PRIMORSKI DNEVNIK j® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
JklsafrKS"" Cena 500 lir - Leto XL. št. 153 (11.876)
Trst, četrtek, 28. junija 1
ntST
Ul Montecchi 6 PP 559
--------	ije)
1>.
I>
O
O
C
X
c
X’ r m c x o
I—!
r_
|T:
r--:
C
I— : !" X 2> X <_
C
r/i
X
X
e
2'
r_
3>
X
2
t_
N-:
2
l—i
-J
C
■•c
Cr-
ii'
X
Spet vzpostavljanje enotnosti med CGIL, CISL in UIL
Zahteva po rešitvi vprašanja zaposlovanja in življenjskih pogojev odvisnih delavcev
Kor	I
niso	§ r
c
BARBARA GORIČAR
Sindikalni predstavniki zahtevajo srečanje z vlado in ne izključujejo enotne stavke
BOJAN BREZIGAR
RIM — Po več kot štirimesečnem obdobju nesoglasij, sporov in medsebojnih očitkov so se včeraj ponovno sestali voditelji italijanske sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL Lama, Carditi in Benvenuto. Na sestanku so preverili izvajanje vladnega odloka z dne 14. februarja o katerem je -seveda CGIL ponovno izrekla negativno oce-oo. Vendar pa o tem niso razpravljali in so torej na srečanju predvsem ugotavljali, v kolikšni meri spoštuje vlada svoje obveznosti.
Tako so ugotovili, da je prišlo pri lem do velikih zamud in zato so zahtevali čimprejšnje srečanje z vlado, da razpravljajo o teh vprašanjih. Gre, b°t je znano, za nekatera ključna vprašanja na področju zaposlovanja in življenjskih pogojev odvisnih delavcev; Craxijeva vlada je že februarja napovedala konkretne posege, ukrenila pa ni pravzaprav še nič. Ti posegi zadevajo zaposlovanje, predvsem zaposlovanje mladih, davčno pravičnost, zamrznitev pravične stanarine za leto dni; s temi problemi, piše v dokumentu, ki so ga sprejeli na koncu včerajšnjega sindikalnega vrha, ni več mogoče odlašati in od tod zahteva po srečanju z vlado.
Sindikati pa gredo še dlje. Če srečanje ne bo zadovoljivo, oziroma, če vlada ne bo sprejela potrebnih ukrepov, bodo »pripravili primerne oblike boja«, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem srečanju, ki bo v prvi polovici prihodnjega tedna. Skratka, če Craxi ne bo dal zadovoljivega odgovora in če temu odgovoru ne bodo sledila dejanja, grozijo sindikati s stavko, ki bo tokrat seveda enotna in bo imela torej tudi drugačen politični pomen.
Na sinočnjem srečanju so tudi govorili o utrjevanju enotnosti oziroma o spremembah, ki naj bi jih uvedli v sindikalni strukturi, da bi bila enotnost večja in učinkovitejša. Vse to pa daje razumeti, da se za sindikate odpira novo obdobje tesnega sodelovanja in učinkovitejše enotne politike in da je prevladala težnja, da je enotnost pomembnejša od posameznih vprašanj ter jo je treba zato utrjevati v splošno korist delavcev.
Ta enotnost je toliko bolj potrebna sedaj, ko se pojavljajo na obzorju nove težave, saj delodajalci že pritiskajo z zahtevo po spremembi ustroja plače odvisnih delavcev. Včeraj je o tem v popolni tajnosti razpravljalo vodstvo Confindustrie, ki je baje sklenilo, da predloži vladi dokument s svojimi predlogi. Intersind, to je zveza
državnih industrijskih podjetij, pa je že predlagal začetek pogajanj s sindikati o ustroju plač. Dogovora o draginj ski dokladi verjetno letos ne bodo preklicali, vendar pa je prav draginj-ska doklada trn v peti za delodajalce
in za vlado, pa tudi sindikati so mnenja, da bo treba kaj spremeniti; nikakor pa ne soglašajo s težnjo, da bi bile spremembe na izključno škodo delavstva, ki že itak plačuje najtežji davek zaradi visoke stopnje inflacije.
CELOVEC — Z »življenjskimi in zgodovinskimi izkušnjami z dvojezičnostjo« se je v torek zvečer zaključil štiridnevni seminar, ki ga je na temo »Ali ima dvojezičnost na Koroškem bodočnost?« organizirala univerza v Celovcu. Voditelja torkovega večera dr. Ewald Krainz in dr. Klaus Ottomayer sta za svojo mizo povabila dr. Helgo Mračnikar iz Celovca, Erico Fischer z Dunaja, Petra Goel-dnerja iz Brnce, dr. Franca Merkača in Karla Scheschla iz Celovca.
Po v pretežni meri bridkih izkušnjah, ki so jih imeli z dvojezičnostjo, po pripovedih o iskanju svoje lastne, slovenske identitete v Celovcu in drugih »enojezičnih« krajih, se je razvila zanimiva razprava. V zgodovini koroških Slovencev, pa tudi v njihovi najnovejši, je vselej prišel na dan »prastrah«, oziroma bojazen pred neko namišljeno nevarnostjo večinskega naroda pred manjšinskim. V obdobju druge svetovne vojne so izseljevali Slovence samo zato, ker so bili Slovenci. V zadnjem desetletju je Heimatdienst podiral dvojezične krajevne table samo zato, ker je pod nemškim imenom neke vasi stal zapis njenega slovenskega naziva itd.
Ugotavljali so sicer, da se je zadnjih nekaj let marsikaj spremenilo, vendar vseeno »strah« pred »Čuši« še ostaja. Mlajši del torkovih razprav-
NÀDALJEVANJE NA 2. STRANI
Novi tajnik KPI Natta prejema veliko čestitk
Sedanje gospodarske težave izhajajo iz nedoslednega izvajanja predpisov
RIM — Prvi dan Alessandra Natte ^ Položaju generalnega tajnika KPI Jc tekel kot običajno. Natta se je že zjutraj, kot vsak dan, odpravil na se-?ež vodstva KPI, prebral je dnevno časopisje in se sestal s sodelavci par hjskega tajništva. Kmalu bodo morali namreč sklicati tudi vodstvo, kajti na v*sti je pregled sedanjega političnega stanja, tudi v luči napovedanega Cra-XlJevega preverjanja.
Vendar tako običajen včerajšnji dan Za Natte vendarle ni bil. Od vsepo-ysod je 0b izvolitvi prejel čestitke, cestitali so mu skoraj vsi tajniki v ,ank s Craxijem, De Mito, Spado-fiPijem itd. na čelu, mnogi politični Predstavniki, veliko čestitk pa je prelci tudi iz tujine.
Med prvimi je prišla brzojavka novega . predsednika CK ZKJ Alija Šu-krije, ki pravi, da »je treba še naprej razvijati odnose med zelo povezanima partijama. S tem bo dan tudi velik doprinos dobrososedskim odno-S(,tn, ki so v interesu jugoslovanskih
in italijanskega naroda, miru, mednarodnega sodelovanja, kar vse mora temeljiti na načelih enakopravnosti in razvoja v Evropi in svetu«.
Voščilno brzojavko je poslal tudi Konstantin Čemenko, ki pravi, da je pripravljen »razvijati odnose prijateljstva in sodelovanja med dvema bratskima partijama«. Čemenko Natti čestita ob izvolitvi in mu želi veliko u-spehov v boju za mir, razorožitev, demokracijo in v prid delavcem.
Tudi tuji tisk posveča izvolitvi novega tajnika KPI veliko pozornost.
BEOGRAD — Sedanje gospodarske težave so v dokajšnji meri nastale kot posledica neizpolnjevanja ali nedoslednega izvajanja zveznih zakonov in drugih predpisov, so poudarili na včerajšnji seji zveznega zbora skupščine Jugoslavije.
Vzroke neuresničevanja zakonov je zvezni sekretar za pravosodje Bori-slav Krajina v uvodni besedi uvrstil v dve skupini. Najprej je opozoril na objektivno otežujočo okoliščino, da je zdaj v veljavi približno 300 zveznih zakonov z blizu 200 spre-
membami in dopolnitvami, hkrati pa je v veljavi, še 224 uredb, 1053 ód-diokov, 1201 pravilnikov, 415 ukazov, 82 navodil in 668 sklepov. Če k temu dodamo tudi druge spremljajoče splošne akte, je jasno, da tisti, ki morajo izvajati zakone, nimajo lahke naloge. Le-teh pa je, kot je poudaril Krajina, približno 150.000, kajti zvezni organi zakone le izjemoma izvajajo neposredno v primerih, predvidenih z ustavo.
Delegati so na včerajšnji seji razpravljali tudi o socialnih razlikah v
državi. Po besedah Batriča Jovanoviča se neupravičene in nesprejemljive imovinske razlike pojavljajo predvsem kot posledica obstoja velike armade nezaposlenih ljudi ob množičnem pojavu podkupovanja pri zaposlovanju, velikih neenakosti v pogojih dela in pridobivanja dohodka. K temu so prav tako prispevale tudi krivice in zlorabe na stanovanjskem področju in množično izogibanje plačevanja davkov na nezakonit ali »zakonit« način.
Čeprav sprva ni kazalo, so se delegati ob temi o socialnih razlikah precej ogreli. Eden izmed razprav-ljalcev iz Makedonije je celo predlagal, naj bi delegati najprej pometli pred svojim pragom. Tudi med nami sedijo, je dejal, ljudje, ki imajo po več stanovanj čili hiš. Nato je celo predlagal, naj bi sestavili imo-vinsly) karto delegatov v skupščini, nato pa tudi vodstev v sindikatih, SZDL in ZKJ. (dd)
Velike priprave za nedeljsko svečanost v Rižarni Spomini na nekdanje grozote tržaškega taborišča
NA 4. STRANI
I
|
I
j
I I
So nekateri pri tržaški KZE sposobni upravljati to ustanovo?
NA 5. STRANI
Občni zbor Glasbene matice
NA 5. STRANI
V Tržiču sporazum o upravljanju občine
Občinski svet v Tržiču se bo predvidoma sestal v sredo, 11. julija, zvečer. Predstavniki KPI, PSI in PSDI so namreč v torek dosegli okvirni sporazum o upravljanju občine, medtem ko bodo republikanci, ki so prav na majskih delnih volitvah pridobili tretjega svetovalca, šli v o-pozicijo. Levičarski odbor bo razpolagal z 22 glasovi od skupnega števila 40 svetovalcev.
V prihodnjih dneh se bodo predstavniki treh strank dogovorili o izpopolnitvi programa ter o porazdelitvi odbomiških mest. Dolžnosti prvega občana naj bi tudi v prihodnje zaupali socialistu Ginu Saccaviniju.
Kakor znano je do upravne krize in imenovanja prefektumega komisarja prišlo zaradi ugotovljenih nepravilnosti na sedežu št. 42, ob lanskih upravnih volitvah. Na omenjenem sedežu so letos, 20. in 21. maja, ponovili volitve.
Nogometno EP: po sinočnji zmagi v finalu proti Španiji
Francozi zasluženo evropski prvaki
BRANKO LAKOVIČ
PARIZ — Francija ni zamudila svoje velike priložnosti! Sinoči je po pričakovanju v velikem jinalu v Parizu premagala Španijo z 2:0 in tako osvojila naslov evropskega prva ka, kar je doslej tudi največji uspeh francoskega nogometa sploh.
Francozi so tako dosegli uspeh, ki so ga toliko želeli in tudi načrtovali. Zadnja leta je bila namreč francoska reprezentanca stalno v ospredju (predvsem zaradi privlačne igre, bolj kot zaradi samih rezultatov). Francija je že ugodno presenetila na španskem Mundialu. Zvezni trener Michel Hidalgo je svojo reprezentanco v teh dveh letih še bolj izoblikoval in tako uspeh na EP pred domačim občinstvom ni mogel izostati.
Slavje na «Pare des Princess« je bilo po tekmi nepopisno. Gledalci, katerih je bila seveda ogromna večina Francozov, so si namreč oddahnili le v končnih minutah.
ko je Bellone dosegel drugi gol. Šppnci so namreč bili, kot je bilo sicer pričakovati, vseskozi zelo neugoden nasprotnik za domačine. S svojo zaprto, večkrat tudi zelo grobo igro, s hitrimi protinapadi, so stalno spravljali v težave Francoze, ki so tudi dokaj srečno s Platinijem, ali pa bolje po grobi napaki, sicer do te tekme odličnega španskega vratarja in kapetana Ar-conade, povedli. Sinočnje srečanje verjetno nogometnih sladokuscev ni zadovoljilo, od tako pomembnih tekem pa navadno tudi več ni mogoče pričakovati.
Sinočnja zmaga Platinija in tovarišev gotovo ni bila lahka. Na dlani pa je, da so Francozi ne samo sinoči zasluženo zmagali, temveč da so tudi zasluženo slavili na tem evropskem prvenstvu.
V Parizu je bilo sinoči tudi več gostov, med katerimi predsednika republike Mitterrand in španske vlade Gonzales, pa še Agnelli, Boniperti, Bearzot itd. Še zlasti pod »pritiskom« časnikarjev pa je bil predsednik Napolija Feriaino, ki je dopotoval v Pariz, da bi dokončno najel Maradono.
NA 10. STRANI

Ù Koroški Slovenci
Odvisni delavci bogatejši od svobodnih poklicev in trgovcev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ijalcev in udeležencev seminarja je razgrinjal zlasti svoja neprijetna srečanja z dvojezičnostjo v tistih krajih, kjer ta ni posebej priljubljena in zaželena. Med njimi so tudi takšni, ki so otroci iz mešanih zakonov in zlasti, kjer je oče Slovenec in mati Nemka, težko dobivali osnove drugega deželnega jezika — slovenščine. V marsikaterem primeru je takšen o trok (vsi rojeni v petdesetih in šestdesetih letih) pogosto dobil odpor do jezika svojih dedov, skrival ga je v šoli, pred sošolci, in se šele na poti domov, čim bolj se je bližal svoji slovenski domačiji, upal uporabljati tudi slovenske besede. Za šolarja v ljudski šoli in tudi kasneje v glavni, ko jih ima deset ali štirinajst tudi ni najbolj prijetno večno poslušati psovko »Čuš«.
Franc Černut iz Loč ob Baškem jezeru, eden izmed starejših udeležencev, je pripovedoval, kako so jih 14. aprila 1942. leta med približno 300 slovenskimi družinami izselili v nemški Reich, kako so jih kasneje ločili, starše v eno taborišče, otroke v druga, in kako je on, tedaj trinajstletni fantek trikrat poskušal narediti samomor,, ker mu niso pustili k ate ju in mami.
In vsem tem žalostnim zgodbam navkljub — nekaj se je pa vseeno spremenilo, so ugotavljali vsi po vrsti — pred desetimi leti je bilo veliko bolj nevarno govoriti slovensko po Južni Koroški kot pa je to danes. Za opazovalca, ki ne prihaja iz tega dela Avstrije žalostno dovolj še zmeraj.
Simpozij celovške univerze, sledili so si štirje večeri, oba ponedeljka in torka preteklega in tega tedna, pa je nedvomno pokazal nekaj, kar je pri vsej zadevi najbolj razveseljivo: koroški Slovenci v svojem boju za o-hranitev narodnostne identitete niso več sami. Z njimi je cela armada, pretežno mladih intelektualcev iz tabora nemško govorečih Avstrijcev, Korošcev in celo Nemcev iz ZR Nemčije.
