na Hrvaškem začetek volilne kampanje ZAGREB - Hrvaška kmečka stranka (HSS) in Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS) sta v Vrbovcu v Gorskem kotarju kot prvi stranki na Hrvaškem uradno začeli predvolilno kampanjo pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami. Požar v Španiji MADRID - Približno 400 gasilcev se na vzhodu Španije še naprej bori s hudim požarom, ki se je v noči na četrtek zaradi visokih temperatur in poletnih vetrov še dodatno razširil, so uradne podatke povzeli španski mediji. Požar, ki je izbruhnil v torek, je do srede popoldne uničil 1500 hektarjev zemlje. V vasi Les Useres v bližini mesta izbruha požara so oblasti evakuirale 120 ljudi. EUROBAROMETER - Objavili izid evropske raziskave, ki so jo izvedli na vzorcu 27.000 oseb Evropejci želijo sodelovanja s sosedi Evropska sosedska politika, kot je bila definirana leta 2004, vključuje države vzhodne Evrope, severne Afrike in Bližnjega vzhoda BRUSELJ - Raziskava, ki jo je za Evropsko komisijo izvedel Eurobarometer, potrjuje, da si velika večina ljudi v Evropski uniji želi okrepljenega sodelovanja z državami v sosedstvu EU. Večina jih obenem meni, da evropska sosedska politika lahko pripomore k spodbujanju demokracije ter zmanjšanju nezakonitega priseljevanja in tveganj za oborožene konflikte v Evropi. 3. septembra bo sicer v Bruslju prvo srečanje ministrov in drugih predstavnikov držav, ki jih pokriva evropska sosedska politika, s kolegi iz unije.Raz-iskava Eurobarometra, ki jo je ta med 25. majem in 30. junijem izvedel na vzor cu 27.000 od ras lih oseb v EU, je potrdila, da velika večina državljanov EU kot po memb no oz. ze lo po memb -no označuje sodelovanje s sosednjimi državami na področjih kot so organiziran kriminal, terorizem, okolje, energetika, gospodarski razvoj, razvoj demokracije, izobraževanje in usposabljanje ter nezakonite migracije. Anketiranci so v večini prepričani tu di o go spo dar skih ko ris tih so de -lovanja s sosednjimi državami, a obenem v veliki večini menijo, da bo to za EU predstavljalo velike dodatne stroške. Najbolj so v slednje prepričani Nemci (91 odstotkov), najmanj pa Romuni (60 odstotkov). Izmed slovenskih anketirancev jih tako meni 81 odstotkov. Izboljšala se je tudi zavest o evropski sosedski politiki, saj je zanjo že vsaj slišala petina udeležencev raziskave. Najbolj so s politiko seznanjeni Luksemburžani in Finci (po 36 odstotkov), najmanj pa Britanci (sedem odstotkov) in Irci (11 odstotkov). Slovenci so po poznavanju politike na šestem mestu v EU (29 odstotkov je za politiko že slišalo). Najbolj dogodki v sosedstvu, sodeč po izsledkih raziskave, sicer zanimajo Ciprčane (66 odstotkov), sledijo pa jim Grki (62 odstotkov), Francozi (59 odstotkov), Luksemburžani in Ni- zozemci (56 odstotkov). Najmanj se zanje zanimajo Čehi (27 odstotkov), Li-tovci (28 odstotkov), Poljaki (30 odstotkov), Romuni in Slovaki (po 31 odstotkov). Slovenci so po zanimanju nekje v povprečju (dogodki v sosedstvu zanimajo 44 odstotkov anketirancev). 3. septembra bo evropska komi-sarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Wal-dner v Bruslju gostila tudi prvo srečanje ministrov in drugih predstavnikov držav, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, s kolegi iz članic EU. Konference naj bi se udeležilo preko 500 udeležencev, sestavljena pa naj bi bila iz ministrskega dela, na katerem naj bi beseda tekla predvsem o priložnostih za liberalizacijo trgovine in povečanje mobilnosti ter o izzivih podnebnih sprememb in energetske varnosti ter razprave med predstavniki gospodarskega in nevladnega sektorja. Ferrero-Waldnerjeva je včeraj v Bruslju poudarila, da je namen sreča- nja predvsem izmenjava mnenj med partnerji. EU si po njenih besedah želi slišati poglede in pomisleke povabljenih predstavnikov, obenem pa želi s konferenco potrditi usmeritev EU, ki si želi individualne ter posameznim državam in njihovim interesom prilagojene partnerske odnose. Evropsko sosedsko politiko je EU sprej ela leta 2004, danes pa je vanjo vključenih 16 držav. Od držav, vključenih v evropsko sosedsko politiko, imajo Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko in Tunizija sklenjene asociacijske sporazume, Palestinska uprava ima sklenjen začasni asociacijski sporazum, Armenija, Az-erbajdžan, Gruzija, Moldavija ter Ukrajina pa sporazume o partnerstvu in sodelovanju. Belorusija, Libija in Sirija so v politiko vključene, a z unijo zaenkrat nimajo sklenjenega nobenega sporazuma oz. akcijskega načrta. V letih 2005 in 2006 so bili individualni akcijski načrti v okviru politike dogo- vorjeni z desetimi partnerskimi državami, letos pa še z Egiptom in Libanonom. Decembra 2006 je komisija objavila poročilo o napredku na področju evropske sosedske politike in slednjo označila kot uspešen instrument v poglabljanju odnosov z evropskim sosedstvom. Podala je tudi predloge za njeno nadaljnjo krepitev, pri čemer je izpostavila nove finančne vzvode za financiranje projektov v okviru akcijskih načrtov, jasno perspektivo za nadaljnje gospodarsko in trgovinsko povezovanje, ki bi preseglo zgolj sporazume o prosti trgovini, olajšanje vizumskih postopkov, redna ministrska srečanja na različnih področjih ter bolj aktivno vlogo EU v prizadevanjih za reševanje konfliktov v regiji. Med letoma 2007 in 2013 bo EU državam v okviru evropske sosedske politike namenila 12 milijard evrov, kar je za tretjino več kot v prejšnji finančni perspektivi. (STA) w Petek, 31. avgusta 2007 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ATLETIKA - Razburljivo v Osaki Gay prvi tudi na 200 m Saladino in Howe izredna V daljini Italijan do državnega rekorda, Panamčan čez 8,50 m Tyson Gay (levo) po zmagi na 100m »zlat« tudi na dvakrat daljši razdalji, Andrew Howe (desno) z državnim rekordom 2,47 priboril Italijo prvo, srebrno medaljo APrimorski ~ dnevnik KOMENTAR Howe, mama, in »ogrevanje« Kitajcev za Oi n-OO'l/O" U UII MM 3nm CUL» I OSAKA - Američan Tyson Gay je v zadnji od štirih končnih odločitev šestega dne 11. svetovnega prvenstva v atletiki v Osaki na Japonskem zmagal v teku na 200 m z rekordom prvenstev (19,76) in po zmagi na 100 m osvoj il še svoj e drugo zlato. Av-stralka Jana Rawlinson je bila zlata na 400 m ovire (53,31), Nemka Betty Heidler v metu kladiva (74,76 m), Irving Saladino iz Paname pa v skoku v daljino (8,57 m). TYSON GAY - Gay je pred osmim tekom v šestih dnevih dejal: »Vse 'gorivo', ki mi je ostalo na zalogi, bom moral potrošiti v finalu na 200 m.« Po solidnem startu je v zaključno ravnino prišel prvi, korak ali dva pred tekmeci, ter na koncu Jamajčana Usaina Bolta premagal za 15 stotink (19,91). Bron je pripadel Američanu Wallacu Spearmonu (20,05), ki je za stotinko ugnal rojaka Rodneyja Martina (20,06). Pred tem sta med atleti le Maurice Green (1999) in Justin Ga-tlin (2005) osvojila po dve zlati šprin-terski odličji na enem SP. Gay, ki je na 100 m ugnal Asafo Powella, bo imel priložnost za tretje zlato še jutri v finalu štafet 4 X 100 m, kjer bo njegovo delo nekoliko lažje, saj je zaradi poškodb Eddyja de Lepineja in Davida Alerta Francija, branilka naslova, odpovedala nastop. MATERINSTVO NI OVIRA - Jana Rawlinson je z dekliškim priimkom Pittman leta 2003 osvojila naslov svetovne prvakinje. Lani se je poročila s svojim britanskim trenerjem Chri-som Rawlinsonom in na tem SP dokazala, da materinstvo ni ovira za vrhunske izide, ki jih ne moreta preprečiti niti svetovna rekorderka in svetovna prvakinja. Na nizkih ovirah je sredi proge prešla na prvo mesto in prednost povečevala ter zanesljivo premagala branilko naslova in rekorderko Rusinjo Julijo Pečonkino (53,50), bronasta pa je bila Poljakinja Anna Jesien (53,92). Rawlinsonovi Finalni