BARBARA GORIČAR
□ BEOGRAD — Poslovna skupnost turističnih agencij Jugoslavije je podpisala samoupravni sporazum z delovno organizacijo v ustanovitvi Narodni park Brioni o pripravi obiskov na teh otokih. Vsak dan bo 9 počitniških a-gencij, članic poslovne skupnosti, izmenoma pripravilo izlete za okoli 600 domačih in tujih turistov, (dd)
UIL je z navajanjem davčnih utajevalcev posredno sprožila prve pobude sodstva
RIM — Rimsko sodstvo bo kot kaže sprejelo vrsto ukrepov po kričeči obtožnici sindikata UIL glede nepravičnosti v italijanskem davčnem sistemu in o nedopustnih primerih nedvomljivih davčnih utaj. Že danes in najkasneje jutri bo sodstvo zahtevalo od sindikata, da mu posreduje vso dokumentacijo, ki je služila za pripravo predvčerajšnjega srečanja o davčnih utajevalcih v Rimu.
Kaj je torej takega povedalo srečanje UIL z obetavnim naslovom »Jaz plačujem davke! In ti?«, da se je zganilo celo preobremenjeno sodstvo? Generalni tajnik UIL Benvenuto je namreč poskrbel za dokumentiran prikaz rimskih davčnih utajevalcev, seveda jim ni dal tega naziva, le prikazal je njihove davčne prijave, o njihovi poštenosti pa je lahko vsakdo ugibal, če je tako ugibanje sploh potrebno, saj številke preveč zgovorno dokazujejo, da so v Italiji kot kaže edini kapitalisti v glavnem odvisni delavci.
Kot prvo so predvajali telefonski posnetek pogovora s tajnico nekega znanega primarija rimske univerzitetne poliklinike, ki je jasno povedala, da ima njen šef za eno leto zasedene vse preglede. Povedala je seveda, da se lahko to ča-
kanje obide, če se bolnik zglasi v zasebni ordinaciji. Navedla je tudi ceno takega pregleda, in sicer 150 tisoč lir. To navsezadnje ne bi bilo niti tako hudo, če ne bi dotični primarij s profesorskim naslovom javil davčnemu uradu manj kot pol milijona mesečnega čistega dohodka od zasebne prakse.
Telefonski posnetki in diapozitivi davčnih prijav 740 so se vrstili drug za drugim. Iz njih je razvidno, da od 11.450 zdravnikov javi kar 10 tisoč zdravnikov bruto mesečne prejemke nižje od 3 milijonov lir. Od teh pa kar 60 odst. zasluži manj kot milijon lir na mesec. Seveda so te trditve okrepili z imeni in naslovi »revežev«. Isto so poskrbeli za še revnejše sloje lastnikov trgovin, barov in gostiln, ki zaslužijo manj od trgovskih pomočnic in natakarjev. Zgovoren je bil primer nekega bara v središču Rima, ki lastniku omogoči le borni milijon in 800 tisoč lir zasluž ka na leto. Seveda so to skrajni primeri. A od približno 6 tisoč barov, javi kar 50 odst. lastnikov bruto dnevne prejemke nižje od 100 tisoč lir. med njimi je kar 16 odst., ki ima zvečer v blagajni le 35 tisoč lir. Če od tega odštejemo vse režijske stroške in ostale izdatke, nam je lahko
jasno, kakšni reveži so lastniki rimskih barov. Isto velja seveda tudi za trgovce, ki dobesedno u-mirajo od lakote, saj s svojimi bornimi zaslužki sploh ne morejo živeti. Med temi »reveži« pa še najbolj trpijo komercialisti, saj jih je kar 55 odst. javilo manj kot milijon lir bruto mesečnih dohodkov, med njimi pa je kar 33 odst. komercialistov, ki zasluži manj kot 500 tisoč lir na mesec.
Da bi še bolj prišle do izraza te kričeče številke, je UIL poskrbela, da so po »pomoti« na platnu projicirali tudi davčni prijavnici nekega hišnika in nekega uradnika. Benvenutov komentar je bil od tem zelo zgovoren: »To je pomota, kaj delata ta kapitalista med revnimi profesionalci in še bolj bednimi trgovci«.
Še in še bi lahko navajali v nebo vpijoče podatke o davkih »najrevnejših« rimskih slojev, a dovolj je, da navedemo, kaj hoče doseči sindikat s to svojo pravo križarsko vojno proti davčnim utajevalcem. Po Benvenutovih besedah je treba v dveh letih rešiti to vprašanje, ker bodo v nasprotnem primeru delavci upravičeno zahtevali, da plačujejo toliko davkov kot »revni« trgovci.
Kralj Juan Carlos v Rimu
Včeraj je prispel v Rim na uradni obisk španski kralj Juan Carlos, ki se je tudi udeležil svetovne konference o ribolovu.	(Telefoto AP)
Zaradi stavke v Urugvaju popolnoma zamrlo življenje
MONTEVIDEO — Urugvajcem je pošlo potrpljenje in z njim strah. Včeraj je prvič, odkar je vojska prevzela oblast, prišlo do splošne stavke, ki je popolnoma ohromila življenje v državi. Šlo je za ljudski protest proti vojaškemu režimu.
Čeprav je vada napovedala represalije proti udeležencem, so Urugvajci vseeno stopili na ceste in zahtevali svobodo, demokracijo, pravične volitve, amnestijo in delo aa vse, suspenzijo vojakov, ki poučujejo na šoli in tako gospodarsko politiko, ki je v službi ljudstva.
Vendar stavke ni spodbudila samo represija, ampak čedalje večja gospodarska kriza, tako da je goli obstoj posameznika pod vprašajem. Nekdanja »latinskoameriška Švica« ima sedaj dolgov za 4 in pol milijard dolarjev in to je ogromno, če pomislimo, da šteje samo 2 milijona prebivalcev. In tudi inflacija preseže 50 odstotkov na leto.
□ ZORICH — Neka švicarska brodarska družba je včeraj sporočila, da so iraška letala 20 kilometrov jugovzhodno od iranskega otoka Karg napadla lijem 260-tisočtonski tanker »Tiburon«. Po prvih podatkih je raketa zadela strojnico, kjer je prišlo do eksplozije in požara. Nekaj mornarjev je ranjenih, ladja je zaprosila za pomoč, a se ne potaplja. Proti njej že plujejo vlačilci, kot kaže pa so iraška letala napadla tudi neki filipinski vlačilec, ki je prvi priskočil na pomoč zadetemu tankerju.
Vrh deseterice izzval nasprotujoče reakcije
LONDON — Mislimo, da se ne motimo, če zatrdimo, da lahko rezultate tako imenovanega »vrha deseterke« označimo" kot nekakšno Pirovo zmago. V tem nam daje prav londonski »Times«, ki ugotavlja, da ni bilo v Fontainebleauja ne zmagovalcev ne premaganih. Sama Thatcherjeva je izid zasedanja prikazala kot »dober sporazum«, pač diplomatsko, a britanski tisk tudi ni pokazal posebnega navdušenja : v bistvu gre le za premirje, ki bo lahko trajalo nekaj let, dokler se pač ne izničijo dodatni dohodki od davka na dodatno vrednost, a to se bo verjetno zgodilo že 1. januarja 1988 z uradno vključitvijo Španije in Portugalske v EGS.
Razumljivo je, da so prav Španci in Portugalci najbolj veseii, saj je postopek za njihov pristop k skupnosti bil v mnogočem odvisen prav od proračunskega problema EGS. V Lizboni še prav posebej poudarjajo, da Ponta inebleau pomeni zmago za Soaresa, ki je med volilno kampanjo obljubljal, da bo vprašanje vstopa Portugalske v EGS rešeno pod Mitterrandovim predsedstvom.
Deloma negativne ocene o »vrhu« pa prihajajo iz Francije in Italije. Francoski kmetovalci so poparjeni zaradi privilegijev, ki so jih deležni njihovi za-hodnonemški kolegi, italijanska zveza Coldiretti pa grenko ugotavlja, da v Fontainebleauja ni zmagala Evropa, ampak le njen del; italijanski kmetovalci ostajajo še naprej zapostavljeni. .
Negativno oceno je dala tudi sovjetska agencija Tass, ki govori o trhiem in kratkotrajnem kompromisu, ki naj bi ga bila Thatcherjeva primorana sprejeti, ker se ji doma majejo tla pod nogami.
Zanimiv razplet Jacksonovega obiska na Kubi
Fidel Castro za zbližan j e z ZDA
Danes bodo izpustili tudi 22 ameriških državljanov
HAVANA — Evangeličanski pastor Jesse Jackson, eden izmed treh tekmecev za demokratsko kandidaturo na ameriških predsedniških volitvah, je pripravil za ameriško in sploh svetovno javnost zanimivo presenečenje. Med svojo turnejo v Srednji Ameriki je na povabilo Fi-dela Castra obiskal tudi Kubo in med pogovori z njim dosegel osvoboditev 22 ameriških državljanov, ki so bili zaprti v kubanskih kaznilnicah.
Včeraj sta kubanski predsednik in ameriški pastor govorita na skupni tiskovni konferenci. Fidel Castro je dejal, da bo dal izpustiti vse ameriške državljane, ki se nahajajo v kubanskih ječah, razen preusmerjevalcev letal. Trenutno je v kubanskih kaznilnicah 24 Američanov, 22 od teh, ki so bili zaprti zaradi razpečevanja mamil, pa se bo danes, kot rečeno, lahko vrnilo v ZDA.
Jesse Jackson je na tiskovni konferenci predlagal, naj Kuba in ZDA navežeta redne diplomatske odnose brez predhodnih pogojev. Castro je predlog sprejel pod pogojem, da se z njim strinja tudi vlada ZDA.
Na sliki (telefoto AP): Jackson in Castro med tiskovno konferenco.
MUENCHEN — Včeraj ponoči malo pred polnočjo, je zahodnonemški zvezni minister za gospodarstvo Otto von Lambsdorff odšel h kanclerju Helmutu Kohlu in mu sporočil, da odstopa s položaja zveznega ministra za gospodarstvo. To je storil spričo bližnjega začetka procesa proti njemu zaradi suma, da je prejemal podkupnino v okviru afere Flick, v katero so vpletene tudi druge osebnosti in ne samo Lambsdorff.
Tudi ob tej priložnosti je Lambsdorff odločno zavrnil sleherno obtožbo, da je prejemal podkupnino za svojo stranko. Nihče sicer ne očita Lambsdorffu, da si je prisvojil denar, ki naj bi ga dobil od Flickovega koncerta. Obtožnica ga bremeni, da je ta denar, namenjen FDP vplival na njegove odločitve kot minister. Prav to pa Lambsdorff najbolj odločno zanika in trdi, da ni od Flickovega koncerta dobil niti ene marke in da tudi ni prosil za kakršenkoli denarni prispevek v tistem času, ko je bil gospodarski minister.
Parlamentarna frakcija liberalne stranke (FDP) se je že davi sestala
Težave v nemški liberalni stranki zaradi Lambsdorffovega odstopa
na posebni seji. Po besedah novega generalnega sekretarja FDP Haus-manna stojijo liberalci na stališču, da lahko samo oni odločajo, kdo bo dobil gospodarsko ministrstvo, od katerega se je zdaj poslovil Lambsdorff. Po vsej verjetnosti naj bi bil to liberalni poslanec Bangemann, ki bo že prihodnjo pomlad zelo verjetno postal neslednik Hansa - Dietricha Gen-scherja na položaju predsednika stranke. Bangemann je že pred nekaj dnevi izjavil, da mora biti predsednik stranke »zasidran tudi v vladi«.
Toda celo v vrstah FDP je slišati mnenje, da bo treba zaradi Lambsdorffovega odstopa preveriti celoten položaj liberalcev v Kohlovi koalicij-
ski vladi CDU - CSU in FDP.
Tudi voditelj Kohlove CDU in Straussove CSU so se včeraj sestali, da bi proučili novi položaj. V krogih bavarske CSU je slišati mnenje, da bi se moral kancler Kohl temeljilo pogovoriti s Straussom, preden bi preosnoval svojo vlado. Bavarska CSU na čelu s svojim voditeljem Straussom namreč spodbija stališče liberalcev, da imajo »pravico« do gospodarskega ministrstva, češ da si ne more nobena stranka v koaliciji jemati v zakup določenih resorjev, zlasti ne tako pomembnega, kot je ministrstvo za gospodarstvo.
Do Lambsdorffovega odstopa je prišlo po zelo dolgem in dokaj mučnem procesu. Nekateri politiki so pri-
čakovali, da bo Lambsdorff odstopil že takrat, ko je javni tožilec poslal sodišču in njemu obtožnico. Socialdemokrati in zeleni so že takrat zahtevali, naj odstopi. In verjetno bi bil moral že takrat odstopiti, ko ga ne bi bil vzel v zaščito kancler Kohl. Gotovo ne samo iz prijateljstva do Lambsdorffa, ampak predvsem zaradi strahu, da si ne bi nakopal Straussa v Bonnu na vrat. Strauss je večkrat dejal, da bi imel rad odgovoren položaj v zvezni vladi.
Toda že pred meseci je Lambsdorff obljubil Kohlu, da bo odstopil, če bo sodišče sprejelo obtožnico proti njemu in na temelju obtožnice sprožilo proti njemu proces.
Pri tem odstopu ne gre samo za
liberalce, ki v zadnjem času doživljajo udarec za udarcem. Najhujšega so doživeli 17. junija letos, ko so na volitvah v evropski parlament v Strasbourgu dobil samo 4,8 odstotka glasov in so tako izgubili štiri sedeže, ki so jih od leta 1979 imeli v Strasbourgu. V stranki vre. Tudi predsednik FDP in zunanji minister Genscher je pred nekaj dnevi sporočil, da bo že spomladi odstopil s položaja predsednika stranke, četudi je bil v začetku junija s težavo izvoljen za predsednika stranke za prihodnji dve leti. Novi ljudje v stran; ki se gnetejo v ospredje, da bi rešili FDP pred grozečim razpadom. Nihče ne ve, ali se jim bo to posrečilo.
hodnonemške nogometne reprezentance. Razlog za njegov odstop ni bila obtožba, da je prejemal podkupnino, ampak poraz njegovega moštva na evropskem nogometnem prvenstvu. V nekem smislu je tudi nogomet politika in politika nogomet.
BOŽIDAR PAHOR
Istega dne kot minister Lambsdorff odstopil tudi Derwall, voditelj za-
Popis po narodnosti 1981 v Južnem Tirolu nezakonit
BOČEN — Dva Jugoslovana, ki živita v avtonomni deželi Južni Tirol, sta začela sodni postopek, ki naj ugotovi, če je popis po narodnosti v tej deželi, kjer obstajajo tri uradno priznane jezi-kovno-narodne skupnosti, pravilen ali ne. Jugoslovana, eden je Slovenec drugi pa Srb, sta si poiskala odvetnika Dragogno, ki se je v njunem imenu pritožil na sodišče v Boem. Na osnovi te zahteve je četrta sekcija ustavnega sodišča v polovici aprila letos spoznala za utemeljeno njuno zahtevo, da predstavlja popis po narodnosti (italijanski, nemški in ladinski) zanju diskriminacijo in da je zaradi tega dekret o popisu 1981. leta protiustaven.
Ustavno sodišče je prejšnji dan razpravljalo o tem zanimivem primeru, ki zadeva dva Jugoslovana in še dva mladoletnika, in sklenilo, da imajo tisti, ki živijo v Južnem Tirolu in ne pripadajo trem narodnim skupinam, enake pravice kot ostali in zato ne morejo biti zapostavljeni.
Če naj dosledno tolmačimo raz-
sodbo ustavnega sodišča, s katero je razveljavilo 542 člen dekreta od 28. septembra 1981. leta, potem bodo morali popis ponoviti; če ne za vse pa vsaj za tiste, ki se ne prištevajo k eni izmed doslej treh uradno priznanih narodnih skupnosti, ali ki se niso izjavili, kateri narodni skupnosti pripadajo, ali ki so se proglasili za pripadnika dvema narodnostima (mešani zakoni) ali celo k četrti skupini, se pravi k neki četrti narodnosti.
Ukinjeni člen dekreta iz leta 1981 namreč obvezuje prebivalce Južnega Tirala, da se izjavijo samo za eno izmed treh narodnosti.
Praktično se je zgodilo to, da je ustavno sodišče priznalo poleg treh doslej uradno priznanih narodnih skupnosti, nz katerih te melji ureditev avtonomne dežele Južni Tirol, obstoj tudi četrte skupine. To pa po sodbi poznavalcev razmer na Južnem Tirolu ne bo vplivalo na proporcionalni sistem, po katerem se posameznim narod nostim dodeluje število delovnih mest in se priznavajo še druge narodne pravice.
Stalna razstava deželnih vin v Villi Chiozza
ČERVINJAN — Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) bo v svoji zgradbi v Villi Chiozza odprla stalno razstavo vin, ki jih pridelujemo v naši deželi. Za odprtje takšne vinske hiše se je zavzel predsednik ERSA Emilio Del Gobbo na včerajšnjem sestanku v Villi Chiozza, katerega so se udeležili odgovorni za vinsko proizvodnjo pri trgovinskih zbornicah štirih pokrajin, uradov za razvoj vinogradništva in voditelji šestih konzorcijev za zaščito vinskega porekla (Grave del Friuli, Latisana, A quileia, Isonzo, Collio in Colli orientali).
Za takšno stalno razstavo vin v naši deželi so se odločili na posvetu sklicanim z namenom, da ocenijo težave, ki so nastale za pridelovalce vina zaradi izvajanja določil EGS, zlasti še zmanjšanje prodaje vina.
Predsednik Del Gobbo je visoko postavil vprašanje imena, s katerim naj se naša vina predstavljajo na tujih trgih, in je predlagal, naj bi ga imenovali Friuli, torej po Furlaniji. Na takšen način bi odjemalci v oddaljenejših krajih lažje nahitroma razbrali, kje pridelujejo vino, ki ga ponujajo pod tem imenom. Nekaj podobnega so z Made in Friuli začeli tudi z industrijskimi proizvodi, seveda uspešno.
Moja vas v Špetru
Špeter 1. julija 1984 ob 15.30
ČEDAD — Beneški študijski center Nediža prireja v nedeljo nagrajevanje 11. slovenskega narečnega natečaja Moja vas, ki bo v telovadnici srednje šole v Špetru. Zbor bo v Ažliskem drevoredu, sledila bosta sprevod in podelitev nagrad. Tudi letos ima Moja vas deželni značaj.
(Na sliki je letošnji lepak).
Strokovno
izobraževanje
vF-JK
v TRST — Na predlog odbornika za šolstvo Daria Barnabe je deželni odbor Furlanije - Julijske krajine včeraj odobril dva sklepa, ki zadevata tečaje za strokovno izobraževanje.
Prvi sklep je finančnega značaja. Da bi zavodi za strokovno izobraževanje bili kos vse večjim finančnim bremenom, je deželni odbor sklenil, da bo zvišal svoje podpore za 13 odstotkov, kar bo skupno 20 milijard lir. Dežela bo vsekakor tudi v bodoče podeljevala podpore na osnovi že sprejetih kriterijev, ki upoštevajo dolžino tečajev ter število tečajnikov.
Z drugim sklepom pa je deželni odbor odobril načrt dejavnosti v letu 1984-85. V tem letu bo v Furlaniji -Julijski krajini skupno 530 tečajev za strokovno izobraževanje, ki jih bo o-biskovalo predvidoma 10.938 gojencev. Na Tržaškem bodo priredili 153 tečajev za 3.151 gojencev, na Goriškem 74 tečajev za 1.524 gojencev, na Videmskem 182 tečajev za 3,749 gojencev, v Pordenonski pokrajini pa 121 tečajev
Predvidoma bo 325 tečajev obiskovalo 6.715 mladih, 205 tečajev pa bo obiskovalo 4.223 odraslih, ki so v glavnem ie bili zaposleni.
Razstava v Vilharjevi knjižnici v Kopru
Kras in kraški pojavi
0 Postojnski jami, pojmu podzemeljskega sveta, je zbranih kar 70 publikacij
KOPER — V avli Osrednje knjižnice S. Vilharja v Kopru je v poletnih mesecih (od 25. junija do 31. avgusta) na ogled razstava Kras in kraški pojavi. Razstavljeno je gradivo s področja krasoslovja, ki ga zbira in hrani Domoznanski oddelek knjižnice.
Knjižno gradivo je razvrščeno v vitrinah, ilustrativno in dokumentacijsko pa na panojih, Iti so razobešeni nad vitrinami. Knjižne publikacije razstavljene v dvanajstih vitrinah so razporejene po naslovih: O krasu in kraških pojavih, Jame in jamarstvo. Postojnska jama, Posamezne jame, Rastlinstvo in živalstvo. Voda in kras ter Varstvo narave. Po vrstnem redu le-teh bi opozorili na najpomembnejše razstavljene publikacije.
Najstarejša razstavljena geografska monografija krasa »Karst« iz leta 1895 je delo priznanega karsologa prof. Jovana Cvijiča, ki je bil eden vodilnih jugoslovanskih geografov. Golo in kamnito pokrajino z značilnimi kra-škimi pojavi, ki je dala ime vsem pokrajinam s takimi značilnostmi po svetu, popisuje tudi Ivan Gams v delu Kras, ki je zgodovinski, naravoslovni in geografski prikaz kraške pokrajine. Sledi gradivo o presihajočem Cerkniškem jezeru, o Rakovem Škocjanu, ki je pravi muzej kraških pojavov, o Lipici ter vrsta pomembnih znanstvenih publikacij, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ter Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni.
Največ prostora na razstavi zavzema literatura s področja jam in jamarstva. Pri tem prednjači slovita Postojnska jama, ki je pojem podzemeljskega sveta. O njej je zbranih kar 70 publikacij. Največ je vodnikov, po katerih nosi Postojnska jama primat v svetovni jamarski literaturi. Razstavljenih je kar 67, največ v nemščini. Najstarejši je iz leta 1829. Pred tem je menda izšel le eden leta 1821, tretje leto po uradnem odprtju jame, ki pa ga žal naša knjižnica nima. Od leta 1829 do 1900 je razstavljenih 11 vodnikov. Njihovo število kaže, da je bila Postojnska jama že tadej med najbolj obiskanimi jamami v svetu.
Razstavljena je tudi literatura manjših in manj znanih, toda zato nič manj zanimivih kraških jam kot so škocjanske, Kačna jama. Dimnica, jama na Socerbu ter nekatere druge na Tržaškem krasu in v Istri. Na zlo civilizacije, ki grozi z uničenjem narave in podzemnih voda, opozarja diplomska naloga ekologinje Bojane Pečar, ki je raziskala vpliv odpadnih voda na kakovost notranjske Reke.
Razstavo dopolnjujejo in popestrujejo prospekti in plakati kraške pokrajine, geografske karte ter izbor člankov iz časnikov in periodičnih publikacij.
VILMA KRAPEŽ
Folkloristi iz Saleža danes v Kopru
SALEŽ — Danes zvečer bo nastopila v Kopru, v okviru tradicionalnih »Koprskih srečanj«, folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža. Prejšnji ponedeljek so mladinci nastopili na festivalu komunističnega tiska v Dolini, kjer so se kar dobro odrezali, drevi pa bodo znova stopili na oder in predstavili koprski publiki prekmurske, belokranjske in primorske plese. Skupina se za to pomembno prireditev že dalj časa skrbno pripravlja, saj bodo ti nastopi jasno pokazali dosežene rezultate. (bd)
Srečanje borcev
KOPER — Krajevni organizaciji SZ DL in Zveze borcev Žustema pripravljata tradicionalno srečanje koprskih borcev ob 4. juliju. Prireditev bo 30. junija na Markovcu z začetkom ob 17. uri. Nastopili bodo godba na pihala iz Pridvora, rock’n’roll skupina MKC, pevski zbor Ciril Kosmač iz Tomosa in skupina aerobike TVD Partizana. Za zabavo bo poskrbel orkester Oktavia Brajka. Udeležencem bodo ponudili partizanski golaž in še vrsto drugih dobrot.
L.O.
Poslej »osmice« v ko prsmi i
KOPER — Pri koprskem občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo so pred dnevi proizvajalcem vina v občini ponudili zanimivo idejo: odprite cosmico«. Za kaj gre?
Gre za dovoljeno prodajo neustekleničenega vina pri kmetih, za nekakšno začasno odprtje domače »gostilne« ob kleti, v kateri je shranjeno vino. *Osmica« ali »jraška« (izraz za šopek bršljana, ki visi ob vhodu v hišo, v kateri je odprta »gostilna«) je znana in priljubljena predvsem na tržaškem Krasu, na Koprskem pa ne. Kakorkoli že, ponudba je zdaj tu, možnost za vinarje pa tudi. Osmice bi nedvomno lahko postale zanimiva popestritev turistične ponudbe na Obali, na svojstven način bi lahko prispevale k oživljanju družabnega življenja na podeželju, proizvajalce bi spodbujale h kakovostnejši proizvodnji vina itn.
In kdo bo lahko odprl »osmico«?
V koprski občini je registriranih okrog 100 pridelovalcev vina in kdor ho izpolnil osnovne higienske pogoje, kdor bo imel oziroma ima ob kleti primeren odprt in zaprt prostor, pristno domače vino (s potrdilom o kakovosti), ki bo lahko ponudil domačo klobaso pa tudi pršut in domač kruh in druge značilne domače dobrote, bo lahko odprl »osmico«. Vino, ki naj bi ga pro dajali v »osmici«, bo moralo biti za 30 odstotkov cenejše od najvišjih cen v lokalih »z najnižjo stopnjo zahtevnosti«, vino bo moč kupiti tudi za na dom itn. »Osmice« naj bi bile odprte najmanj osem, največ pa štirinajst dni.
Vsakega vinarja, ki se bo odločil za odprtje »osmice«, bo pred izdajo dovoljenja obiskala posebna komisija.	DUŠAN GRČA
Predstavili
terminal
KOPER — V Luki Koper so danes na tiskovni konferenci predstavili novi terminal za razsute tovore, ki ga bodo slovesno odprli v petek dopoldne. Slavnostni govornik na otvoritvi terminala v koprski luki bo predsednik republiškega izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj.
Novi terminal za razsute tovore je ena od najpomembnejših pridobitev za koprsko luko v tem srednjeročnem obdobju. Vanj so z združevanjem sredstev vložili okrog 2 milijardi dinarjev, letna zmogljivost terminala pa je okrog poldrugi milijon ton blaga. Koprska luka namerava do leta 1990 še razširita zmogljivosti terminala iz 1,5 na 4,5 milijona ton, kar pomeni, da bi 1990 leta v luki lahko pretovorili vsega skupaj že nad :j milijonov ton blaga.
D. G.
Priprave na 3. deželno konferenco o izseljenstvu
VIDEM — Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo, Antonini se je predvčerajšnjim sestal s predstavniki organizacij izseljencev Furlanije - Julijske krajine. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Zveze slovenskih izseljencev, je bil govor o tretji deželni konferenci o izseljenstvu, ki jo nameravajo prirediti prihodnje leto.
Konferenca bi morala določiti Osnovne smernice za bodočo politiko deželne uprave na področju izseljenstva, zato bi marali biti sklepi in predlogi, ki bi z nje izšli, kar se da stvarni. V tem smislu je bilo na videmskem sestanku poudarjeno, da bi morala konferenca obravnavati vprašanja, ki so v deželni pristojnosti.
Druga osnovna značilnost tretje deželne konference o izseljenstvu pa bi moralo biti čimvamejše odražanje potreb in zahtev samih izseljencev. Zato so udeleženci predvčerajšnjega sestanka sklenili, da bodo med izseljenci na tujem organizirali vrsto pripravljalnih sestankov. Izseljenci pa bodo seveda prisotni na konferenci s svojimi delegacijami.
Na osnovi pripravljalnih sestankov bo deželni odbor za izseljenstvo določil teme konference. Nekaj okvirnih predlogov zanje je že naštel sam odbornik Antonini, vendar bodo sami izseljenci na pripravljalnih sestankih povedali, v kolikšni meri jim predlogi ustrezajo.
Parlamentarno vprašanje o Mulinarisu
VIDEM — Senator Graziato Girardi, izvoljen na listi Liga Veneta, je vprašal vlado, kaj namerava storiti, da bi Preprečila smrt prof. Vanto ja Mulinar risa iz Vidma, ki je že dve leti in pol *aprt in že en mesec gladuje, da bi opozoril na svoj primer in izvedel za obtožnico.
Senator Girardi zahteva odprtje sodnega postopka tako za Muli narisa, ki i® direktor zavoda za jezike Hyperion v Parizu, kot za številne druge pripornike, ki že dolgo čakajo na proces.
MLADINSKO SREČANJE NARODNOSTI
KOPER — V koprskem dijaškem domu Heroj Tito je potekalo 4. mladinsko srečanje narodnosti, ki so ga gostitelji, mladinski aktiv italijanske narodnosti, namenili poglobitvi pomena sredstev množičnega obveščanja za manjšine. Prejšnja srečanja so bila posvečena manjšinskemu šolstvu in gospodarstvu.
Udeležba na letošnjem srečanju narodnosti to bila številna, saj so se prireditve udeležili samo predstavniki Zveze slovenske mladine za Koroško, mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi za slovensko manjšino v Italiji, republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Ljubljane in obmejna občinska konferenca Zveze socialistične mladine.
V sobotnem delu programa je časnikar Enio Opas-si seznanil udeležence o sedanjem položaju italijanske
narodnosti v Jugoslaviji. Sledilo je predavanje Jožeta Hartmana, predsednika komisije za narodnosti pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. V nedeljo se je srečanje nadaljevalo z razpravo o vlogi in pomenu, ki jih imajo javna občila v manjšinskem življenju s posebnim poudarkom na sredstva množičnega obveščanja italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Prikazane so bile tudi težave, s katerimi se morajo spopadati manjšinska javna občila, in navedene možnosti njihovega reševanja.
Po ogledu radia in televizije Koper so se udeleženci srečanja pogovorili o nadaljnjem sodelovanju in izrazili željo, da bi naslednje 5. srečanje narodno sti bilo v Porabju na Madžarskem pri tamkajšnji slovenski manjšini.
Novi
deželni zakoni
TRST — V drugi polovici junija je pričelo veljati šest novih deželnih zakonov, ki so objavljeni v uradnem biltenu, od 17. junija.