zidi Moški 200 m (v: -0,8 m/s): 1. Tyson Gay (ZDA) 19,76; 2. Usain Bolt (Jam) 19,91; 3. Wallace Spearmon (ZDA) 20,05; 4. Rodney Martin (ZDA) 20,06; 5. Churandy Martina (NAn) 20,28; 6. Marvin Anderson (jam) 20,28; 7. Christopher Williams (Jam) 20,57; 8. Anastasios Gousis (Grč) 20,75 Daljina: 1. Irving Saladino (Pan) 8,57; 2. Andrew Howe (Ita) 8,47; 3. Dwight Phillips (ZDa) 8,30; 4. Oleksij Lukaševič (Ukr) 8,25; 5. Godfrey Mokoena (JAR) 8,19; 6. James Beckford (Jam) 8,17; 7. Ndiss Kaba Badji (Sen) 8,01; 8. Ahmed Faiz Bin Marzouq (SAr) 7,98 Ženske 400 m ovire: 1. Jana Rawlinson (Avs) 53,31; 2. Julija Pečonkina (Rus) 53,50; 3. Anna Jesien (Pol) 53,92; 4. Nickiesha Wilson (Jam) 54,10; 5. Xiaoxiao Huang (Kit) 54,15; 6. Jevgenia Isakova (Rus) 54,50; 7. Tiffany Williams (ZDa) 54,63; 8. Tasha Danvers-Smith (Nem) 54,94 Kladivo: 1. Betty Heidler (Nem) 74,76; 2. Yipsi Moreno (Kub) 74,74; 3. Wenxiu Zhang (Kit) 74,39; 4. Kamila Skolimowska (Pol)73,75; 5. Jelena Koneceva (Rus) 72,45; 6. Eileen O'Keeffe (Irs) 70,93; 7. Clarissa Claretti (Ita) 70,74; 8. Manuela Montebrun (Fra) 70,36 je to uspelo vsega osem mesecev potem, ko je povila prvorojenca Corne-lisa. »Zadnjih 18 mesecev mojega življenja je resnično pravljičnih. Poročila sem se, rodila sina in osvojila še naslov svetovne prvakinje,« je sijala od sreče Rawlinsonova, ki je v zaključku teka preprečila, da bi lahko imela Pečonkinova popolno sezono. Rusinja je že obljubila, da bo Avstralki vrnila na OI v Pekingu. Tam bo naslov branila Grkinja Fani Halkia, ki je bila tokrat izločena že v polfinalu. KONČNO KITAJSKA - Kitajska, gostiteljica OI prihodnje leto, pa je prvo medaljo dobila šele šesti dan SP, ko si je bron v metu kladiva prislužila Zhang Wenxiu (74,39). Zaostala je za Heidlerjevo, ki je s svojim drugim poskusom le za dva centimetra premagala Kubanko Yipsi Moreno (74,76), ki je skušala osvojiti svoj tretji sve- Spored svetovnega prvenstva Danes Finalne odločitve (6): 1.00 hoja na 20 km ženske; 12.30 tro-skok ženske; 13.40 kopje ženske; 14.15 200 m ženske; 15.05 400 m moški; 15.20 110 m ovire moški - predtekmovanja: 2.30 kopje moški, kvalifikacije; 3.00 100 m deseteroboj, moški; 3.10 višina ženske, kvalifikacije; 3.00 daljina deseteroboj, moški; 4.00 kopje moški, kvalifikacije; 6.00 krogla deseteroboj, moški; 11.30 višina, deseteroboj, moški; 12.30 1.500 m ženske, polfinale; 13.05 800 m moški, polfinale; 13.40 štafeta 4x100 m, moški, prvi krog; 14.35 400 m deseteroboj, moški Jutri Finalne odločitve (6): 0.00 hoja na 50 km, moški;12.30 palica moški; 13.30 5.000 m ženske; 14.30 1.500 m deseteroboj, moški; 15.05 štafeta 4x100 m, ženske; 15.20 štafeta 4x100 m, moški - predtekmovanja: 2.00 110 m ovire deseteroboj, moški; 2.45 štafeta 4x100 m, ženske, prvi krog; 3.00 disk deseteroboj, moški; 4.00 palica deseteroboj, moški; 13.05 štafeta 4x400 m ženske, prvi krog; 13.20 kopje deseteroboj, moški; 14.00 štafeta 4x400 m moški, prvi krog tovni naslov. Namesto tega je Ku-banka v svojem zadnjem poskusu prehitela Kitajko, vendar za las zaostala za zmago in drugič zapored na SP posegla po srebru. Olimpijska zmagovalka in branilka naslova Olga Kužen-kova je izpadla že v kvalifikacijah, v katerih je bila najboljša Hrvatica Ivana Brkljačič z metom prek 74 metrov. Hrvatica bila v finalu 11. in si ni pridobila dodatnih treh poskusov najboljše osmerice. »Azzurra« Clarissa Claretti s končnim 7. mesotm ni bila zadovoljna. »Že tretjič zapored na velikih tekmovanjih pridem do finala, vendar menim, da bi tokrat lahko dosegla odmevnejši rezultat,« je povedala. Svetovna rekorderka Tatjana Li-senko zaradi suma jemanja prepovedanih poživil ni smela nastopiti. NAPETA ZADNJA SERIJA - Ko je evropski prvak Andrew Howe v svojem zadnjem poskusu skoka v daljino pristal pri 8,47 metra, je z italijanskim rekordom za centimeter ugnal pred tem od druge serije vodilnega 24-letnega Saladina. Slednji je v zadnjem nastopu v daljini na tem SP z 8,57 metra zagotovil Panami zlato medaljo. Bron je osvojil branilec naslova Američan Dwight Phillips, ki je z 8,30 V 70. letih je vrsta mladih atletinj Bora polnila stolpce našega dnevnika in športnih medijev na sploh. Devinčan-ka Sonja Antoni je s posebno borbenostjo predstavljala sicer razširjeno konico tedanjega »dream teama« domače atletike. Sedaj živi v Devinu, po iz-borazbi je logopedinja in dela na oddelku za rehabilitacijo tržaške bolnišnice. 14-letni sin Luca se je ukvarjal z jadranjem pri Čupi, sedaj pa igra košarko v mladinski vrsti Jadrana. Ste torej nekoliko izdali atletiko? »Atletika je zelo zahtevna zadeva in je treba že za povprečne rezultate veliko trenirati. S stadionom v Trstu in bivanjem v Devinu je stvar še dodatno zapletena. Sama vem koliko časa sem investirala za moje športno udejstvovanje.« metra povedel v prvi seriji, pozneje pa svojega dosežka ni več izboljšal. V zadnji seriji se mu je nevarno približal Ukrajinec Oleksij Lukaševič (8,25). Saladino je kljub nekoliko slabšim kvalifikacijam veljal za prvega favorita, saj je lani nanizal 15 zmag v 17 nastopih, letos pa je po osmi tekmi ostal neporažen, ob tem pa je šestkrat skočil več kot 8,38 metra. Pred SP nihče ni presegel omenjene oznake. »Srečen sem, čeprav priznam, da sem po svojem zadnjem "strašnem" skoku verjel v zmago. Čestitati pa moram Saladinu. Mislim, da je srebrna medalja na SP pri 22 letih zame velik uspeh in najboljša popotnica za Peking. Olimpijske igre so namreč moj edini pravi cilj,« je povedal Howe. TRST - Danes ponoči bo na SP v hoji na razdalji 50 km nastopil tudi Tržačan Diego Cafagna. »Moj cilj ne more biti medalja, zato bom začel previdno in stopnjeval korak. Mislim, da je vlaga lahko celo moj zaveznik. Veliko bom pil, bom pa si dal tudi nekaj ledenih kock pod kapo,« je dejal Tržačan. POZOR, POZOR - Finale ženskega troskoka bo danes od 12.30 dalje. Na njem na medaljo računata tudi Magdalin Martinez za Italijo in Marija Šestak za Slovenijo. Bilo pa je delovanje, ki je dolgo trajalo in obrodilo izvrstne rezultate. Sonja Antoni je v zelo dolgi karieri (od 1974 o 1991) vpisala naslednje osebne rekorde: 24,9 na 200 m, 55,4 na 400, 59,25 na 400 m ovire in 2:12,3 na 800 metrov. Na sedanjem svetovnem prvenstvu bi v nobeni od teh panog ne bila zadnja, pa čeprav gre za svetovni zbor. »To je majhno presenečenje. Sicer sem tekmovalno emotivno primerljiv nastop beležila leta 1987 na olimpijskem stadionu v Rimu. Državno prvenstvo je bila generalka za bližajoče se svetovno. Tekla sem v finalu na 400 m ovire v nekakšnem predsvetovnem vzdušju. Vplivalo je pozitivno in dosegla sem čas 59,25 ter si pritekla četrto mesto.« Velika dogodka sta bila dejansko le dva. Najprej tehnični razplet v skoku v daljino, kjer številke povedo vse. Nato še vedno skok v daljino, vendar nespodobna »gazzarra« (nespodobna samo za tujino, ker se jih v Italiji takih in še hujših zgodi zelo veliko), ki sta jo po skoku 8,47 m uprizorila Andrew Howe na zaletišču in nje-go va tre ner ka ( in ma ti) na tri -buni. Italija se je le vpisala na tablico nagrajenih in ima še nekaj nabojev. Ko bomo že prebirali današnjo številko, bodo že znana imena prvih treh v hitri hoji žensk, popol dan pa bo mor -da izkupiček povečala kubanska »azzurra« Martinez v troskoku. Še ena preizkušnja v hitri hoji za moš ke bo lah ko le potr di la, da je atletska Italija v velikem zatonu, točno tako kot drugje v bogati Evropi. Da ne pozabim tudi štafete 4x100 m, panoge, ki je prej vezana na loterijo kot na pravo kakovost. Uraden obračun bo usmerjen v zmeren tri-umfalizem. Po običajnem vrednotenju od 8 do 1 točke za prvih osem mest bo Slovenija najbrž prehitela Italijo! Ob pogledu na rezultate je opazna tudi kolajna za Kitajsko v metu kladiva, kjer so nerazumljivo in tudi malce skrivnostno mrknile Rusinje. Kitajska pa bo imela v finalu kar dva tekača na progi 110 metrov čez ovire, v panogi, ki je med najbolj yankee v atletiki. In njen po vrednosti drugi predstavnik je dosegel celo boljši čas od rojaka in svetovnega rekorderja. Prisotnost dveh kitajskih finalistov je svarilo pred tem kar se bo dogajalo prihodnje leto na OI. Poglo bil sem zade vo o na pol praznih tribunah. Nekaj klikov in prikazal se je napis »ticket sales« (prodaja vstopnic). Za zadnja dva najbolj cenjena dneva bodo morali odrasli Japonci odšteti za najboljša mesta naših 100 evrov, za mesta nižje kakovosti pa po 75, 60 in 37. Seveda so japonske plače veliko višje od naših, številke pa se vseeno zdijo dokaj visoke. Vest, ki jo marsikdo vsak dan pričakuje, je tudi doping. Pet sto tes tov in še no beden pozitiven! Kuhinja ali resnica? Bruno Križman Po uvodnih letih pri Boru ste se preizkusili tudi v drugih okoljih. »Eno sezono sem tudi mirovala. Nadaljevala sem pri CUS-u iz Trsta, nato nekaj sezon v društvu iz Ancone in zadnji dve leti pri deželnem klubu Snia Friuli iz Tor-visose.« Pogojuje tako dolga športna kariera sedanji ritem življenja? »Ne! Včasih sicer izsledim rezultate domače atletike v časopisih in ugotavljam, da so moji rezultati zelo konkurenčni.« Koliko časa na dan vam vzame svetovno prvenstvo? »Vem, da je v teku. Veliko več ne. Da bi namenoma sledila prenosom, tudi zaradi delovnih obveznosti, ne pride v poštev. Seveda prisluhnem za kaj gre, če izsledim vest, ali pa preberem vest v časopisu.« (dk) NAŠ POGOVOR - Nekdanja Borova atletinja Sonja Antoni V Osaki v nobeni svoji disciplini ne bi bila zadnja 10 Četrtek, 552. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / KOLESARSTVO - Jutri v Vigu začetek španske Vuelte Jani Brajkovič se spogleduje z deseterico in etapno zmago Edini slovenski kolesar je bil lani 29. - Alessandro Petacchi favorit med šprinterji VIGO - Jutri se v Vigu začenja 62. kolesarska dirka po Španiji, zadnja od treh največjih večdnevnih preizkušenj. Od Slovencev bo na Vuelti le Jani Brajkovič, še zadnjič na velikih dirkah bo vozil za ameriški Discovery Channel. Njegove želje so visoke, rad bi izbolj šal lan ske do sež ke, ki pa ni so bili »od muh«. Končno 29. mesto sicer ne kaže, kako je Belokranjec na dirki kolesaril, saj je popustil šele v zadnjem delu. V prvem je bil dolgo časa v boju za vrh, postal je tudi prvi Slovenec, ki je na največjih dirkah nosil majico vodilnega v skupnem seštevku.V zadnjem času nekdanji kolesar Adrie Mobila ni veliko nastopal, tako daje njegova forma bolj ali manj neznanka. »Nastop na dirki po Kitajski je bila napaka, Po njem mi ni šlo, kot bi bilo treba, toda upam, da sem ozi roma da še bom ujel pravo formo. Računam tudi na pomoč moš tve nih ko le gov, od katerih bo ve -liko odvisno,« pravi eden od kapetanov Discovery Channela (druga dva sta Thomas Danielson, lani šesti, in Belgijec Stijn Devolder), ki se spogleduje s prvo deseterico, želi pa si tudi etapne zmage, ki se mu je lani izmuznila. Konkurenca bo slabša kot lani. Manjkali bodo najboljši trije v skupnem seštevku, Kazahstanca, zmagovalec Aleksander Vinokurov in tretjeuvr-ščeni Andrej Kašečkin, sta zaradi do-pinške afere na Touru oziroma po njem kaznovana, domačin Alejandro Valverde pa je nastop odpovedal. Zanimivo je, da na vseh letošnjih največjih dirkah lanski zmagovalec zaradi dopinga ni branil zmage. Na Giru tega ni mogel Ivan Basso, na Touru Floyd Lan-dis, na Vuelti pa Vino ku rov. Tako v ožji krog favoritov sodijo predvsem domači kolesarji na čelu s Carlosom Sastrejem (CSC, lani četrti), Oscarjem Pereirom (Caisse d'Erpagne), Samuelom Sanchezom (Euskaltel-Euskadi), Haimarjem Zubeldio (Euskaltel-Euskadi), Manuelom Beltra-nom (Liquigas), Josejem Marchante-jem (Saunie r Duval-Pro dir) in še kom. Jani Brajkovič Od tujih kolesarjev poleg omenjenih iz Discovery Channela lahko v največji meri gostiteljem veselje pokvarijo Rusa Denis Menčov (Rabobank), zmagovalec dirke 2005, in Vladimir Karpec (Caisse d'Erpagne), Avstralec Cadel Evans (Predictor-Lotto), Italijan Damiano Cunego (Lampre-Fondital) ... Od najboljših sprinterjev na svetu bo manjkal le Robbie McEwen, tako da ljubitelji kolesarstva lahko računajo tudi na zanimive obračune v ravninskih etapah. V njih naj bi imela glavno vlogo Italijan Alessandro Petac- chi (Milram) in Belgijec Tom Boonen (Quickstep-Innergetic), glavne konkurente naj bi imela v domačinu Oscar-ju Freireju, Italijanu Danieleju Benna-tiju (Lampre-Fondital), Petacchijevem moštvenem kolegu Eriku Zablu, svojo »računico« pa imajo tudi številni solidni avstralski sprinterji. Kolesarje v 23 dneh (dva dneva sta prosta) in 21 etapah skupno čaka 3241 kilometrov. V osmi in predzadnji, 20., bosta na sporedu kronometra, drugi bo verjetno odločilen za končni vrstni red. Prva gorska etapa bo že četrti dan, na vzponu pa bo cilj tudi v deveti, deseti in 19. etapi. Skupno bodo morali tekmovalci premagati 42 kategoriziranih vzponov (tri ekstra, šest prve, 15 druge in 18 tretje kategorije). Ravninskih bo 11 etap. Španci imajo doslej na domači dirki daleč največ uspeha. V svoji zbirki imajo 27 zmag, Francozi jih imajo devet, Belgijci sedem, Švicarji pet, Italijani 4, Nemci tri in Nizozemci dve. Košarka: nespodbuden nastop Italije RIM - Italijanska košarkarska reprezentanca je priprave na EP, ki se pričenja v ponedeljek v Španiji, končala z nespodbudnim nastopom proti Grčiji. V dvorani Pala Lottomatica v Rimu jih je pred velikim številom gledalcev z gladkim 73:52 premagala Grčija. Gostjer so povedli s 13:0, Italijani pa so prvi koš dosegli v 7. minuti. Gledalci so v drugem polčasu Italijo tudi izžvižgali. Selektor Carlo Recal-cati je seznam potnikov včeraj dopolnil z Bargnanijem, Di Bello in Manci-nellijem. Na voljo sta še dve mesti. Odbojkarji po raidue MODENA - Tekme 1. faze moškega odbojkarskega EP, ki bo v Rusiji od 6. do 16. septembra, bodo po raudie v neposrednem prenosu po sledečem urniku: 6. 9. Italija - Finska ob 17.55; 8.9. Italija - Hrvaška ob 17.55; 9.9. Italija -Bolgarija ob 15.25. Čop in Špik v finalu MÜNCHEN - Slovenska veslača Iztok Čop in Luka Špik sta si na SP v Mün-chnu zagotovila finalni nastop v dvojnem dvojcu, potem ko sta v polfinal-ni skupini zmagala. Olimpijska prvaka iz Sydneyja 2000 sta hkrati že izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu prihodnje leto. Preboj v finale A je uspel tudi četvercu brez krmarja. JADRANJE James Spithill v Trstu na Črnem Sokolu PORTOROŽ - Slovenska jadralska regatna flota je bogatejša za drugi regatnik novoustanovljenega razreda RC-44, katerega načrte sta skupaj podpisala novozelandski jadralec Rus sell Coutts in kopr ski nav -tični arhitekt Andrej Justin. Jadrnico, vredno 400.000 evrov, je kupil znani slovenski poslovnež Igor Lah, ki bo v flotnih re-gatah tudi njen krmar, saj tako določajo pravila tega razreda. V flot nih regatah ( do kon ca le -tošnjega ciklusa sta ostali še dve, prva v Portofinu pri Genovi, v dneh pred Barcolano pa še sklepna pred Trstom) bo Črnega sokola z oznako SLO-11 na glavnem jadru krmaril njegov last nik Lah, v regat nih dvo bojih pa bo za krmil nim ko le som vrhun ski avstral ski krmar James Spithill, ki j e bil na zadnjem pokalu Louis Vuitton v Valen ci - i krmar italijanske Lune Rosse. Spit hill je v torek in sre do v Portorožu ter v Piranskem zalivu skupaj s posadko že preizkusil Črnega sokola. Avstralec, ki bo obenem tudi vodja Laho-ve posadke z imenom Team Ceer ef, bo imel na glav nem ja -dru pomočnike svetovnega kova: Italijana Micheleja Ivaldija (nekdanjega svetovnega prvaka v dvosedu 470 in navigatorja na Luni Rossi), Joa Newtona in Magnusa Augustssona ter še tri člane izolskega Bora