Trije zakoni so že veljavni od dneva objave in zadevajo izredne prispevke za deratizacijo, avtentično tolmačenje ukrepov izrednega tajništva za obnovo Furlanije, kakor tudi izvedbo takših del v kinematografskih in drugih dvoranah, da bodo ustrezale predpisom požarne varnosti.
Konec meseca pa bodo pričeli veljati zakoni o prispevku za posodobitev termalnega kopališča Aria Terme, ureditev pouka smučanja v smučarskih šolah v deželi F-JK in položaja gorskega vodnika.
Pacorini obtožil vlado, da ne razume tržaških problemov
Predsednik industrijcev opozoril na nevarnost likvidacije Lloyda
Obisk na mali maturi
Pripravljeni, a negotovi
Tudi tržaški podjetniki in gospodarski operaterji se vse bolj zavedajo, da vlada in državne družbe (IRI, Firmare itd.), ki so od nje odvisne, ne razumejo ali pa nočejo razumeti, kakšno vlogo lahko igra v državnem in v mednarodnem merilu tukajšnje pristanišče, priložnost za tako kritično oceno, ki je iz ust delodajalcev in podjetnikov že dalj časa nismo slišali (zlasti pa ne v odnosu do Rima) je dala načrtovana ukinitev skoraj vseh plovnih linij Trst - vzhodna Afrika v režiji družbe Lloyd Triestino. Kot znano, se te proge, ki jih Lloyd vzdružuje že več kot sto let, življenjskega pomena za tržaško gospodarstvo, v prvi vrsti za uvoz kave, kar uvršča naše pristanišče med najpomembnejša tržišča »zelenega zlata« na svetu. Za načrtovano ukinitvijo teh prog, ki jih nameravajo nato usmeriti na Tirensko morje, pa se skriva še večja nevarnost:	postopna likvidacija družbe
Lloyd Triestino oziroma »preselitev« tega plovnega podjetja v Genovo.
V obrambo Lloyda, v katerega se dejansko stekajo interesi tržaškega
Z zaključkom šolskega leta so se pred nekaj dnevi zaključili tudi tečaji, ki jih vsako leto prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Izjemo pri tem predstavljata le dva tečaja iz vinogradništva, kd sc bosta nadaljevala še septembra.
Ob zaključku predavanj so imeli predavatelji skupne zaključne seje, na katerih so ocenili delo posameznih tečajnikov in izdali seznam zaključnih uspehov.
Od letošnjih tečajev gre omeniti viden uspeh prvega letnika tečaja s kvalifikacijo za mizarje. Tečajniki bodo pripravili v prihodnjih dneh tudi razstavo, na kateri bodo predstavili občinstvu sad svojega letošnjega konkretnega dela. Prvi letnik tečaja za tajnice v podjetju je bil dokaj zahteven, zato je prišlo ob koncu šolskega leta tudi do 25-odstotnega osipa pri končnih rezultatih. Enoletni večerni tečaj za analista programerje je zaradi velike zahtevnosti dokončalo pet tečajnikov; uspeh na tečaju jim na stežaj odpira vrata v zaposlitev.
V začetku prihodnjega tedna se bo že začelo vpisovanje v tečaje za šolsko leto 1984/85, ki bo trajalo vse do srede julija, nato pa se bo nadaljevalo še v začetku septembra.
Letošnje tečaje, ki jih je priredil
pristanišča in tudi pomembnega dela tukajšnjega gospodarstva, se je včeraj zavzel sam predsednik krajevnih podjetnikov Pacorini, ki je s trdimi besedami ožigosal zadržanje Finmareja in vlade v odnosu do Trsta in do njegove ekonomije. Po eni strani Rim obljublja izredne posege in posebne zakone za preporod Trsta, je podčrtal Pacorini, po drugi strani pa nam grozi z ukinitvijo najpomembnejših plovnih linij in z likvidacijo naše najpomembnejše plovne družbe. Vse to zgleda, kot da bi desna roka uničevala to, kar gradi leva, ne zavedajoč se tudi mednarodne vloge naše luke.
Pacorini je te svoje ostre obtožbe iznesel na včerajšnji tiskovni konferenci, M jo je priredil CIRET (med-stanovski center za preporod tržaškega gospodarstva) in ki so se je poleg časnikarjev udeležili tudi številni gospodarski operaterji, predstavniki stanovskih organizacij, političnih sil in sindikatov. Vse to v dokaz, da je zaskrbljenost o usodi Lloyda zelo razširjena v mestu in da se vsi
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, so uspešno dokončali:
1. letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje: Ervin Doljak, Andrej Gregorič, Edvin Gruden, Janko Jablanscek, Saša Luksa, Paolo Periz, Andrea Per-tot, Korado Sedmak, Igor Unussich, Marco Verdumi in Aleksander Zeri ali.
1. letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice v podjetju: Alessandra Argio-las, Marina Alberti, Elena Alberti, Giuliana Calzi, Maurizia Canciani, Romilda Daneu, Dolores Ferluga, Roberta Ferluga, Silvija Gregoretti, A-lenka Kralj, Fabjana Kralj, Karmen Matkovič, Miriam Pancrazi, Laura Pisani, Gabriela Prodan, Maria Stoppe!’ in Tamara Škabar. Šest dijakinj ni izdelalo.
Tečaj s kvalifikacijo za analiste programerje: Livia Corossez, Valter Stane, Sara Superina, Ivan Visentin in David Zahar.
Tečaj za gojenje oljk: Miranda Bandi, Eugenio Bandi, Angela Družina, Ljuba Družina, Daniele Glavina, Guido Lavrica, Raja Petaros Glavina, Boris Sancin, Mario Sancin, Daniele Starc, Stevo Zahar, Giordano Zahar in Stojan Stanič.
Tečaj za vodenje zadružnih obratov: Miloš Cossutta, Darko Crisman-cich, Igor Cossultta, Dario Gregari,
zavedajo, kakšno škodo bi prizadelo tudi morebitno krčenje dejavnosti te družbe. Ukinitev prog z vzhodno A-friko bi pomenilo poleg vsega tudi nerentabilno ekonomsko potezo za samo Finmare, pri odločitvah katere igrajo kot kaže, važnejšo vlogo zgolj politične računice...
Predsednik tržaških industrijcev je svoje kritike in obtožbe utemeljil z gospodarskimi ocenami in s številkami, predvsem pa s konkretnimi predlogi. Pri tem velja še omeniti, da se je Pacorini, ne da bi ga izrecno imenoval, obregnil ob nedavne izjave zakladnega ministra Go-rie, ki je med svojim volilnim obiskom v Trstu rekel, da naše mesto nima aktivnih moči in stvarnih načrtov za premostitev krize. To sploh ni res, medtem ko odgovarja resnici dejstvo, je poudaril Pacorini, da smo morali mi v vseh teh letih potrositi skoraj vse energije samo za reševanje obstoječega, medtem ko nam niso bile dane možnosti za uresničitev novih pobud. Primer Lloyda je v tem okviru res emblematičen!
Carlo Grgič, Alenka Križmančič, Roberto Ota, Germano Švara in Edoardo Ukmar.
Tečaj za fitopatološko zaščito kultur: Alojz Bukavec, Miloš Carli, A-lojz Debeliš, Romano Kobec, Ladislao Pertot, Josip Stopar, Sandra Stopar, Vera Stopar, Federico Štoka, Vittorio Štoka, Lidia Vatovec Počkaj in Edi Zobec.
Tečaj za fiskalno vodenje malih o-bratov: Corrado Andolsek, Vladimiro Blazina, Vanja Čemiava, Nada Debenjak, Tiziana Guštin, Miran Klun, Soča Košuta, Darko Malalan, Milko Malalan, Peter Malalan, Giovanni Milic, Giorgio Močilnik, Albino Omari, Sergio Pettirosso, Maria Plahuta, Orlando Žbogar, Floriano Žerjal, Silvana Zeriali in Alessandra Zeriali.
Mednarodno srečanje o problemih zdravstva
V hotelu Europa pod Nabrežino bo v soboto in v nedeljo mednarodno zasedanje o uporabi informatike in tehnologije v zdravstvu, ki ga prirejajo tržaška KZE, naša dežela in državni zavod za raziskovanje. Na konferenci bodo sodelovali tudi zdravstveni operaterji iz Jugoslavije.
Pred srednjo šolo »Igo Gruden« v Nabrežini, kamor smo se pripeljali nekaj sekund pred osmo uro, nas je pričakala hladna senca gabrov ter skupina resnih in zadržanih malih maturantk. Predstavili smo se kot novinarji, med plahimi, čedno in skrbno oblečenimi dekleti pa je završalo, češ, še to je manjkalo. Ko smo vstopili, je petnajstčlanska komisija pravkar posedla, k izpitni klopi pa sta sedli prvi dve dekleti. Predsednik komisije, rav. Edmund Žetko, nam je pred pričetkom spraševanj zaupal, da se bo ustni del male mature, ki se je začel v torek, zaključil jutri. Spraševanja potekajo istočasno za obe paralelki, zaključijo pa se vsak dan že po odmoru, saj je večina profesorjev zaposlena tudi na drugih srednjih šolah, kjer v teh dneh tudi potekajo male mature.
Zvedeli smo, da se je v zadnjih letih v okviru male mature marsikaj spremenilo: praktičnega izpita iz li-, kovne, telesne in glasbene vzgoje ni več in dijaki se tudi o teh predmetih, podobno kot o drugi učni snovi le razgovorjajo s profesorji.
0 temah razgovorov smo več izvedeli, ko smo prisluhnili plahemu in zadržanemu glasu prvih kandidatinj. Svetlolasa dijakinja je bila najprej izprašana iz matematike in prirodopisa, kjer je v nekaj stavkih podala svoje znanje o specifični teži in o fotosintezi. Iz italijanščine je svetlolaska odgovarjala glede na program, ki ga je sama predstavila, pri slovenščini in glasbeni vzgoji pa sta jo profesorja prijazno vprašala, če bi si rada sama izbrala temo. Dijakinja je plaho in neodločno skomignila z rameni, profesorja pa sta zato pogovor speljala k nastanku gledališča, k Dionizovemu kultu ter o Ketteju. Modema in romantika ter odgovarjajoči zgodovinski obdobji narodnega preporoda ter prve svetovne vojne so bili na splošno osrednja zgodovinska tema spraševanja. Naše zanimanje pa je kmalu pritegnil razgovor med dijakinjami ter profesorjem in profesorico tehnične vzgoje. Pri tem predmetu so namreč srednješolci
v okviru dveh delovnih skupin analizirali geografsko sestavo domače vasi, obravnavali občinski regulacijski načrt ter pripravili vrsto map, zemljevidov in plastik o strukturi Nabrežine.
Spomin nam je šel k našim srednješolskim letom, ko smo deklice kuhale in šivale, dečki pa so se ločeno učili osnov električne in vodne napeljave. Tudi to je mimo! Kandidatinje so morale pokazati svoje znanje glede telesne kulture: govorile so o aerobiki, o zamejskih športnih društvih ter o zamejskih športnikih. Podobno je bil pri likovni vzgoji govor o raznih likovnih tehnikah ter o zgodovini u-metnosti. V zvezi z italijanskim berilom je morala neka kandidatinja povedati, kaj ve o vajenstvu, o zaposlovanju ter o delovni knjižnici, izkazalo pa se je, da njeni pojmi o tem niso najbolj jasni.
Po končanem spraševanju smo se še za trenutek zadržali s predsednikom komisije, da bi kaj več zvedeli o minulem pismenem delu izpitov. Povedal nam je, da so dijaki pisali nalogo iz slovenščine, italijanščine, nemščine in matematike. Pri jezikovnih nalogah so imeli na izbiro tri naslove in sicer na teme, ki jih predvideva zakon: družbeno kritični naslov, domišljijski naslov ter spis v zvezi s predelano učno snovjo. Za domišljijski spis se je odločil le malokdo, predsednik komisije, rav. Žetko, pa je v razvogor potrdil naše bežne vtise: dijaki so sicer dobro pripravljeni, vendar so precej plahi, zadržani in nesproščeni pri razgovoru. Spontanosti, domišljije, živahnosti in izrazitih osebnih zanimanj ni bilo ravno veliko.	-sp-
•	Danes se pri Ferdi nandeu prične festival Unità in Dela, ki bo trajal do ponedeljka. Festival je osnovan na temi: »Trst 1900-1984 : fotogram nekega mesta v glasbi in pričevanjih«.
•	Župan Richetti je včeraj sprejel na županstvu britanskega gospodarskega atašeja v Italiji Richarda Burgesa Watsona.
Na nižjih srednjih šolah se te dni končujejo zaključni izpiti. Naš posnetek Je z »male mature« na openski šoli Srečko Kosovel.
Pred dnevi so se končali letošnji tečaji za poklicno izobraževanje
Velike priprave za nedeljsko svečanost v Rižarni
Pozabiti na preteklost ne smemo - to naj bo naša obveza danes, pred slovesnostjo in tudi potem
16. februarja 1976, torej po več kot tridesetih letih, od tistega daljnjega maja 1945 se je v Trstu začel in tudi zaključil proces o zloglasnem nacističnem uničevalnem taborišču smrti v Rižarni. Edini uspeh tega procesa, če ga lahko tako imenujemo, je bil ta, da je sodni zbor sprejel prijavo vseh prizadetih strank, da so te priče na sodnem procesu spregovorile.
da se je odkril delček tiste zgodovine, ki so jo hoteli določeni krogi v Trstu na vsak način prikriti, da je bila na procesu podčrtana idealna enotnost antifašističnih sil v osvobodilnem gibanju in odporništvu, da je procesu prisostvovalo ogromno novinarjev raznih državnih in tujih dnevnikov in časopisov in da je imel proces po zaslugi njihovega pričanja in poročanja odmev ne samo v Italiji, temveč v vsej evropski javnosti.
Velika sramota tega procesa pa je bila, da so manjkali obtoženci, da je bila kletka za obtožence ves čas procesa prazna, da so sicer spregovorili razni domači kolaboracionisti, ki so pomagali nacistom pri »delovanju« Rižarne, da pa je bil tudi edini, ki je bil ob koncu procesa obsojen na dosmrtno ječo poveljnik tržaške rižarne Joseph Oberhauser, kar pa ga seveda ni motilo, da ne bi mirno točil piva v eni izmed pivovarn v Miinchnu, kot bi se požvižgal ali celo rogal temu, kar se je tedaj v Trstu dogajalo, kar je proces, skozi pričevanja raznih prič, odkrival.
Pričevanja in ugotovitve o mučenjih in pobijanju v tržaški Rižarni so tedaj objavili številni največji časopisi, ki so tako prikazali tudi širši italijanski in evropski javnosti del zgodovine Tr-
sta, ki je bila dobršnemu delu prebivalstva še neznana.
Sama se spominjam našega Albina Bubniča, tovariša in kolega, ki ni sa-
Albin Bubnič
mo spremljal procesa po svoji službeni dolžnosti, ki je s procesom živel, ki je sodoživljal tragedijo tistih, ki so V tem taborišču izgubili svoje drage in pričevanja redkih, ki so se iz tega groznega kraja smrti rešili. Še sedaj ga vidim, kako je prihajal v sodno dvorano — še bolj bled in upadlih lic, kot sicer, nervozno je kadil cigareto za cigareto, hodil od odvetnika do odvetnika, se razgovarjal s pričami, ponovno podoživljal z njimi to, kar je sam doživel, kot eden od tolikih, ki so okusili strahote nacističnega taborišča Mauthausen.