Sailing Tea ma, v katerem ima glav no besedo Mau rici o Ben čič. Spit hill, ki bo v no vem ci -klusu regat za 33. pokal Amerike skoraj zanesljivo v Couttso vi posad ki na ame riš ki izzivalki BMW Oracle, bo za krmar ski dan na Laho vem Čr -nem sokolu bo dobil 2000 ev-rov honorarja. ODBOJKA - Sandra Vitez med Azijo, Turčijo in Belgijo »Upam, da bom šla tudi na EP« V svoji prvi sezoni v reprezentanci je dosegla več, kot je pričakovala - Sebe vidi kot korektorja Sandra Vitez (letnik 1987) z bronasto kolajno za 3. mesto na sklepnem šesteroboju Grand prixa kroma V sklopu 9. tržaškega šahovskega festivala tudi simultanka mladega velemojstra Caruane Od jutri do osmega septembra se bo v dvorani »Giubileo 2000« hotelskega kompleksa Filoxenia na tržaškem nabrežju odvijal deveti tržaški šahovski festival. V sklopu pobude se bosta odvijala kar dva turnirja v počasnem šahu: na turnir »Master« za igralce s točkovanjem elo nad 1800 se je doslej prijavilo kar devet velemojstrov, prav toliko bo tudi mednarodnih mojstrov, nežni spol pa bosta zastopali dve mednarodni mojstrici. V drugem turnirju pa lahko sodelujejo vsi igralci s točkovanjem pod 2100 in brez točkovanja. V mojstrskem turnirju je doslej predvpisa-nih 37 igralcev, na »B« turnirju pa je svojo prisotnost zagotovilo že preko 40 šahi-stov ki se bo potegovalo za drugo trofejo »Libero in Zora Polojaz«. Poleg tega pa bosta festival letos poživila še dva dogodka: v torek zvečer je na sporedu brzopotezni turnir s pričetkom ob 21.uri (prva nagrada 250 €), v soboto 8. septembra ob 17.uri pa bo komaj petnajstletni velemojster Fabiano Ca-ruana igral simultanko na dvajsetih šahovnicah. (Mitja Oblak) Naša najboljša odbojkarica Sandra Vitez je že od avgusta lani pod velikim pritiskom, saj je v svoji prvi poklicni sezoni po igranju v A2 ligi pristala naravnost v članski reprezentanci, s katero vadi in igra že celo poletje. Časa za oddih je zelo malo in še s tem nima sreče. Nekajdnevni odmor po treh tednih nastopanja na Grand prixu v Aziji in pred jutrišnjim odhodom v Rim, od tam pa naravnost v Turčijo na kvalifikacije za leto 2008 istega tekmovanja, namreč doma kuha bronhitis s povečano temperaturo. Vendar bo storila vse, da vnovičnega reprezentančnega zbora ne zamudi, saj se ji letos menda celo obeta nastop na EP v Belgiji in Luksem-burgu. Kakšen je tvoj dosedanji obračun nastopov z reprezentanco. »Gre za zelo lepo izkušnjo. Že celo poletje z zelo kakovostnimi soigralkami treniram na zelo visoki ravni . Od igralk kot sta Aguero in Lobianco sem se res zelo dosti naučila. Sploh velja, da vse bolj izkušene reprezentantke ne štedijo z nasveti nam mlajšim, tako da se je v reprezentanci ustvarilo zelo lepo ozračje, čeprav je ekipa precej spremenjena. Verjetno si precej napredovala.. »Na mreži sem se naučila boljše izkoriščati vsako podajo, prej sem vse žoge samo "nabijala" na vso moč. Če treniraš celo poletje, ko druge počivajo, se bo pač moralo poznati.« Kaj pa grand prix v Aziji? »Zelo naporno. Časovna razlika, treningi, tekme ob različnih urah, regeneracija, uradni sprejemi in večerje, čakanja na letališčih.« Poleg tega nisi veliko igrala. »Igrala sem celo tekmo proti Dominikanski republiki, pol seta proti Poljski. Ampak sem s klopi vsemu natančno sledila in mislim, da sem se ob gledanju potez mnogih vrhunskih igralk veliko naučila. Kot debitantka v reprezentanci več nisem mogla pričakovati. Že to kar je, je veliko več od tega, kar sem lahko upala. Mesta, Kitajci... Pravzaprav smo nekaj več časa za ogled mesta imeli samo v Hong Kongu. Kitajci so res zelo prijazni. Imeli smo tudi naše navijače. Učencem vsake šole so "dodelili" eno od reprezentanc, za katero so navijali, nato so najboljše navijače nagradili. Prišli so v dvorano opremljeni z zastavami, maskirani. Bilo je simpatično. Nekatere navijačice so nam sledile tako v Hong Kongu kot v Ningboju, nam prinašale fotografije, plišaste igrače. Zelo zabavno. Le s hrano je bilo slabo. Bel riž, cvrto, največkrat nismo vedele, kaj imamo v krožniku. Zato tudi nismo jedle kdo-ve koliko. Grand prix ima bogate denarne nagrade. Bo prišlo kaj v žep tudi vam? Denar s kvalifikacij gre odbojkarski zvezi, od finala pa menda nam. A me "ta male" o tem ne vemo dosti. Z vodstvom se o tem pogaja kapetanka Lobianco. V A2 ligi si lani igrala na krilu, zdaj se zdi, da si spet bolj korektor. Katera je pravzaprav tvoja vloga? O tem, da igramo v klubih v eni, v reprezentanci pa v drugi vlogi, se vije neskončna polemika med zvezo in združenjem poklicnih klubov. Jaz sebe vidim kot korektorico, najraje namreč napadam. Imaš pa pred sabo takega kalibra kot je Aguero. Je ona boljša kot tvoja soigralka Turlea, ki velja za najboljšo napadalko v Italiji? »Aguero je boljša. Turlea je odličen tolkač, Aguero pa obvlada vse elemente: servis, je tudi podajač, izredno brani.« Boš šla tudi na EP? Ne vem. Upam pa. Odvisno je od tega, ali bo trener Barbolini hotel imeti v ekipi dva korektorja. Aleksander Koren KOŠARKA Bor Radenska se je Acegasu dobro upiral Na prvi prijateljski tekmi letošnje sezone sta se včeraj v telovadnici v Ul. Locchi pomerili dve najboljši tržaški šesterki, drugoligaš Acegas APS in C1 ligaš Bora Radenska. Končni izid je bil 85:61 (21:21, 32:30,61:41). Ne gre pozabiti, da so igralci Acegasa profesionalci, borovci pa amaterji. V tej luči je bil nastop ekipe svetoivanskega društva več kot pozitiven. Trener Mura je vsakemu igralcu dodelil približno 20 minut igre. Mlada Crevatin in Nadlišek sta dobro nadomestila odsotnega Krizmana. Točke za Radenso so dosegli: Bole 11, Kralj 7, Zeriali 4, Crevatin 9, Nadlišek 7, Madonia 4, Burni 5, Babich 3, Visciano 4, Štokelj 7. Za Ace gas APS je borovev na posodo Peter Sosič dosegel 7 točk, močan vtis sta zapustila Pilat in To-netti. 10 ŠPORT Četrtek, 553. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / NOGOMET - Danes ob 20.45 v Monte Carlu evropski superpokal Sevilla - Milan v spomin na Puerto Tragična smrt soigralca motiv več za Špance - Milan z Inzaghijem SEVILLA - Nenadna smrt vez-ista Seville Antonia Puerte je vso nogometno Evropo navdala z žalostjo. Tekma evropskega superpokala med Milanom in Sevillo, ki bo na sporedu danes ob 20.45 v Monte Carlu, bo tako hkrati poklon 22-letniku, ki so ga mnogi opisali kot odličnega nogometaša, a še boljšega človeka. Prav gotovo imajo Andaluzijci še en razlog več za ubra ni tev na slo va, s či mer bi postali šele drugo moštvo v zgodovini su per pokala z dve ma zapored ni -ma lovorikama. Zanimivo, kot prvemu je to uspelo prav Milanu. V sredo zve čer so se no go me taši Sevil le takoj po pogre bu Pu er te zbra li na naj -bolj žalostnem treningu v zgodovini kluba. Evropska nogometna zveza (UEFA) je Špancem, sicer zmagovalcem pokala UEFA, dala možnost, da se odpovejo petkovi tekmi. Toda izbranci Juandeja Ramosa so se odloči li, da se bodo v poklon pre mi nule -mu no go me tašu na ze le ni ci sta di o na Louis II zoperstavili evropskemu prvaku. »Želimo si spet osvojiti ta pokal in ga podariti Antoniu in njegovim najbližjim,« je dejal kapetan Seville Javi Navarro. Sevilla bo tako igrala že za šesto lovoriko v zadnjih 15 mesecih, toda z manjšo mero sicer zanjo značilnih živahnosti in navdahnje-nosti. Eden največjih zvezdnikov Seville Daniel Alves je v sporu s klubom zaradi želje po odhodu, toda Ramos gaje vseeno uvrstil v postavo. Selektor Seville se bo tako mo ral odlo či ti med njim in Andreasom Hinklom, ki se je v Al-ve sovi odsot nos ti izkazal. Si cer pa bo ime la tretja eki pa lan ske ga špan ske -ga prvenstva na voljo vse moči, vprašljiva sta le branilca Julien Escude in Adriano. Po tragičnih dogodkih v Andaluziji je štirikratni zmagovalec evropskega superpokala (1989,1990,1994, 