Spominjam pa se tudi pripovedovanja nekaterih prič, ki so mi ostala neizbrisno v spominu. Tako so na primer nekateri povedali, da so bili, poleg nemških in ukrajinskih vojakov v tržaški Rižarni tudi nekateri italijanski vojaki oddelkov »Milizia difesa territoriale« in skupine 42 italijanskih esesovcev. Tu so jetnikom odvzeli vse, kar so imeli, denar, zlato, tu so zbirali tudi blago, ki so ga nakradli ob akcijah po Istri, Krasu in drugih krajih Primorske. Povedali so, da je morala v začetku leta 1944 skupina jetnikov zgraditi 17 celic, brez oken, z eno samo majhno linico. V te celice, kjer je noč in dan gorela luč, so krvniki strpali tudi do šest jetni-
kov, ki so jih potem zažgali v tamkajšnji peči. Jetniki so videli, kako so iz njihovih celic izginjali ljudje, stari in mladi in to po navadi okrog 23. ure ob torkih in petkih. Da bi prikrili krike svojih žrtev, so esesovci prižgali motorje tovornjakov, in še na glas zavrteli radijske aparate. Ponavadi so obsojenci odhajali v smrt tiho, drugi so začeli vpiti in klicati na pomoč mater. Po korakih so jetniki sami šteli, koliko jih je šlo mimo njihovih celic v smrt. »Nekega dne sem jih naštela 56, drugo noč jih je bilo 73. Potem nisem mogla več šteti.« Bile so noči, ko so esesovci pripeljali v Rižarno polne kamione ljudi. Verjetno so jih zajeli pri kakšnih »očiščevalnih« akcijah. Vsi ti ljudje so do naslednjega dne izginili. V skladiščih so ostala njihova oblačila, a brez krvavih madežev. Napisi na stenah celic (nekateri so še ostali in so v muzeju' v Rižarni pričajo o trpljenju in mukah žrtev v zadnjih trenutkih njihovega življenja. »Zbogom starši, umrl bom, ne bomo se več videli« ... »Kaj nas čaka, mama pomagaj« ...
Pozabiti in oprostiti ne smemo, so rekle nekatere priče na procesu. To naj bo tudi naša obveza danes, pred nedeljsko slovesnostjo in tudi potem.
N. L.
Pomisleki KPI o pol milijarde lir za neuresničljiv načrt
Delavci VM zasedli Intersind
So nekateri elani vodstva KZE sposobni upravljati ustanovo?
Po avtonomni turistični in letovi-ščarski ustanovi je sedaj na rešetu Tržaška zdravstvena enota: KPI je o-čitno sklenila, da bo iz vrst opozicije javno opozarjala na površnost in malomarnost upraviteljev javnih ustanov. Dogodek v zvezi s KZE je sicer v glavnih obrisih znan, saj je o njem že spregovoril svetovalec Martone na zadnji skupščini KZE, v podrobnostih pa so ga na včerajšnji tiskovni konferenci orisali svetovalca Monfalcon in De Rosa ter član upravnega odbora KZE Pes s ato
Zadeva je nekoliko zapletena, prav zato je marsikdo upal, da ne bo prodrla v javnost, je uvodoma poudaril Fausto Monfalcon. Govor je o 515 milijonih, ki jih bo morala KZE — po razsodbi arbitražnega razsodišča — plačati arhitektom Lucianu in Gigetti Semerani ter Riccardu Beguinotu iz Rima. Vsota je le nekak predujem za honorar v višini milijarde lir, ki ga trije strokovnjaki zahtevajo za načrt o restrukturaciji glavne bolnišnice. Kaže, da so jim naročilo za ta načrt poverili funkcionarji in upravitelji u-pravnega sveta Združenih bolnišnic v letu 1979, takoj po sprejetju sklepa o reorganizaciji glavne bolnišnice, ko je bilo že aktualno odprtje bolnišnice pri Katinari (ki se je nato zavleklo). Arhitekti so načrt predložili 5. marca 1981. Bil je to faraonski načrt, ki je predvideval strošek 42 milijard lir in
je danes (pa že takrat) povsem neustrezen dejanskim potrebam zdravstva. Upravni odbor Združenih bolnišnic je imel po zakonu tri mesece časa, da se izreče o načrtu, zgodilo pa se je, da je rok šel mimo in da se je sestal šele julija, ko je bil načrt »de iure« že sprejet. Večina v upravnem svetu se sicer tudi takrat ni izrekla, ampak je načrt le »vzela na znanje« in ga ocenila z laskavimi pridevniki.
S tistim zapisnikom se je za javne upravitelje vse ustavilo, ne pa za arhitekte, ki so zahtevali plačilo. 24. maja letos je arbitražno razsodišče sklenilo, da jim mora KZE, ki je prevzela vse odgovornosti bivše ustanove Združenih bolnišnic, odplačati 515 milijonov lir. Od 24. maja torej že tečejo obresti in vsota ni tako nepomembna, saj nanese okrog 200 tisoč lir na dan.
Kaj pravijo o vsem tem komunisti? Predvsem opozarjajo, in to na predvečer izvolitve novega upravnega odbora KZE, da je med sedanjimi kan didati za novo vodstvo veliko takih, ki je leta 1981 bilo v večini v upravnem svetu Združenih bolnišnic. O imenih ni skrivnosti : to so demokristjani Pangher, Blasina in Vecchiato, socialdemokrat De Pulciani, republikanec Sossi in socialist Rotondaro. Pangher naj bi bil — in to že tretjič — ponovno izvoljen za predsednika uprav-
nega odbora KZE. Na osnovi »primera Semerani«, ki bo celotno skupnost tako ali drugače stal pol milijarde lir, so omenjeni vredni, oz. sposobni voditi javno zdravstvo, se sprašujejo komunisti. Predvsem pa: kako bo večina v upravnem odboru opravičila pred javnostjo ta izdatek, ki je sad malomarnosti in neučinkovitega upravljanja z javnim denarjem?
Zadeva se bo verjetno iztekla tako, kot se je do sedaj nadaljevala, menijo komunisti. KZE bo poverila trem arhitektom naročilo za nov načrt o restrukturaciji glavne bolnišnice, pri tem bo bržkone imela nekakšen »diskont«, gotovo pa je, da arhitekti ne bodo naredili novega načrta zastonj. In to vsem določilom o javnih natečajih navkljub. To pomeni, je dejal Pessato, da imajo ti arhitekti, čeprav so še najmanj krivi, saj so se oni držali do ločil in zahtev javnih upraviteljev, privilegiran odnos z javnimi ustanova mi. Prav pa bi bilo, in to je zahteva KPI, da se profesionalce izplača (toda kje vzeti) in da se razpiše javni natečaj.
O vsem tem pa bo govor tudi no coj, ko se bo skupščina KZE zbrala za izvolitev novega upravnega odbora. Socialisti bodo bržkone prešli v opozicijo, ki lahko razpolaga le z dvema mestoma. Bo socialistom predal odbor-niško mesto radikalec Granara?
(n f)
Delavci tržaške tovarne VM in bivšega obrata C MI so včeraj opoldne v znak protesta zasedli krajevni sedež Intersinda, to je združenja podjetij z javno soudeležbo. Delavci so hoteli s to zasedbo opozoriti javnost na nezadovoljiv potek pogajanj in na zavlačevanja v zvezi z ureditvijo dopolnilne blagajne. Trenutno je v dopolnilni blagajni 170 delavcev VM.
Z dnevom Češkoslovaške in Romunije se danes končuje tržaški velesejem
Včerajšnji, predzadnji dan tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma je bdi namenjen Argentini, ki je že četrto leto zaporedoma prisotna na tržaški sejemski manifestaciji. O pomenu te prisotnosti je med včerajšnjo tiskovno konferenco v argentinskem paviljonu spregovoril predstavnik Velesejma dr. Tore-sella, ki je poudaril, da preživlja Argentina trenutno težke trenutke zlasti zaradi inflacije in da je v teku proces gospodarske stabilizacije. Temu procesu pa želi dati tudi Trst svoj prispevek, je dejal ToreseUa, s tem da prispeva h krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama.
O plodnih gospodarskih odnosih med Italijo in Argentino je govoril tudi argentinski gospodarski svètnik v Rimu Dejean, ki je posredoval tudi nekaj podatkov. V razdobju 1972-1982 se je blagovna izmenjava med obema državama zvišala od 390 milijonov dolarjev na več kot 600 milijonov dolarjev.
Danes bo na 36. tržaškem velesejmu zaključni dan, ki bo posvečen Češkoslovaški, Romuniji in Evropi. Ob 11. uri bo srečanje z novinarji in gospodarskimi operaterji v češkoslovaškem paviljonu, ob 18. uri pa v romunskem. Ob isti uri bo v glavni dvorani okrogla miza o rezultatih volitev v evropski parlament.
Danes bo na sporedu tudi obisk predstavnikov velesejemske ustanove iz Hamburga, ki bo priredila mednarodni pristaniški velesejem Portex 85.
Velesejem je odprt za občinstvo od 16. do 23. ure.
Prošnje za uporabo šolskih telovadnic
Tržaška občina obvešča, da morajo športna društva in druge organizacije, ki želijo uporabljati v šolskem letu 1984/85 šolske telovadnice občinskih šolskih poslopij, vložiti ustrezno prošnjo do vključno 30. junija. Obrazec za izpolnitev prošnje posreduje urad oddelka XV — šport in prosti čas. Ul. Teatro 5, 1. nadstropje ob delavnikih od 8.15 do 12.30.
S torkovega občnega zbora
Kljub bogatemu delu GM še čaka na publicizacijo
V torek je imela Glasbena matica svoj redni letni občni zbor. Tudi ta zbor je bdi v znamenju zahteve po publicizaciji te pomembne slovenske kulturne ustanove, ki tudi z vidnimi uspehi daje mladini in širšemu občinstvu glasbeno znanje in kulturo, to je učinkovito »orodje« za osveščanje človeka in za njegovo notranjo obogatitev.
Pedagoško in umetniško poslanstvo GM pa ne najde v Italiji pravnega priznanja. Ko je predsednik Adrajan Semen prebral svoje poročilo, je že od vsega začetka poudaril: »Člani, ki se redno udeležujejo občnih zborov Glasbene matice vedo, da se poročilo predsednika v zadnjih letih osretotočd na vprašanje pubhcizacije naše šole. Tudi letošnje bo tako, saj preteklo leto, kljub nekaterim spodbudnim pokazateljem, ni prineslo bistvenih novosti na tem področju.« Semen je nato naštel vse napore vodstva GM, da bi dosegli publicizacijo šole: tu so stiki s številnimi političnimi predstavniki, od_ krajevnih do vsedržavnih, tu so srečanja s pomembnimi funkcionarji, tu so obljube in potem razočaranja. Dejstvo je, da bo GM prihodnje leto praznovala 40 let nepretrganega dela, ki je obrodilo še kako bogate sadove, ni
pa prejelo priznanja od italijanskih oblasti, ki sistematično zavlačujejo s tem vprašanjem. Ob tem so seveda na dlani finančne težave, na katere je predsednik Semen jasno opozoril, in ki tarejo to in druge slovenske kulturne inštitucije.
Če je bilo predsednikovo poročilo na svoj način »grenko«, pa je tajniško, ki ga je podal tajnik Miran
Kuret, ubralo povsem drugačne tone. Razveseljivo je namreč, da GM kljub težavam lepo uspeva v svojem pedagoškem in kulturnem delu. V tržaški pokrajini deluje, poleg o-srednje šole, sedem podružnic. Glasbena šola je v Gorici s podružnicami v Sovodnjah, Kanalski dolini in Benečiji. Štirje učenci bodo letos diplomirali v Trstu, trije pa v Gorici.
V okviru GM deluje več skupin in zborov. Verjetno velja še posebno o-meniti Mladinski zbor in Tržaški oktet, ki sta v pretekli sezoni opravila številne nastope, doma, po Italiji, v matični domovini in v dingih krajih Jugoslavije. Uspehe pa so zabeležili tudi posamezni učenci in skupine. Harmonikarski ansambel podružnice iz Bol junca, to je Synthesis, je na tekmovanju v Castelfidardu dosegel 1. mesto v Ljubljani pa 2. mesto. Ob vsem tem je treba opozoriti še na koncertno sezono v Trstu in v Gorici.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Pino Rojc. Med razpravo je o delovanju GM na Goriškem spregovoril 'ravnatelj Silvan Križmančič. Med drugim je poudaril nekatere težave s koncertno sezono. Gre tu tudi za tehnične probleme, kot je na primer pomanjkanje koncertnega klavirja v goriškem Kulturnem domu,
Naj ob tem omenimo, da je občni zbor pozdravil predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Klavdij Palčič, ki je poudaril pomembno vlogo, ki jo ima za našo skupnost GM, hkrati pa je naglasil njene napore za tisto uveljavitev in priznanje, ki bi ga ji morala dati država.
V Križu od jutri do nedelje
Priprave na vinsko razstavo
Drevi v Miljah počastitev Alme Vivode
Jutri ob 18. uri bodo v Križu, na Prireditvenem prostoru »na Klancu«, odprli že sedemnajsto razstavo krajevnih vin, ki jo prireja zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« v sodelovanju s KD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna. Razstava bo trajala do nedelje.
Namen kriške prireditve, ki je e-dina tovrstna pobuda v tržaški ob-
čini, je ovrednotiti domača vina v sklopu splošne rasti tukajšnjega kmetijstva, za razvoj katerega ni še dovolj posluha pri pristojnih telesih.
Vzporedno z razstavo so tudi tokrat Križani pripravili kulturni program z nastopom folklornih skupin, godbe na pihala »Vesna« in gledališkega igralca Jožka Lukeša. Vse tri večere bo ples z ansamblom Aries.
Drevi ob 18. uri bodo v dvorani miljskega občinskega sveta počastili 41. obletnico junaške smrti prve ženske, ki je v Italiji padla v narodnoosvobodilni borbi, Alme Vivode iz Milj. Obenem bodo tudi predstavili javnosti brošuro z enostavnim naslovom »Alma Vivoda«, to pa ob 40. obletnici ustanovitve bataljona, ki je nosil njeno ime. Brošura ima 26 strani, za tisk pa so skrbeli krožki ZŽI miljske občine. Delo je koordinirala Romilda Chinchio, zgodovinske raziskave pa je opravila Luisa Cris-mani.
V uvodu Elster Pacorjeve je med drugim rečeno, da se hoče s spominom na junaško smrt Alme Vivode v nacistični zasedi v Bošketu pri Trstu dne 28. junija 1943, spomniti na vse slovenske in italijanske žene, ki so nesebično darovale svoja življenja za pravično stvar. V brošuri še sledijo kratek življenjepis in pričevanja tistih, ki so Almo Vivodo dobro poznali, začenši s sinom Sergiom. Na koncu je še objavljen govor, ki ga je imel v slovenščini Peter Viola ob otvoritvi spomenika Vivodovi leta 1971.
Prof. Elia na proslavi 40-letnice Rižarne
Zveza komunistične mladine Italije iz Trsta poziva vse, predvsem pa slovensko in italijansko mladino, da
se v čdmvečjem številu udeležijo komemoracij ob 40. obletnici Rižarne, predvsem pa nedeljske osrednje proslave. Obenem pozdravljajo delegacijo mladih antifašistov iz Frankfurta, ki se prav te dni mudijo v Trstu, da bi pobliže spoznali tržaško zgodovinsko stvarnost.
Medtem pa je posl. Coloni v imenu pripravljalnega odbora komemoracij Rižarne javil, da bo osrednji nedeljski proslavi predsedoval predsednik ustavnega sodišča prof. Leopoldo Elia.
Folklora iz Mongolije na Gradu sv. Justa
V okviru mednarodne plesne revije, ki jo prireja Avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova za Trst in obalo, bo v ponedeljek, 9. julija, na Gradu sv. Justa nastopila folklorna skupina iz Mongolije. Skupina, ki jo sestavlja 45 članov, bo prvič nastopila v Evropi, tržaškemu občinstvu pa bo predstavila vrsto značilnih nomadskih plesov.
• Jutri se bo ob 9.30 začelo v dvorani Trgovinske zbornice v U1. S. Nicolò zasedanje sindikata CISL iz Trsta na temo: »Obnova sindikata in izboje-vanje sprememb«. Osrednje poročilo bo imel deželni tajnik CISL Vittorio Giustina, ki bo govoril o najbolj perečih sindikalnih problemih, od brezposelnosti do politike plač itd.
Afriški predstavniki gostje
Trgovinske zbornice
V okviru dneva afriških članic EGS na tržaškem velesejmu je te dni skupina trgovskih tehnikov iz Kameruna, Gabona, Srednjeafriške republike in Etiopije obiskala tržaško Trgovinsko zbornico. Sprejeli so jo predsednik zbornice Tombesi ter upravniki oddelkov za zunanjo trgovino in prevoze. V okviru pogovorov s predstavniki tržaškega gospodarskega sveta, so afriški gostje razpravljali o možnem razvoju lesne luke v Trstu ter o izvozu kave in gozdnih proizvodov iz Afrike v Evropo.
Občina bo zaposlila pokopališke čuvaje
Tržaška občina išče čuvaje (tudi u-pokojence) za pokopališča na Proseku, na Kontovelu, v Križu, Trebčah, Škednju, na Opčinah in na Katinari. Interesenti naj se zglasijo pri občinskem uradu za pokopališča (Istrska ulica 206) do 21. julija.
• Danes ob 20. uri se sestane milj-ski občinski svet, ki bo obravnaval predvsem zadeve upravnega značaja. Med drugim je na dnevnem redu vpravsanje poletnih centrov.
Natečaj Centra za znanstvene raziskave
Konzorcij za upravo centra za tehnološke raziskave pri Padričah je razpisal natečaj za dve mesti upravnega funkcionarja in eno mesto tehničnega funkcionarja. Natečaj je namenjen diplomiranim v ekonomiji, pravu, političnih vedah in inženirstvu. Prijave sprejema najkasneje do 8. julija 1984 Center za znanstvene raziskave. Padriče 99, 34012 Trst.
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Just Babič
Žalujoči žena Jožefa, hči Gianna z možem Natalom, vnuk Fabjo ter drugo sorodstvo.
Ricmanje, 28. junija 1984
Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Ricmanjih.
st™. 6 □ tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — 28. junija 1981
Godba in ribe na Kontovelu
Športno društvo Kontovel je pripravilo v torek na domačem športnem igrišču tradicionalni praznični večer ob zaključku sezone, ki ga je s svojo prisotnostjo popestrilo Godbeno društvo Prosek.
Proseška godba na pihala je začela prirejati zadnja leta na Kontovelu in na Proseku celovečerne koncerte, da bi se tako predstavila domačim lju biteljem glasbe. Tako je bilo tudi v torek, ko so proseško-kontovelski godci zaigrali pod taktirko kapelnika Slavka Lukše vrsto skladb, od koračnic in zahtevnih klasičnih del, do zabavnih modernejših ritmičnih skladb. Njihovo izvajanje je res številno občinstvo nagradilo z aplavzom.
Že med koncertom in po njem so se lahko člani domačega športnega društva, športniki, navijači in drugi domačini okrepčali z ribami in jedačo zalili z domačo kapljico. Praznik se je nato v veselem vzdušju nadaljeval še pozno v noč.
V nedeljo in v ponedeljek
Baletni nastop v Križu
V nedeljo in v ponedeljek je bdi v Domu Albert Sirk v Križu sklepni nastop baletne skupine domačega ŠD Mladina, pri kateri sodelujejo gojenke od 4. do 16. leta starosti. Tudi tokrat je koreografinja Anka Kocjančič, ki vodi to skupino že celih deset let, skrbno pripravila svoje gojenke za ta jubilejni nastop, ki je žel uspeh med občinstvom. Baletke, ki so razdeljene po starostnih skupinah, so izvajale raznovrstne plese (od klasičnih do folklornih), letos pa so se prvič predstavile tudi z ritmičnimi plesd z moderno glasbo.
Scenografijo je izdelal Mirko Doušak, glasbeno opremo je oskrbel Mauro Bogateč, šminko Milena Puntar, medtem ko je za razsvetljavo poskrbel Andrej Košuta. Vredni omembe pa so tudi zelo lepi pisani kostumi, ki so jih izdelale mame gojenk.
Na nedeljski prireditvi je spregovoril predsednik ŠD Mladina Emo Bogateč, program pa je napovedovala in povezovala Mara Guštin.
Na sliki: nastop kriških baletk.
šolske vesti
Državni poklicni zavod J. Stefan javlja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1984/85 za vse razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija. RIVIERA prodaja prostorno stanovanje v Uprava Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040/573-141), sporoča, da se bo do 14. julija vršilo vpisovanje za šolsko leto 1984-85.
Licej F. Prešeren sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 84/85 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 7, julija.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Seja odbora društva F. Venturini bo
danes, 28. junija, ob 20.30 v centru A. Ukmar pri Domju.
KD Kraški dom vabi repentabrske občane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. julija, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. Dnevni red: razstava vina '84 ter poletne prireditve.
SKD Barkovlje sklicuje v soboto, 30. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih — Ul. Cerreto 12 — REDNI OBČNI ZBOR.
Tečaj ruščine
Združenje Italija - ZSSR (Ul. Torrebianca št. 13 - tel. 60158) prireja od ponedeljka 16. do petka 27. julija 1984, kratek tečaj ruskega jezika v večernih urah. Število tečajnikov bo omejeno. Informacije dobite vsak dan na sedežu združenja od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 12. ure.
razstave
T TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20,
razstavlja Deziderij Švara svoja novejša dela.
V	priredbi KD Lipa - Bazovica je v
Bazoviškem domu odprta razstava fotografa Janka Kovačiča. Odprta je do petka, 29. junija od 20.30 do 22. ure.
V	galeriji Torkla v Dolini se v okviru Junijskih glasbenih in likovnih ve čerov 1984 nadaljuje razstava vezenin in lesnih skulptur Bogomile Doljak. Umik: vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstavlja slikarka Pedra Žandegiacomo.
V	galeriji Torbandena razstavlja slikarka Mariolina Amato.
razna obvestila
Združenje Italija - ZSSR (Ul. Torrebianca štev. 13 — tel. 040/60158) prireja od ponedeljka, 16., do petka, 27. julija, kratek tečaj ruskega jezika v večernih urah. število tečajnikov bo omejeno. Informacije dobite vsak dan na sedežu Združenje od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Godba na pihala iz Ricmanj priredi jutri, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih zaključno prireditev gojencev Glasbene šole. Vabljeni!
Jutri, 29. junija, v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija, bo v Križu XVII. razstava domačih vin.
Slovenske tržaške skavtinje praznujejo 25. obletnico ustanovitve in vabijo vse članice in člane — posebno starejše — na slavnostno večerjo, ki bo jutri, 29. junija, v Društveni gostilni na Proseku. Zbiranje ob 20. uri. Svojo udeležbo najavite na enem izmed teh naslovov: Vera Tuta - tel. 040/29932, Ivica Švab - tel. 040/274995 (popoldanske ure) ter Nevja Žerjal - tel. 040/212138.
KD V. VODNIK — DOLINA
Junijski glasbeni in likovni večeri 1984
Jutri, 29. junija, v cerkvi sv. Martina
KONCERT
mešanega zbora
CHORALE M.J.C. PEXIORA
iz Carcassonne (Francija), začetek ob 20.30
Galerija Torkla —
Razstava vezenin in lesnih skulptur BOGOMILE DOLJAK.
Umik v petek in soboto od 18.30 do 20.30.
GLEDALIŠKA SKUPINA ZSKD
vabi na poletno predstavo : DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ (Mistero buffo)
Režija:	SERGIJ VERČ
Na dvorišču SKD Barkovlje — v sredo, 4. julija, ob 21. uri. Predprodaja vstopnic na ZSKD.
«lorija
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi na otvoritev razstave danes, 28. junija, ob 18. uri
FINIUM FRONS - EXPRESS
Osem slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine bo predstavila prof. LAURA SAFRED.
gledališča
VERDI
Od 10. julija do 12. avgusta bo na sporedu Festival operete 1984.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
V soboto, 30. junija, ob 20. uri XII. Festival železničarskih folklornih skupin.
Mala dvorana
Danes, 28. junija, in jutri, 29. junija, Mednarodni simpozij >16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi«.
Jutri, 29. junija, bo v Križankah v Ljubljani, otvoritev opernega festivala z opero »FAUST«, ki jo bodo izvedli člani mariborske Opere, dirigent: Boris Švara.
kino
Ariston (Grad sv. Jutra) — Zaključni del Festivala festivalov: 21.30 »Love Streams«. Režija John Cassavetes. Ob 23.45 »I misteri del giardino di Compton house«. Režija Peter .Greena-way. V primeru slabega vremena bosta predstavi v kinodvorani.
Eden 17.00 »Jesus Christ super star«. Za vsakogar.
Fenice Danes zaprto. Jutri ob 18.00 »Papillon«. Steve Me Queen, Dustin Hoffman.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.10 »Vizi segreti di una giovane signora«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30-22.10 »Vivien«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00—22.10 »Miriam si sveglia a mezzanotte«. Za vsakogar. Grattacielo 18.00—22.15 »Ufficiale e gentiluomo«.
Mignon 16.30—21.30 »Mary Poppins». Aurora 17.00—22.00 »Fashion movie«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00—22.00 »Hercules«.
Moderno 18.00— 22.00 »La chiave«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Porno segreti particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30—21.30 »Schiava dei sensi«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00—22.00 »Un mercoledì da leoni«. Režija John Milius.
Alcione 17.30—22.00 »Android«. Režija Klaus Kioski.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 1. julija izlet z zasebnimi vozili v Kluže z vzponom na žrd, obvezen za kondicijsko pripravo u-deležencev Tabora Aosta '84. Odhod ob 5. uri izpred sodnijske palače.
Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan obvešča, da bo v soboto, 30. junija odhod avtobusa za izlet v Ljubljano ob 8. uri s Trga Oberdan. Za informacije telefonirati na štev. 732-858.
SPDT prireja od petka, 6. do nedelje, 8. julija tridnevni izlet za srednješolce; iz Doline Trente čez Lepo špičje na Triglavska jezera ter preko Komne čez Bogatin na Krnska jezera in v Dolino Lepene. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno torka 3. julija.
SPDT prireja v nedeljo, 8. julija avtobusni izlet v Lepeno z vzponom h Krnskim jezerom na slavnostno otvoritev planinske koče PD Nova Gorica. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 4. julija.
včeraj-danes
čestitke
Danes, ČETRTEK, 28. junija
ZORANA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 20.45.
Jutri, PETEK, 29. junija
PETER in PAVEL
Vreme včeraj: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1020,5 mb. ustaljen, brezvetrje, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia Pilato, Alenka Novak, Francesca Lipizer, Anna Scrigni.
UMRLI SO: 76-letna Maria Mihalich por. Decchi, 75-letni Carlo Croci, 86-letna Orsola Ciubretovich vd. Gridelli, 75-letna Amelia Rangan vd. Sacardi, 68-letna Angela Mongiello vd. Sabadini, 77-letna Pierina Venturin, 81-letna Benvenuta Bruna Miotto vd. Raiza, 83-letni Giovanni Bazo, 68-letni Pietro di Pretoro, 87-letna Teresa Rotter vd. Pescatore, 88-letni Renato Za rimarchi, 82-let-na Giovanna Tremul por. Petruzzi, 73-letni Giuseppe Marussi, 82-letni Giuseppe Mazzega.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Str. per Longera 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
darovi in prispevki
V	počastitev spomina Antonije čač vd. Petaros daruje Vida Gerlanc - Mennucci 10.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt -Zabrežec.
V	spomin na Alojzija Petarosa in Viktorja Kosmača daruje družina Kosmač (Boršt 69) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
V	spomin na Rudolfa Dodiča darujeta družini Delfar 100.000 lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na dr. V la dimira Berginca daruje družina Franjo Kosovel 10.000 lir za Dijaško matico.
Om 40. obletnici smrti sestre Rože v krematoriju v tržaški Rižarni daruje sestra Marija Legiša 100.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOV v Prečniku.
Alma Zalašček - Janka daruje 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Ob rojstnem dnevu nepozabne Marice Škabar darujejo neutolažena Alma in svojci 15.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu in 15.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na prerani grob in v spomin na svojega pridnega in nepozabnega učenca Andreja Tavčarja daruje Viola Husu - Obersnel 30.000 lir za dekliški zbor Devin.
n. prispevek članov ob poravnavi članarine za sekcijo VZPI - ANPI za leto 1984: Rihard Štoka 5.000 lir, Štefanija Štoka 5.000, Fiorenzo Masella 10.000, Slavka Ban 15.000, Silvio in Boris Puntar
7.000,	Dragica Kapun 7.000, Maria Karla Husu 2.000, Guerino Husu 7.000, Zala Regent 2.000, Federi k Luxa 3.000, Ivan Ban
2.000,	Zofka Blažina 2.000, Livio Vorus
7.000,	Viktor Štoka 3.000, Karel Pertot
2.000,	Josip Štoka 4.000, Angel Škrk 7.000, Andrej Starc (283) 7.000, Žarko Prašel
7.000,	Attilio Albi 7.000, Drago Regent 7 tisoč, Josip Regent 7.000, Aldo Cingerla
2.000,	Andrej Udovič 7.000, Edvard Danieli 2.000, Mario Matjašič 7.000, Dario Štoka 7.000, Boris Danev 7.000, Mario DanielU 7.000, Emil Starc 7.000, Fabio Starc 7.000, Herman Grdevič 7.000, Bruno Pertot 7.000, Valentino Peric
7.000,	Dario Starc 7.000, Emil Martellarti 7.000, Mario Danieli (Kogo) 7.000, Josipina Volarič vd. Matjašič 7.000, Aldo Colja 7.000, Emil Pahor 7.000, Franco Magnani 7.000, Romano Danieli 15 tisoč. Danilo Kocman 2.000, Štefan Trampuž 2.000, Federik Colja 10.000, Marino Kralj 2.000, Anica Rupel 4.500, Valentin Kante 2.000, Srečko Orel 4.500, Kazimir Majovski 10.000 ter Albin Puntar 7.000 lir.
Namesto cvetja na grob Olge Piciulin daruje Stano Colja 15.000 Ur za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu.