2003) ostal kar malce v ozadju. BALINANJE MAK zamejski prvak Štandreški MAK je v finalu zamejskega balinarskega prvenstva poskrbel za pracvo presenečenje. Favorizirano Gajo je premagal s 6:2. O finalu bomo še poročali. Predstavitev Juventine Štandrška Juventina, ki bo letos drugo sezono zapored nastopala v najvišji deželni elitni ligi, se bo nocoj (ob 20.uri) predstavila svojim navijačem. Predsednik Marko Kerpan in ostali odborniki bodo na nogometnem igrišču v Štandrežu svojim navijačem in simpatizerjem predstavili novega izkušenega trenerja Danteja Portellija in vse igralce, ki bodo v sezoni 2007-08 oblekli rdeče-beli dres. Poudariti moramo, da bo Juventina tudi letos najboljše »rangirano« društvo v goriški občini. (jng) Košarka: znani nasprotniki Brega in Kontovela Deželna košarkarska zveza je sestavila skupine moške D lige. Nasprotniki Brega in Kontovela v »vzhodni« skupini bodo Don Bosco, Perteole, Laipacco, Goriziana, Pall. Monfalcone, Polisportiva Isontina, San Vito TS, Romans, Drago Basket, NAB Tržič, Poggi 2000 in Athletismo. Na stavnicah pa ima prednost pred Španci in bo nastopil v bolj ali manj popolni postavi. Namesto kape-tana Paola Maldinija bo zaigral Kaha Kaladze, bržčas pa v napadu ne bo niti Alberta Gilardina, medtem ko Brazilec Ronaldo skoraj gotovo ne bo imel mesta niti na klopi za rezervne igralce. Andaluzijce bo tako ogrožal Filip po In zaghi, ki bo upal na čim več uporabnih žog s strani Kakaja in Claren cea Seedor fa. Osuplost zaradi tragične smrti mladega španskega nogometaša je bilo zaznati tudi na zadnji tiskovni konferenci Milana. Massimo Ambrosini, ki bo od Maldinija prevzel kapetan-ski trak, sicer spoštuje odločitev se-villskega kluba, osebno pa raje ne bi igral, je poudaril. Da tekma ne bo kot vse ostale, meni tudi trener Carlo An-celotti, ki o tekmi in Milanovi postavi, sko raj ni ho tel go vo riti. Tekmo bo sodila avstrijska sodniška trojka. Glavni sodnik bo Konrad Plautz. ZREB SKUPIN LIGE PRVAKOV Za Milan lažje kot za Liverpool MON TE CAR LO - Evrop ska no go met na zve za (UE FA) je izžre bala skupine najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja - lige prvakov. Evropski prvak Milan se bo meril v skupini D skupaj z Benfico, Cel-ticom iz Glasgowa in Šahtjorjem iz Donjecka, lanski finalist Liverpool pa v skupini A skupaj s Portom, Olympiquom Marseillom in Bešikta-šem. Skupina A Skupina E Liverpool Barcelona Porto Lyon Olympique Marseille Stuttgart Bešiktaš Glasgow Rangers Skupina B Skupina F Chelsea Manchester United Valencia Roma Schalke Sporting Lizbona Rosenborg Dinamo Kijev Skupina C Skupina G Real Madrid Inter Werder Bremen PSV Eindhoven Lazio CSKA Moskva Olympiacos Fenerbahce Skupina D Skupina H Milan Arsenal Benfica Sevilla/AEK Glasgow Celtic Steaua Bukarešta Šahtjor Donjeck Slavia Praga Sampdoria gre naprej GENOVA - V povratni tekmi 2. predkroga pokala UEFA sta Sam-pdoria in splitski Hajduk remizirala z 1:1. Domači so prešli v vodstvo z 11-metrovko Montelle v 34. minuti, za Hrvate pa je izenačil Hrgovic s prostega strela v 83. minuti. Geno-vežani so prvo tekmo dobili z 1:0 in zato potujejo v redni del pokala UEFA. Pred tekmo je prišlo do izgredov: vsaj tri osebe so bile lažje ranjene, enega navijača pa je policija pridržala. Domenech ima izbrance PARIZ - Napadalec Juventusa David Trezeguet, vratar Fiorentine Frey, »interjevec« Patrick Vieira, ki sicer proti Udineseju ni igral zaradi poškodbe, in igralec Rome Philippe Mexes, so »Italijani«, ki jih je selektor francoske nogometne reprezentance Raymond Domenech vključil v seznam kandidatov za kvalifikacijski tekmi za EP proti Italiji (8. septembra v Milanu)in Škotski (12. se-pembra v Parizu). Barcelona brez Etooja MADRID - Španski nogometni velikan Barcelona je na sredini prijateljski tekmi popolnoma nadigral italijanskega prvaka Inter iz Milana, saj ga je premagal kar s 5:0, a je ob tem plačal velik davek. Kamerunski napadalec Samuel Eto-'o, ki je vstopil v igro v drugem polčasu, si je namreč že po dveh minutah poškodoval kito v desnem stegnu in bo tako z igrišč odsoten najmanj dva meseca, so danes sporočili iz katalonskega kluba.Predstavniki Barcelone so ob tem dodali, da bo kamerunski zvezdnik morda moral celo na operacijo. Eto'o je že v minuli sezoni zaradi poškodbe levega kolena manjkal pet mesecev. Baldinijev »učenec« kaznovan RIM - Nogometaš Catanie Christian Terlizzi, ki je bil v sredo izključen na pokalni tekmi v Trstu, je bil kaznovan s prepovedjo igranja za tri kroge, ker je brcnil v zadnjico napadalca Triestine Granocheja, ki je ležal na tleh po Terlizzijevem prekršku. Le nekaj dni prej se je z brco, kot znano, proslavil trener Catanie Baldini. SKIROLL - Svetovno prvenstvo na Hrvaškem Dan-D za Matejo in Davida Tekmovalca Mladine se v sprintu lahko potegujeta za najvišja mesta di »azzurra« Anna Rosa. Zbrane so vsekakor vse najboljše. Mateja je pred tekmo dobro pripravljena in nima težav. Vse kaže vsekakor, da bo tekmovanje »mokro«, saj v Oroslavju dežuje, podobne napovedi veljajo tudi za danes. »Razdalja je takšna, da je potrebna tudi že dobra doza vzdržljivosti,« je pojasnil Papa. In potrebna je tudi svežina, zato se je Mateja odpovedala nastopu v zasledovalni vožnji, ker je proga v Oroslavju zelo naporna. Med včerajšnjim prologom so tekmovalci premagovali tu-do do 12 in celo 14% naklona, višinska razlika jutrišnjega zasledovanja (18 km na moške in 14 za ženske) pa znaša 772 metra. Danes bo v šprintu nastopil tudi David Bogatec, poleg njega pa za Italijo še Emanuele Sbabo in Alessio Berlanda. David žal ne bo nastopil optimalno pripravljen, ker je bil zaradi padca z gorskim kolesom med pripravami na Planici precej hudo poškodovan na hrbtu in vratu. »Bolečin ne čutim več, forma ni najboljša, zlasti primanjkuje moč v rokah,« je povedal David včeraj. Tako David kot Mateja bosta v nedeljo tekmovala še v šprintu. Zanimivo je, da so med člani italijanske rolkarske odprave v Oroslavju tudi smučarski tekači Giorgio Di Centa, Elisa Brocard in mladinka Ilenia Casali. »V skiroll tekmovanjih v reber in tudi v ravnini so smučarski tekači boljši od čistih rolkarjev, ki pa so aboslutno boljši v šprintih, saj so naši šprintu bistveno krajši kot v smučarskih tekih,« meni Papa. OROSLAVJE - »Najmanj kolajna na vsaki izmed tekem,« je bila napoved zveznega selektorja italijanske rolkarske reprezentance Pierlugija Pape pred pričetkom svetovnega prvenstva v Oroslavju na Hrvaškem. Prolog v ravnini je bil že včeraj, danes pa bodo podelili prve komplete od-ličij in medaljo si nadejamo tudi mi, saj bo na vrsti šprint, v tej disciplini pa je naša Mateja Bogatec že nekaj let v samem svetovnem vrhu. Proga meri 180 in je povsem ravninska, kar Mladinini šprinter-ki tudi ustreza. »A je konkurenca vsako leto hujša«, pravi Papa. Novost letošnje sezone je Švedinja Magnusson, ki vodi tudi na lestvici svetovnega pokala, poleg nje pa predstavlja nevarno oviro za Matejo tu- Mateja Bogatec (letnik 1982) je aktualna svetovna prvakinja v sprintu, saj je leta 2005 zmagala na SP v Franciji, v Oroslavju, kjer bo tekmovala danes, pa je lani zmagala na tekmi svetovnega pokala kroma 10 Četrtek, 554. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / NAMIZNI TENIS - Od danes do nedelje v Zgoniku Na 24. Kraškem pokalu tudi angleška reprezentanca Jutri bo v Krasovem dresu debitirala tudi Helena Halas Tudi pri namiznoteniškem odseku AŠK Kras so že začeli s pripravami na novo sezono, ki bo - kot običajno - zahtevna, saj bo zgoniško društvo nastopilo v različnih državnih in deželnih prvenstvih. Po kondicijskih pripravah konec julija pri Žrečah potekajo sedaj treningi dvakrat dnevno v telovadnici v Zgoniku. Kot uvod v sezono je na sporedu tradicionalni Mednarodni ženski turnir za »XXIV POKAL KRASA«, ki se bo odvijal v dneh 31. avgusta ter 1. in 2. septembra. Nastopilo bo osem ekip; poleg domačega Krasa ZKB še Top-var Topolčany (Slovaška), Aquaestil Duga Resa in Tis Zagreb (Hrvaška), Szekszard iz Madžarske, iz Slovenije pa Arrigoni Izola in Iskra AE Vrtojba. Novost predstavljajo igralke, ki prihajajo iz Velike Britanije in sestavljajo tamkajšnjo državno reprezentanco. Vse ekipe so zelo konkurenčne, nekatere izmed njih uvrščajo tudi odlične tujke. Za Krasovo ekipo bo to prvi nastop v novi sezoni. Prvič bo dres Krasa ZKB oblekla Slovenka Helena Halas, ki bo v prvi postavi nadomestila Yuanovo, saj bo slednja oktobra postala mamica. Na turnirju bo lahko potrjeni trener Feng preveril formo posameznih igralk. Program turnirja predvideva dve skupini s štirimi ekipami, ki se bodo pomerile med seboj danes (pričetek ob 15. uri) in v soboto zjutraj (pričetek ob 9. uri). V nedeljo z začetkom ob 9. uri so na sporedu polfinalna in finalna srečanja; sledilo bo še nagrajevanje približno ob 13.30. Pri Krasu je po daljšem odmru s treningi spet pričela tudi Katja Milič kroma JADRANJE - Državno prvenstvo v razredu 420 Na zmagovalnem odru Po odličnem nastopu zadnjega dne Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti 3. absolutno, 2. med mladinci Zadnji dan državnega prvenstva v razredu 420 v ligurijski Andori sta Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ob končno nekoliko močnejšem vetru (8 m/sek) pokazala, kaj res nič no zmo re ta, in v zad njih treh plovih prvenstva dosegla v »zlati« floti dve prvi in eno drugo mesto. Z odličnimi uvrstitvami sta se jadralca prebila na zmagovalni oder - potrdila sta lan sko ab so lut no 3. mes to in bi -la druga med mladinci. Ponovna osvojitev naslova mladinskih prvakov jima je spodle te la za ra di ene sa me to čke. Naslov je tako pripadel dvojici Macca-ri/Vi ta li, ab so lut no pr vo mes to pa iz -kušenima Mancinelliju in De Feliceju. » Po to li kih na por nih nas to pih v letošnji sezoni je bilo jadranje v zelo šibkih vetrovnih razmerah fizično in psihično zlo utrudljivo, zadnji dan nama je bilo lažje,« je povedal Jaš. »S potekom celotne sezone in tudi z nastopom na državnem prvenstvu moramo biti zadovoljni. Jaš in Sinom sta po težavah zadnjih dni danes (vče- raj, op.ur) pokazala, da sta iz pravega tes ta in zna ta ob vla do va ti vse pri tis - ke,« pa je povedal trener Matjaž An-tonac. NAJMLAJŠI Tudi zmage v Anconi Na državnem prvenstvu optimistov v Anconi so v različnih kategorijah nastopili številni jadralci Čupe in Sirene. Na DP se je med 120 nastopajočimi najboljše odrezal Tito Rodda, ki je pristal na 20. mestu. Član TPK Sirena, trinajstletni Mattia Ugrin je zablestel z zmago v pokalu AICO za mladince med 120 tekmovalci. V pokalu Tou ring za ka de te je bil Dan Polj -šak šesti in 1. med 10 let starimi tekmovalci, Chantal Zeriali (Ču-pa) pa je bila 15. in prva med deklicami sploh. □ Obvestila AŠD Cheerdance Millenium sporoča, da je še nakaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo v soboto 01. septembra. Za rezervacije pokličite ali pošljite sporočilo na telit. 349-7597763 (Nastja). KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta sestanek in prvi trening letnikov 1993, 94, 95 in 96 v torek, 4. septembra, ob 16.30 na Stadionu 1. maja. Košarkarji letnikov 1991 in 92 pa se bodo zbrali v torek, 4. septembra, ob 17.30 na Stadionu 1. maja. AŠD POLET- Kotalkarska sekcija prireja začetniški tečaj od 3. do 14. septembra. Prijave in informacije na kotalka-liscu od 18. do 20.ure ali na tel. 339 122 41 61 (g. Mara). AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. NK ZARJA GAJA obvešča, da bo prvi trening cicibanov (za letnike 1997 in mlajše) 4. septembra ob 17. uri v športnem centru v Bazovici. Vabljeni so vsi udeleženci letošnjega poletnega nogometnega kampa. Za informacije: 040226608 in 3407286859. ŠD BREG obvešča, da bo prvi trening cicibanov (za letnike 1997 in mlajše) pod taktirko trenerja Giorgia Stojkovica 3. septembra ob 16.30 v občinskem športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Za informacije pokličite na 040227044 po 18. uri. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening ekip cicibanov in mlajših cicibanov (letniki od 1997 do 2002) v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v Rep-nu. Za informacije 328-9518440 (Mauri-zio). ŠD DOM organizira v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Kamp se bo odvijal od 3. do 7. septembra. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. ŠD SOKOLorganizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini basketu, mini vol-leyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadni-ci.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! ODBOJKA - Na 1. maju zaživelo delovanje Bora Kamp za najmlajše, treningi članic Konec tedna pa bodo mladinske vrste Bora in Brega odpotovale na skupne priprave v Zrečah - Med sezono v D ligi in 2. diviziji Udeleženke Borovega odbojkarskerga kampa za najmlajše kroma S ponedeljkom je zaživela nova se zo na pri Od boj kar skem druš tvu Bor. Že v jutranjih urah se je na stadionu 1. maja pričel kamp za najmlajše, ki se se ga udeležuje več kot 20 mladih od boj ka ric, med ka te ri mi je tu di precej takih, ki se prvič spoprijemajo z elementi odbojke. Vaditelji so prof. Silva Meula, Ivana Mahorčič in Martina Richiardi, za prosti čas in zabavo otrok pa med jut ra njim in ve čer nim treningom skrbijo nekatere starejše igralke. Zve čer so se na 1. tre nin gu zbra -le tudi igralke, ki so izraz sodelovanja med tržaškim društvom in Bregom. To sodelovanje traja že nekaj let. Pod vodstvom prvega trenerja Marka Kalca in njegovega pomočnika Saše Smotlaka se po ti ka kih 20 od boj ka ric. Naj bolj -še bodo tudi letos igrale v D ligi (s potrjenim sponzorjem Kmečka banka), ostale pa v 2. diviziji. Prvi teden vadbe je osredotočen na »priprave za začetek pravih priprav in za preprečevanje poškodb,« trener Kalc, ki ima bo- gate profesionalne izkušnje iz mnogih prejš njih se zon, a se je za ra di dru žin -skih in služ be nih raz lo gov od lo čil za vrnitev v Trst, je delo zastavil nadvse res no in sis te ma tič no. Konec tedna bodo na skupne pri- prave v Zreče odpotovale mlajše igralke Bo ra in Bre ga in si cer zdru že ni eki -pi under 16 in under 14 ter Borova eki- pa under 13. Priprave bodo kot trenerji vodili Betty Nacinovi, Saša Smotlak, Ivana Mahorčič in Mitja Gombač. 10 RADIO IN TV SPORED Četrtek, 555. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. Video natečaj - Oskar Volpi: Kjer se je čas ustavil 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 15.20 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.35 21.20 23.05 23.10 0.10 0.35 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha), 14.50 Incantesimo TV nad.: Non lasciamoci piu' 2 (It., '01, i. Fabrizio Frizzi, Debora Ca-prioglio) Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex - Mesto v strahu (i. Gedeon Brukhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Nogomet: Milan - Sevilla (Superpokal Evrope, prenos iz Monte-carla) Film: Un delitto da milioni di dol-lari (krim., ZDA, '05, i. David Sut-cliffe, Poppy Montgomery, P. Outerbridge) Dnevnik Aktualno: TV7 Kinematograf - Filmski festival v Benetkah 2007 Nočni dnevnik, vreme ^ Rai Due 6.00 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 11.30 13.00 13.30 15.50 17.15 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05 23.00 23.10 23.55 SP v atletiki Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33 Nan.: Out of Practice - Branili te bomo (i. Christopher Gorham) SP v atletiki Dnevnik Tg2 SP v atletiki Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: One Tree Hill (i. Chad Mii-chael Murray, Hilarie Burton) Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Dok.: Voyager narava Risanke Dnevnik TV film: Crimini (krim., It., '06, r. F. Martino, i. Francesco Salvi, Ste-fania Orsola Garello) Dnevnik Dok.: Rojeni v MIlanu Šport: SP v atletiki (prenos iz Osake) Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.10 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Tre storie proibite (dram., It., '52, i. E. Rossi Drago) 10.55 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo, 12.15 Festival v Benetkah 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: Scooter 16.00 Mladinski dnevnik Gt Ragazzi 16.05 Variete: Melevisione 16.30 Šport: SP v veslanju 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.40 0.30 0.50 Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob v Benetkah Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) Dok.: Velika zgodovina - Hiša Sa- voia Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Zapisnik sveta Nan.: Kate & Emma (i. Caroline Catz, J. Sheffield) Tg3 Night News Off Hollywood - Filmski festival v Benetkah 2007 Rete 4 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.45 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forun Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu -Tretja žrtev (i. J. Heinrich) Nad.: Steze Film: Due mafiosi contro Al Capone (kom., It., '66, i. F. Franchi) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Film: Maledetto il giorno che t'ho incontrato (kom., It., '92, r.-i. Carlo Verdone, Margherita Buy) Film: Serpico (krim., ZDA, '74, r. Sidney Lumet, i. Al Pacino) Pregled tiska 7.00 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.00 9.35 Svetnik dneva, horoskop, vreme, pregovor 9.40 Nad.: Skrivnosti črne džungle (i. Virna Lisi, Kabir Bedi, Stacy Keach) 11.00 Nad.: Marina 12.30 Osebnosti poletja 13.10 Nan.: Don Matteo 3 14.05 Vsi na morje 16.00 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.10 Son el mago de Umago - Pogovor z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.00 Osebnosti poletja 20.50 Film: Allegri becchini, arriva Trinita' (vestern, '72, i. D. Stratford) 23.45 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, C. David Johnson) LA 6.00 7.00 9.20 10.05 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.45 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Zakladi človeštva Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: L' ultimo treno per Vienna (pust., ZDA, '63, i. Robert Taylor, Lilli Palmer) Nan.: Kamaleon Jarod (i. Michael T. Weiss) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call Nan.: The Practice Film: Mission (dram., VB, '86, r. Roland Joffe', i. Jeremy Irons, Robert De Niro, Aidan Quinn) Variete: Markette Canale 5 Jf" Slovenija 1 9.40 11.00 12.00 13.00 13.40 14.45 15.15 16.20 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 23.40 1.20 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: L' isola dei cavalli selvag-gi (dram., Kan.-VB-Nem., '02, i. Jane Seymour) Tg com/Informacije za jadralce Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy (i. Amy Bren-neman, Reed Diamond) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner), 14.10 Centovetrine Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi, Annamaria Malipiero) Nan.: Carabinieri 6 (r. S. Martino, i. Walter Nudo, Martina Colom-bari) Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut TV film: Vacanze ai Caraibi (kom., Nem., '06, r. F. Meyer Price, i. Cri-stopher M. Ohrt, Ann-Kathrin Kramer) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Un sogno per domani (dram., ZDA, '00, i. Kevin Spacey, Helen Hunt, Haley Joel Osment) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme Italia 1 6.10 8.00 9.55 11.25 12.25 13.00 13.40 15.00 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.00 23.00 1.00 2.45 Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules Nan.: Xena Odprti studio, vreme Šport studio Risanke: Detektiv Conan Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Shan-nen Doherty, Jason Priestley), 15.55 Sleepover Club Risanke Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor-mack, Debra Messing) Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter, Khandi Alexander) Nan.: CSI NY (i. Melina Kanaka-redes, Gary Sinise, Eddie Cahill) Variete: Danger Šport/Odprti studio Nan.: Angel 6.20 Kultura, 6.25 Odmevi 7.00 Otroška odd.: Moj dežnik je lahko balon (Ela Peroci) 7.10 Marko, mavrična ribica 7.35 Lutk. nan.: Bisergora: Vabilo na pi- kinik, 7.50 Hotel Obmorček 8.05 Zlatko Zakladko: Srebrni breg 8.25 Nad.: Novi jutri 8.50 Ris. nan.: Fliper in Lopaka - Dan počitka 9.15 Lutk. nan.: Zgodbe o Poluhcu 9.30 Enajsta šola: Mikroskop 9.50 Taborniki i n skavti: Snega pa ni 10.05 Kratki igrani film EBU: Jakec iz džungle (danska) 11.20 Kontaktna odd.: Jasno in glasno -Debelost 12.05 Dok.: Buenos Aires - mesto v objemu vetrov 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Duhovni utrip 13.40 Nad.: Knez in dekle 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak - Mostovi 15.45 Ris.: Babar 16.05 Iz popotne torbe: Na kmetiji 16.25 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17.30 Pogled na... konstruktivizem Avgusta Černigoja 17.45 Dok.: National Geographic 18.40 Risanke 18.55 Vreme in dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Mlad. nad.: Življenje kot v filmu (zadnji del) 20.35 Tamburanje va kostele (posnetek Festivala etno glasbe) 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Nasilje nad otroki 0.05 Dok.: Natonal Geographic 0.55 Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 8.30 9.00 11.30 12.30 16.40 17.10 18.00 18.05 18.30 19.00 20.05 Zabavni infokanal 11.00 TV prodaja Zabavni infokanal Slovenski venček Šport: SP v atletiki, 15.30 SP v veslanju Mostovi - hidak Lestvica na drugem Poročila Dok. feljton: Petrača s Hudega Vrha Dok.: Po sledeh inkov Nad.: Pusta hiša Športni film: Zgodovina evropskih prvenstev v nogometu - leto 1976 20.35 Nogomet: Milan - Sevilla (Superpokal Evrope) 22.45 Piramida: Eva Grl, Matjaž Javšnik, Marjan Šarec 23.45 Dok.: Bruno Ganz 0.35 Film: Tragedija v Omaghu (dram., VB-Irska, '04, r. Pete Travis, i. Gerard McSorley, Michele Forbes) Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 16.30 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 22.25 22.40 23.15 0.00 0.30 0.45 Čezmejna TV Euronews Vas tedna Film: Najokrutnejše srce (pust., ZDA, '61, i. Juliet Prowse) SP V atletiki Program v slovenskem jeziku: Iz popotne torbe Bukvožerček Obisk v akvariju Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vesolje je... Potopis Dok. oddaja Film: Mali steklar (r. Giorgio Capi-tani, i. Massimo Serato) Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Nautilus Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Tv Primorka 17.55 Videospot meseca 18.00 Miš Maš 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Polka in majolka 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Kultura: Tito brez maske 21.00 Razgledovanja 21.30 Zvoniki na Primorskem 22.45 Vedeževanje 23.45 Dnevnik, vreme 0.20 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Na-povednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga - Žarko ,Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 20. nad.); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Dopustniške razglednice; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditv, planinski vodnik, kinosporedi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevki; 6.10, 9.40 SP v atletiki; 10.00 V izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 12.35-15.30 SP v atletiki; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport: SP v atletiki; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov, vmes SP v veslanju. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Čajkovski in ruska peterka; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Kogojevi dnevi. Koncert iz Kanala ob Soči (prenos); 22.00 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 10 Četrtek, 556. avgusta 2007 ALPE-JADRAN, DEŽELA / jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Proti nam bodo nekaj dni pritekali sveži severni tokovi, ki bodo v sobotnih popoldanskih urah občasno nekoliko bolj nestanovitni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 13.22. r LUNINE MENE Luna vzide ob 20.56 in zatone ob 10.05. A Nad Jadranskim morjem in Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska, fronta pa se bo že pomaknila nad osrednji Balkan. S severovzhodnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje hladen in postopno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo čez dan postopoma slabela, z njo pa tudi vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 6.09 najnižje -50 cm, ob ob 12.40 najvišje 53 cm, 18.49 najnižje -37 cm, ob 24.35 najvišje 26 cm. Jutri: ob 6.35 najnižje -38 cm, ob ob 13.11 najvišje 47 cm, 19.32 najnižje -32 cm, ob 24.08 najvišje 35 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............17 2000 m............5 1000 m...........12 2500 m............4 1500 m............7 2864 m............3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 6 in v gorah 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona ¿3 o GRADEC 12/21 TRBIŽ O 9/17 o 10/17 KRANJSKA G. CELOVEC O 13/19 O TRŽIČ 13/19 0 12/20 S. GRADEC CELJE 13/20 O MARIBOR o 12/20 PTUJ O M. SOBOTA 012/21 KRANJ O O LJUBLJANA 14/20 POSTOJNA O 13/18 KOČEVJE N. MEST013/20 O ZAGREB 14/20 O ÍNAPOVED ZA DANES Zjutraj bo predvsem v nižinah in ob morju oblačno, ponekod bo še rahlo deževalo. Čez dan se bo vreme od severozahoda izboljšalo in postopno razjasnilo. Ob morju bo zjutraj pihala močna burja s sunki do okrog 100 kmh, ki bo čez dan oslabela. Ohladilo se bo. Danes bo zjutraj oblačno, predvsem na jugu bo občasno še rahlo deževalo. Popoldne se bo od zahoda postopno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna, v Vipavski dolini dopoldne tudi močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem 17, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem do 24 stopinj C. O GRADEC 12/23 CELOVEC O 11/21 TOLMEČ O 8/21 žrli y VIDEM O 10/27 O PORDENON 11/26 TRBIŽ O 7/20 o 7/19 KRANJSKA G. ČEDAD O 11/26 TRŽIČ 10/21 O KRANJ o 7/21 S. GRADEC CELJE 11/22 O MARIBOR o 10/22 PTUJ O M. SOBOTA 011/23 GORICA O 1îrt7 O N. GORICA 1Í/17 O LJUBLJANA 12/22 POSTOJNA O 10/21 KOČEVJE N. MEST012/23 Lo ZAGREB 12/23 O (NAPOVED ZA JUTRI Povečini bo delno jasno, v popoldanskih urah bo lahko prehodno nekaj več oblačnosti in bodo možne kratkotrajne plohe ali nevihte. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela. Jutri bo večinoma sončno, burja bo postopno slabela. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne lahko predvsem na severu nastanejo posamezne krajevne plohe. V nedeljo bo sončno z jutranjo meglo po nižinah. LONDON - Dnanes spominska svečanost Pred 10 leti je umrla princesa Diana LONDON - Pred desetimi leti je v prometni nesreči v enem od pariških predorov umrla britanska princesa Diana. Njena smrt v zgodnjih jutranjih urah 31. avgusta 1997 je šokirala Veliko Britanijo, kjer še kar ne potuhnejo razne teorije o okoliščinah smrti. V spomin na priljubljeno princeso bodo v petek v eni od londonskih cerkva pripravili slovesnost, ki se je bodo ob 500 povabljenih udeležili še njena sinova, princa William in Harry, nekdanji soprog, princ Charles, in kraljica Elizabeta II.Dogodka, ki bo posvečen spominu na pokojno princeso, se bodo udeležili številni visoki gostje, med njimi sedanji in nekdanji britanski premier, Gordon Brown in Tony Blair, ter pevec Elton John. Ne bo pa Charlesove sedanje soproge Camille. Kot je pred dnevi pojasnila svojo odločitev, bi njena prisotnost »odvrnila pozornost od pravega namena dogodka«, čeprav sta jo nanjo povabila William in Harry, ki sta 1. julija že organizirala koncert v spomin na rojstni dan svoje matere. Sicer je bila v javnosti ne ravno priljubljena vojvodinja Cornwallska eden od razlogov za ločitev kraljevega para leta 1996. Charles in Camilla sta namreč imela v času, ko je bil princ še poročen z Diano, dolgoletno afero, kar je spodbudilo nesrečno Dia-no, da je leta 1995 izjavila: »V tem zakonu smo bili trije, tako da je bila kar gneča.« Po razpadu zakona je Diana skušala polno zaživeti. Svojo prepoznavnost je skušala izkoristiti z opozarjanjem na nekatere svetovne probleme, kot sta aids in nevarnost protipehotnih min. Za mnoge je bila »kraljica ljudskih src« s čutom za sočloveka, kritiki pa so menili, da je znala medije in zvezdništvo spretno izkoristiti sebi v prid. Negativna stran medijske pozornosti se je pokazala tistega usodnega dne leta 1997, ko se je Diana s spremljevalcem Dodijem al Fayedom vračala v njegovo stanovanje v Parizu. Paparaci so jima tesno sledili med vožnjo, ki se je tragično končala v predoru Alma. Poleg 36-letne Diane in 42-letnega Dodija je življenje izgubil še voznik Henri Paul. Dianin telesni stražar Trevor Rees-Jones je preživel, vendar o dogodku uradno ne govori. Britanci so ob Dianini smrti odkrito žalovali, vendar bili po drugi strani razočarani in jezni nad odzivom kraljeve družine, ki sprva ni prekinila počitnic na škotskem dvorcu Balmoral. Mediji pa so se spraševali, kje je »naša kraljica«. Kraljeva družina se je sčasoma le odzvala in stopila med ljudstvo, vendar je napetost popustila šele, ko je narod nagovorila kraljica Elizabeta II. Princeso so po pogrebni slovesnosti v Westminster Abbey v Londonu pokopali na posestvu družine Spencer Althrop. Njen pogreb je postal eden največjih medijskih dogodkov v zgodovini, ki ga je bilo mogoče spremljati preko malih zaslonov, saj ga je spremljalo 2,5 milijarde gledalce. Po nesreči so se bliskovito razširile različne teorije o okoliščinah smrti. Zlasti Do-dijev oče, poslovnež Mohamed al Fayed, je bil prepričan, da je šlo za zaroto, v katero naj bi bila vpletena britanska tajna služba. Diana naj bi pričakovala Dodijevega otroka, par se je nameraval poročiti, vendar naj bi bilo po al Fayedevem prepričanju na Otoku nesprejemljivo, da bi bil očim bodočega britanskega kralja Williama musliman. Prvo preiskavo so že 2. septembra 1997 sprožili v Franciji. Izsledki so pokazali, da je 41-letni voznik Paul izgubil nadzor nad mercedesom, ker je vinjen vozil prehitro, predtem pa je zaužil tudi tablete proti depresiji. V zvezi z nesrečo so osumili deset fotografov, ki so jih oblasti leta 1999 uradno oprostile obtožb uboja, so pa bili trije kasneje obsojeni zaradi kršenja francoske zakonodaje o zasebnosti, ker so par fotografirali na noč njune smrti. Zahteve po preiskavi so se pojavile tudi v Veliki Britaniji. Nekdanji načelnik londonske metropolitanske policije John Stevens je konec lanskega leta predstavil dolgo pričakovano poročilo policijske preiskave, v katerem je zavrnil teorijo, da bi bila Diana žrtev umora britanske obveščevalne službe, in navedel, da je umrla potem, ko je Paul izgubil nadzor nad vozilom. Prav tako je zavrnil, da bi bila princesa ob smrti noseča. V začetku leta se je sicer s predhodnimi zaslišanji začela še sodna preiskava, gre za britanski specifičen postopek, katerega cilj je ugotoviti vzroke v primeru nasilne ali nepojasnjene smrti. Potekajo pa še ločeni postopki Mohameda al Fayeda in družine Paul. Tisoči šopkov cvetja pred kensingtonsko palačo so v dneh po Dianini smrti pričali o njeni priljubljenosti med ljudmi ansa