URNIK SPREJEMANJA OGLASOV IN RAZNOVRSTNIH OBVESTIL:
Vsak dan — od 8. do 13. ure: Oglasni oddelek PUBLIEST - tel. 040/77-52-75
Samo osmrtnice in sožalja — do 20. ure:
Redakcija Primorskega dnevnika tel. 70-46-72
Pred kratkim sta slavila rojstni dan PAVEL in LJUBO. Nekoliko z zamudo, zato bolj iskreno jima voščijo vsi prijatelji.
Danes praznujeta 25. obletnico poroke MIRKO in ILDE HRVATIČ. Da bi še naprej bila zdrava ter vedno vesela koit sedaj v krogu svojih dragih in prijateljev, jima želijo vsi, ki ju imajo radi.
MIRKO in ILDE HRVATIČ praznujeta 25 let poroke. Ob tej priliki jima čestitajo sestri Egidija in Ada z družinama ter nečak Edi z družino.
Danes slavita srebrno poroko
ILDE in MIRKO HRVATIČ iz Boršta
Svojima aktivnima članoma želi še mnogo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju
PD Slovenec
V sredo je prišel na dan mali Zabrežan
IVO
mu je ime in osrečil vseh je. Mamici Sonji in očku Marjanu čestitajo
uslužbenci občine Dolina.
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
PRODAM Fiat 127 v zelo dobrem stanju. Telefonirati po možnosti od 16. do 18. ure na štev. 040/213526.
OSMICO je odprl Colja v Samatorci.
Toči belo in črno vino.
RIVIERA prodaja prostorno stanovanje v Ul. Aleardi v III. in VI. nadstr., skupno 200 kv. m z avtonomnim gretjem na metan. Za podrobnejše informacije telefon 040/224426.
RIVIERA prodaja pri Sv. Jakobu po u-godni ceni dvosobno stanovanje v zadnjem nadstropju primemo za mlad par. Telefon 040/224426.
RIVIERA prodaja v bližini velesejma magazin 55 kv. m z industrijskim hladilnikom in z možnostjo tovornega dovoza. Cena 50 milijonov lir, tel. 040/224426.
PRI SV. IVANU prodam hišo z vrtom potrebno popravila. Telefonirati zvečer na štev. 040/747736.
OSMICO sta odprla Berta in Marčeto Nadlišek s Ratinare. Točita beto in čmo vino.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Telefonirati na štev. 003865/21972.
PRODAM odprta in zaprta otroška vozička ter otroška oblačila. Telefon 040/ 730-495.
PRODAM konjski gnoj, koUčina dva tovornjaka. TeL 040/226113 aU 228547. PRODAM nov še neuporabljen nemško-slovenski slovar. TeL 567-248.
PRODAM FIAT 131, 1300, letnik '75, s plačanim prometnim davkom, zmerna cena. TeL 567-248.
PRODAM RENAULT 5 v zelo dobrem stanju, letnik '73. TeL 228390.
OSMICO pod 200-letnim hrastom ima odprto Lupine v Praprotu. Prodaja tudi konfekcije ustekleničenega vina. OSMICO so odprli pri Štekarjevih na Prevalu - Posebnost vino z breskvami. PRODAM motor Benelli 125 kub. cm v dobrem stanju. TeL 200-236 v večernih urah.
OSMICO je odprl Anton Škabar - Veliki Repen 32, nasproti Kraške hiše. OSMICO je odprl Stanko Marušič v Štandrežu pri Gorici. Toči beto to čmo vino.
DELO v dopoldanskem času išče učiteljica z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro »Učiteljica«. INŽENIR RAČUNALNIŠTVA z enoletno prakso išče zaposlitev. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro »Inženir«.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Optine - Trst.
menjalnica
27. 6. 1984
Ameriški dolar .						1.705.—
Kanadski dolar .						1.286.—
švicarski frank .		e		m		736.—
Danska krona . .		e		.		166.—
Norveška krona .						213,-
švedska krona .		e		e		207,—
Holandski fiorini .		.		.		545.—
Francoski frank .		e				199.—
Belgijski frank. .		e		•		27,50
Funt Sterling . .		e				2.305.—
Irski šterling . .		e		.		1.865.—
Nemška marka .						614.—
Avstrijski Šiling .		•		•		87.—
Portugalski eskudo						11.—
Japonski jen . .				.		6.—
španska požeta .						10.—
Avstralski dolar .						
Grška drahma . .						15.—
Debeli dinar . .						11.7**
Drobni dinar . .						12,20
bEBEd
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TAGT - Ul IČA F: ALZI 10 -	'22* G1-ddO


_____jenska in njena stvarnost_
Za zakon, ki naj ščiti žensko pred nasiljem
radiotelevizija
ITALIJANSKA
»Premagajmo nasilje« — s tem geslom je vsedržavni odbor, ki se zavzema za sprejetje zakona proti spolnemu nasilju, po nekajmesečnem premoru ponovno sprožil vrsto pobud po vsej Italiji. Namen shodov, razprav, razstav, okroglih miz in podobnih manifestaci j je zelo jasen: vsedržavni m krajevni koordinacijski odbori zahtevajo, da bi čimprej prišlo do obravnave zakonskega osnutka proti spolnemu nasilju. Nedopustno je namreč, Pravijo organizatorji, da so še vedno v veljavi tako antidemokratični predpisi, ki so v odkritem nasprotju z načeli italijanske ustave na eni strani in z družbenim razvojem na drugi.
Zavzemanja, da bi prišlo do sprememb tistih zakonskih določil, ki v italijanskem pravu (v glavnem v kazenskem postopku) obravnavajo razne prekrške, Tei .se nanašajo na spol-n? nasilje, so se pričela že leta 1978. Takrat so nekatere ženske organiza-°ije in skupine —- Gibanje za osvoboditev ženske, Zveza žensk Italije, razne feministične skupine in njihova glasila ter številne posameznice, Predvsem pravnice ter intelektualke različnih profilov — sestavile odbor in začele preučevati vprašanje na splošno. K analizi vprašanja jih je navedla vrsta primerov spolnega nami ja, predvsem posilstev. Ob razpravi pa so se lotile tudi konkretnega Pregledovanja zakonskih predpisov in festavile so lasten zakonski osnutek. Zato, da bi italijanski parlament lah-o zakonskem osnutku razpravljal, so pobudnice morale pod besedilom zbrati ustrezne in veljavne podpise. Zakonski osnutek je podpisalo nad tristo tisoč državljanov in odbor ga le vložil v pretres parlamentarcev konec marca 1980. Poteza žensk, ki je v državi sprožila široko razpravo o vprašanju, je tudi spodbudila politične stranke, da so izdelale lastne o-snutke. Zato je pristojna parlamentarna komisija razpravljala o raznih 0snutkih in izdelala nov predlog. O tem novem besedilu je januarja lani razpravljala poslanska zbornica, ki Pa je povsem nepričakovano z večino glasov odobrila popravek, ki ga je Predlagal poslanec KD Casini. Popravek je v bistvu načel in rušil prin-ClPe, ki naj bi jih označeval novi zakon; zato je tudi ta odločitev ve-yne poslancev povzročila velike proteste žensk po vsej Italiji, v Rimu Ta je prišlo do izredno množične ma-mfestacije žensk, kar se ni dogodilo vsa zadnja leta.
Z besedilom, ki je seveda bilo odraz kompromisnih rešitev med raznimi Predlogi, ženske niso bile povsem zadovoljne. Sodile so in še danes so mnenja, da bi besedilo moralo jasno določiti nekatera načela in sicer: da le spolno nasilje prestopek v odnosu d° druge osebe in ne moralni prekr-Sefc; da se mora proti storilcem postopati takoj in ne na osnovi tožbe Prizadete osebe; da se razne prekrške združi v »spolno nasilje* in se lih enotno obravnava; da se v zakonik vnese pojem »skupinsko nasilje*; da se uvede hitre kazenske postopke. da se obravnav lahko udeležu-lejo razne ženske organizacije kot ci-
vilna stranka; da se sodnih obravnav ne osredotoči na razgaljenje preteklosti žensk, ki tožijo in tudi ne na podroben prikaz posilstva (s fiziološkega vidika); da se tudi za primere nasilja v družinskem okolju lahko nastopi brez tožbe.
Ker zakonski osnutki, ki jih podpišejo direktno državljani n: zapadejo kot tisti, ki jih predstavijo posamezne stranke, bi lahko poslanci v novi zakonodajni dobi začeli z obravnavo tako imenovanega ženskega o-snutka ali pa z poenotenim tekstom. Vendar pa je poslanska zbornica z večino glasov obe nakazani možnosti zavrnila in se odločila, da sestavi nov odbor, ki mora ponovno preučiti celotno zadevo. Odbor so ustanovili v začetku marca letos, v enem mesecu, kot je bilo dogovorjeno, ni opravil naloge, pač pa jo je pred kratkim in sicer tako, da je izdelal novo besedilo, ki pa v podrobnostih še ni znano.
Zaradi zavlačevanja in nenehnega odlašanja soočenja z vprašanjem, ki ne zadeva samo ženske, temveč je vprašanje kulturne rasti družbe, so članice odbora sestavile nekakšno »žensko tožbo*. Naslovile so jo na predsednika italijanske republike Per-tinija in na predsednika ustavnega sodišča Elio, podpisati pa bi jo moralo čimvečje število žensk. V odprtem pismu ženske predvsem poudarjajo, da jim italijanska ustava kot državljankam zagotavlja enakopravnost z moškimi sodržavljami. Toda ženske, seveda ne izključno, toda v veliki večini, so žrtve raznih oblik nasilja, kar je posledica družbeno-kultumih vrednot sedanje družbe, ženske so se s pobudo o zakonskem osnutku proti spolnemu nasilju odločile za pot, ki jo predvideva ustava.
Toda vsi zapletljaji okoli zakonskega osnutka, oziroma okrog razprave o vprašanju, ne zavirajo pojavov na-siljd, ki so nasprotno v velikem porastu. Zato je nujno, pravi poslanica, da bi v najkrajšem času sprejeli zakon, ki bi upošteval, da postaja nasilje življenjska norma, hkrati pa ščitil žrtev nasilnega dejanja. Velikokrat se namreč, ugotavljajo ženske, godi nasprotno: iz obtoževalca se žrtev spremeni v obtoženko ali pa vsaj v sokrivko. Takšno obravnavanje vprašanja je za ženske nesprejemljivo in ga zato zavračajo; ker pa istočasno predstavlja kršitev ustavnih načel so se s svojo formalno tožbo obrnile na najvišje zagovornike ustavne listine.
Prvi obračun pobud bodo članice vsedržavnega odbora podale na srečanju, ki bo 5. junija v Rimu. Pod-pisna akcija se je začela že tudi v naši pokrajini, kjer se je med drugim navezala na proces zaradi posilstva, ki je v teh dneh na tržaškem sodišču. Odbor za zakonski osnutek proti spolnemu nasilju se je odločil, da bo na procesu nastopil kot civilna stranka, ker se je prizadeta ženska tudi obrnila nanj. S tem hoče predvsem poudariti, da spolno nasilje ni samo zakonski prekršek v odnosu do prizadete ženske, temveč odraz zaničevalnega odnosa do vseh žensk.
(bip)
Prvi kanul
10.00	Televideo
10.25	Rim : 132. obletnica nastanka policije
13.00	Voglia di musica - glasbeni program
Na sporedu skladbe Vivaldija in Bacha
13.30	Dnevnik
13.45	Siamo uomini o caporali - film
15.15	Hollywood:
La città del cinema
16.05	II Trio Drač - risanka
16.30	Le avventure di Rin Tin Tin -TV film
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Koncert godbe na pihala
17.50	II fedele Patrash - risanka
18.15	Un campione, mille campioni:
E se il talento si scopre tardi? -3. del
18.30	Tom e Jerry - risanka
18.55	Shogun - 9. nadaljevanje
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.00	Colosseum:
Il piacere della gara - 2. del
21.30	Saint - Vincent ' Estate 1984 -
1.	del
22.20	Dnevnik
22.25	Saint - Vincent Estate 1984 -
2.	del
23.40	Dnevnik 1 - Vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia:
La terra della grande promessa -
3.	del
Ljubljana
17.45	Teletekst
18.00	Poročila
18.05	Igrajmo se gledališče:
Saj smo se ga igrali
18.40	Delegatska tribuna 19.10 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I.
20.00	Tednik
21.05	Kennedy - nadaljevanje in konec
21.55	Dnevnik II.
Zagreb
18.05	TV koledar
18.15	Pešec v avtomobilu
18.45	Mali veliki svet
19.30	Dnevnik
20.00	Monitor - politični magazin
21.05	Stranska kamera
CANALE 5
8.30 La piccola grande Nell - TV film 9.00 Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Un americano a Eton - film 11.35 Mary Tyler Moore - TV film
12.15	Help! - glasbena oddaja
12.45	II pranzo è servito - kviz oddaja
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film
18.00	La piccola grande Nell - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz oddaja
20.25	Superflash - nagradno tekmovanje
23.00	I Jefferson - TV film
23.30	Šport
RETEQUATTRO
8.30	Alberto il ciccione - risanka
8.45	Arrivano i Superboys - risanka 9.15 Bahil Junior - risanka
9.30	Rocket Robin Hood -.risanka
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Giochi da spiaggia - film
12.30	Star Blazers - risanka
13.00	Flò, la piccola Robinson -risanka
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	Mai troppo tardi - film
16.50	II magico mondo di Gigi - risanka
!7.20 Masters, i dominatori dell'universo - risanka
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25 Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan - film
22.30	Nonsolomoda
23.00	La signora di Shanghai - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Le due orfanelle - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
La famiglia Mezil - risanka Bun Bun - risanka
TELEVIZIJA
14.15	do 16.00 Tandem
Il gamberetto - nagradno tekmovanje
17.50	Vediamoci sul due
18.25	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Starsky e Hutch - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Philip Marlowe investigatore privato - TV film
21.25	Mixer - 100 minut televizije
22.45	Dnevnik 2 - Vesti
22.55	Spoleto anteprima
23.15	Dnevnik 2 - Športne vesti
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.00	šola in vzgoja:
Ribolov
15.30	šola in vzgoja :
Zgodovina, znanost in legenda o živem srebru
16.00	Bolzano: skok v vodo
17.00	Nucleo centrale investigativo -La ragazza del circo
17.45	Concerto di primavera - 3. del
18.25	L’orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.00	Šola in vzgoja:
Glasba
20.30	Lady Lou - film
Igrajo Cary Grant, Mae West, Owen Moore
21.35	Dnevnik 3
22.00	Jacques Brel - 2. del
22.50	John Cage e i bambini
Koper
12.30	Nogomet - posnetek nogometne tekme - Pariz: finalno srečanje
14.00	in 17.00 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti:
TRST — Predstavitev knjige o tržaški povojni zgodovini
TRST — Občni zbor Glasbene matice GORICA — Slovenska sekcija pri industrijskem tehničnem zavodu Galilei
17.30	Poročila
17.35	Ryan - TV film
18.25	Jazz na ekranu:
Mingus Dynasty - 2. del
19.05	La principessa Zaffiro - risanka
19.30	TVD stičišče
20.20	Lovec - TV film
21.20	Turistični vodič
21.40	Glasbena oddaja
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn Bun Bun - risanka
Strega per amore - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Sole rosso - film
22.30	Bandiera gialla - glasbeni program
23.30	Questa terra è la mia terra -film
TELEPADOVA
12.15	Cara a cara - TV film
13.00	Risanka
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - TV film
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Risanka
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20 II poliziotto della brigata criminale - film
22.15	La morte dall’occhio di cristallo - film
24.00	Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film
TRIVENETA
12.45 Rum pole - TV film
13.30	Risanke
14.00	TV film
16.30	TV film
17.30	Risanka
18.30	Dokumentarec
19.00	O ribolovu
20.30	Doomwatch i mostri del 2001 -film
22.00	II re del quartiere - TV film
TELEFRIULI
14.00	TV film
15.00	TV film
16.30	Flash! Cronaca - film
18.00	Risanka
19.00	Cara a cara - TV film
20.25 Mariana, il diritto di nascere -TV film
21.30	L’insegnante balla con tutta la classe - film
23.30- Violenza in campo - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Zdravniški nasveti; 12.15 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -
17.00	Radijsko popoldne: Pisani otroški svet; 14.30 Naš jezik; 14.35 Tja in nazaj; 16.00 Na goriškem valu;
16.30	Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: lanski 15. mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene raznolikosti.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - Danes na valu Radia Koper, Med glasbo; 13.45 Glasbeni utrinek iz zamejstva: ansambel Lojzeta Hledeta; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Radijska porota; 17.33 Glasbeni umetniki: Aldo Kumar; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltoll|anskl program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski vestnik; 6.00 Jutranji glasbeni program ; 7.00 Dober dan dan; 7.50 Gran premio; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program ; 14.30 Popevka tedna; 14.45 Edig (galletti; 15.00 Zmaj; 16.00 Jugoslavija: turistični napotki; 18.00 Bazar jug. glasbe; 18.45 Skladbe Igorja Stravinskega; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Jacques il fatalista, 9. nadalj.; 11.30 ABC Rock; 12.30 Speciale Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija ; 13.28 Master; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Megabit; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 - Elling-ton 84; 18.05 Popevke; 18.30 Večerna glasba: operni arhiv; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum; 20.00 La maschera e il volto, tri dejanja; 21.40 Glasbeni odmor; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.45 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu: 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj; 8.05 Napoved programov; 8.45 La scalata, radijska priredba; 9.10 Saj je samo i-gra; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.45 Disco-game; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Ob dveh popoldne; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Pravljica in folklora; 20.10 Ko pride večer ... srečanje z melodramo; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kol-ce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Ali poznate ... ; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.00 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Radioteka; 18.30 Mozart z violinistom Davidom Ojstrahotn;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno, Jutta Schutting: Sarajevo 1914; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
i u
Gabrijel Stupica - Avtoportret
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
V Tržiču spet levičarska uprava občinski svet se sestane 11. julija
V koaliciji tokrat samo KPI, PSI in PSDI
Dobrodošli rojaki iz ZDA
Upravna kriza v tržiški občini, ki je nastala ob suspendiranju župana, odbornikov ter občanskega sveta ter z izvedbo delnih volitev, bo predvidoma rešena že 11. julija. Predstavniki treh strank (KPI, PSI in PSDI) so namreč na sestanku, v torek zvečer, dosegli načelni dogovor ter se tudi odločili za datum sklica občinskega sveta, za potrditev mandata svetoval cem (tudi tistim, ki so bili izvoljeni že lani), za izvolitev župana in odbornikov. Občino bo upravljala koalicija levih strank, medtem ko nameravajo republikanci, ki so pred upravno krizo podpirali občinski odbor od zunaj, tokrat v opozicijo.
Koalicija levih strank bd v svetu tako razpolagala z 22 glasovi od 40, opozicijo pa z 18. KPI ima 12 svetovalcev, PSI 6, 4 pa so socialdemokrati. V vrstah opozicije je razmerje sil naslednje: KD 12 svetovalcev, PRI 3, MSI 2, gibanje zelenih 1.
V prihodnjih dneh napovedujejo še vrsto sestankov med predstavniki treh strank nove koalicije za izdelavo, o-z.iroma izpopolnitev programa ter za dogovor o porazdelitvi odbomiških mest, medtem ko izgleda, da ni nobenih težav glede mesta župana. To dolžnost naj bi spet zaupali socialistu Ginu Sacca vini ju.
Zakaj so se republikanci odločili, da stopijo v opozicijo, ki pa bo karseda konstruktivna, kakor sami izjavljajo v tiskovnem poročilu. Vprašanje je menda povezano s porazdelitvijo od-boriiištev. Menda so republikanci zase zahtevali dve mesti, namesto enega
Prva od dveh zaporednih pokrajinskih sej (druga je bila sinoči) se je v torek zvečer pričela z vrsto komemoracij. Predsednik Cumpeta se je v uvodnem delu spomnil smrti vsedržavnega tajnika KPI Enrica Berlin-guerja, voditelja KD Antonia Bisaglie in bivšega pokrajinskega svetovalca socialdemokratske stranke v Gorici Gennara Compagnoneja. V skopih besedah je orisal osnovne značilnosti lika vsake od treh umrlih osebnostih in dejal, da — kljub razlikam med njimi — predstavlja smrt vseh treh veliko izgubo za vse demokrate.
Za njim so spregovorili tudi predstavniki strank, med katerimi bi omenili posega Poletta (KPI) in Geja (PSI). Prvi je citiral nekaj odlomkov iz teoretskih člankov in tako označil politično zapuščino tajnika Berlinguer ja: ostal bo v zgodovini povojne Italije kot zagovornik evrokamunizma, boja za mir ter nenadomestljive vloge delavskega razreda in KPI v razvoju italijanske družbe. Gej se je Berlin-guerja spomnil tudi kot prijatelja Slovencev. Dejal je, da smo ga Slovenci čutili izredno blizu kot politika in kot prijatelja, ko se je med obiskom na
O sobotnem razburljivem avtomobilskem rally ju
Najbrž je treba le golemu naključju pripisati, da med sobotnim nočnim avtomobilskim rallyjem ni prišlo do še hujših nesreč s še hujšimi posledicami. Pustimo sicer ob strani vprašanje varnosti, saj je to zadeva s katero se ukvarja policija, oziroma drugi pristojni organi. Take prireditve, kot je bil sobotni rally ni mogoče prirejati skozi naselja in to še v nočnih urah, ko imajo občani menda tudi pravico do nemotenega počitka.
V turističnih krajih celo podnevi ni dovoljeno razbijati oziroma povzročati hrupa in to celo na gradbiščih ali v tovarnah, da ne bi motili počitka gostov. Udeleženci rallyja pa so v soboto ponoči lahko nemoteno dirjali po državnih, pokrajinskih in občinskih cestah v raznih krajih na Goriškem, povzročili neznosen hrup, saj je znano, kako imajo taki avtomobili prirejene izpušne cevi.
Poleg tega, da je bilo veliko občanov, zlasti tistih, ki imajo to nesrečo,
samega, ki bi jim ga bili drugi partnerji v koaliciji pripravljeni ponuditi. Sicer pa v tiskovnem poročilu republikanci navajajo, da je razlog njihove odločitve drugje. Že v prejšnjih mesecih so postavili točne zahteve po drugačnem načinu poslovanja občinske uprave, zlasti na področju upravljanja finančnih sredstev, Menijo pa tudi, da zlasti predstavniki dveh socialističnih strank niso pripravljeni primemo ovrednotiti pomena laičnih strank.
Vsi so izdelali na kvalifikacijskih izpitih
Na strokovnem zavodu za trgovino »Ivan Cankar« v Gorici so včeraj objavili izide kvalifikacijskih izpitov dijakov obeh sekcij tretjega razreda. I-zidi so kar najboljši, saj je vseh 26 dijakov uspešno opravilo to preizkušnjo, nekateri tudi z dokaj zadovoljivimi ocenami. Izdelali so:
III. A razred: Sabina Antoni, Tullio Bastiani, Lorenza Burgnich, Aleš Fajt, Daniela Ferfoglia, Ottavio Feri, Mitja Frandolic, Sandra Gergolet, Mauro Gerin, Marco Komel, Vasti Korošec, Noemi Lakovič, Romeo Nicolosi, Nevenka Pinter, Marco Visintin in Dario Z ani er.
IH. B razred: Graziella Colja, Ma-risa Florenin, Luiza Gergolet (sr. oc. 8), Silvano Grendene, Majda Klanjšček, Robert Pisk, Nadja Sfiligoj, Sabrina Tabaj, Marjan Zavadlav in Tiziana Zavadlav.
Goriškem zanimal za naše probleme.
Predsednik Cumpeta je zatem poročal o poteku rimskih pogajanj s finančnimi družbami skupine 1RI. Zadnje srečanje med predstavniki krajevnih uprav in funkcionarji IRI glede reševanja ladjedelništva v naši deželi je bilo 20. t.m., vendar, tako kot prejšnji sestanki, tudi tokrat rezultatov v bistvu ni bilo. IRI vztraja pri namenu, da uresniči svoj načrt, kar bi v bistvu pomenilo zaprtje tržiške ladjedelnice in izgubo na tisoče delovnih mest. Predsednik pokrajine je še povedal, da se bodo zopet sestali 4. julija, ko bodo kar tri srečanja, o ladjedelništvu, informatiki in zaključno srečanje, s katerimi bo verjetno konec rimskih pogajanj.
Cumpeta je tudi sporočil svetovalcem, da se bodo 10. julija v Gorici tukajšnji upravitelji in sindikati srečah s predstavniki družbe Sofim (IRI), da bi razpravljali o izstopu javnega kapitala iz podjetij Safog in OMG v Gorici in SBE v Tržiču, ki naj bi jih prepustih skupini furlanskih zasebnih podjetnikov. To je izzvalo protest Bla-suttija in Cipohonija (KPI), ker je iz predsednikovega izvajanja izhajalo, da
da stanujejo v neposredni bližini cest, kjer je bila speljana proga, ob nočni počitek, velja opozoriti na vrsto drugačnih težav in nevšečnosti. Tako se mnogi občani zaradi zapore cest niso mogh vrniti domov, pritožujejo se lastniki gostišč, ker je bilo zaradi zapore na cestah manj gostov, tisti pa ki so prišli še pravočasno, vse do zgodnjih jutranjih ur niso mogh odpeljati. Menda so prireditelji na lastno pest poskrbeli za zaporo nekaterih ulic in namestitev začasnih prometnih znakov.
Še bd lahko naštevali, vendar mislimo, da bo kar dovolj. Take in podobne prireditve ni mogoče organizirati v gosto naseljenih krajih. Ne pod takimi ali drugačnimi izgovori.
(Sledijo podpisi)
Jutri zaprti uradi CAFO
Medobčinski vodovodni konzorcij CAFO obvešča, da bodo jutri, 29. junija, uradi na sedežu v Gradišču zaprti zaradi praznika patrona tega kraja — Petra in Pavla. Za najnujnejše primere bo delovala posebna služba, ki bo odgovarjala na telefonske pozive na številko 93131.
V občinskem svetu v Ronkah
Komemoracija E. Berlinguerja
Na seji občinskega sveta v Ronkah v petek, 22. t.m., so se poklonih spominu pred kratkim umrlega glavnega tajnika KPI Enrica Berlinguerja. Izrazom spoštovanja se je pridružil tudi svetovalec slovenske narodnosti Robert Pahor. Naglash je zlasti Berlin-guerjevo vehko razumevanje do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti ter stalno in dosledno prizadevanje za graditev sožitja med narodnostima v naši deželi in za priznanje po ustavi zajamčenih pravic slovenske narodnostne skupnosti. Berlinguer je večkrat sprejel člane enotne slovenske delega cije, je posebej podčrtal Pahor, večkrat je ta svoja stališča potrdil ob različnih priložnostih in obiskih v naših krajih, stalno je želel biti seznanjen z razvojem vprašanja. Pahor je naglasU tudi pomen Berlinguerjeve-ga prizadevanja in boja za demokratične družbene odnose ter za mir v svetu.
Robert Pahor je govoril v italijanščini, krajši poseg pa je imel tudi v slovenščini, »v izraz velikega spoštovanja do človeka, spoštovanja, ki ni le moje osebno, ampak celotne slovenske narodnostne“Skupnosti v dežeh Furlani ji-Julijski krajini«.
Obvestilo
trgovinske zbornice
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da bodo v ponedeljek pričeli razdeljevati kontingent govejega mesa po znižani ceni za obdobje juliji -avgust 1984. Upravičenci morajo meso prevzeti do 31. avgusta.
je privatizacija že domenjena, medtem ko — pravi KPI — ni nobenega jamstva s strani privatnikov glede o-hranitve delovnih mest.
Na dnevnem redu je nato bUa odobritev dolge vrste upravnih sklepov — mnogi so izostah na prejšnjih sejah.
V ponedeljek seja občinskega sveta
Občinski svet v Gorici se bo sestal v ponedeljek, 2. julija, ob 18.30. Dnevni red zasedanja je tudi tokrat dokaj zajeten. Med drugimi vprašanji, naj bi v prvem delu seje razpravljali tudi o dokumentu, ki ga je o problemih miru v svetu predstavUa komunistična svetovalska skupina. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da je liti dokument predložen že 28. decembra lani.
Po vsej verjetnosti bo na ponedeljkovi seji tudi precej razprave o gospodarski problematiki ter še zlasti o vesteh, o izstopu državnega kapitala iz podjetja Safog v Gorici.
Davčne utaje niso značilnost samo pokrajin na jugu države. Ta kazniva dejanja so v zmeraj večjem obsegu prisotna tudi pri nas. Po podatkih poveljstva finančne straže, objavljenih ob nedavnem prazniku tega korpusa, so v zadnjem letu ugotoviti za nad štiri in pol milijarde lir davčnih utaj. Okrog 850 milijonov lir znaša neplačani davek IVA, podjetja in posamezniki pa niso prijaviti za okrog 11 milijard lir dohodka in s tem državno blagajno prikrajšati za okrog 3,5 milijarde tir. Zaradi tovrstnih kaznivih dejanj je bilo prijavljenih sodišču nad sto oseb.
Nekoliko manjši je spisek ugotovljenih kaznivih dejanj in prekrškov na področju valutnega poslovanja, nadzorstva nad uvozom in izvozom blaga ter denarja.
Finančni stražniki so zapleniti 34 ton mineralnega olja, odvzeli okrog 43 milijonov tir in za okrog 3 milijone v tuji valuti ter za okrog 412 milijonov lir različnih vrednostnih papirjev.
Nekoliko zajetnejši pa je obseg u-gotovljenih prekrškov v poslovanju trgovskih podjetij, zlasti takih, ki delujejo na področju mednarodne blagovne menjave. Finančni stražniki so
Drevi bo goriški Kulturni dom, verjetno zadnjič v tej sezoni odprl vrata goriškim obiskovalcem, ob celovečernem koncertu mešanega pevskega zbora »Uspeh« iz Milwaukeeja v Združenih državah Amerike. Gre za skupino slovenskih izseljencev, ki bodo prav v Gorici pričeli večdnevno koncertiranje v raznih krajih Slovenije. Prireditelji pobude, Zveza slovenskih kulturnih društev, so ponudbo Slovenske izseljenske matice sprejeli radovoljno, saj se jim je zdelo prav, da tudi goričkemu občinstvu posredujejo kulturni utrinek slovenskih rojakov »onkraj lužen. To njihovo izbiro pa je okrepil tudi uspeh, ki so ga imeli pred dvema letoma, ko je v Kulturnem domu gostoval moški zbor iz Melbourna.
Zbor »Uspeh*, ki šteje več kot 40 članov, je bil ustanovljen pred petimi leti na področju mesta Milwaukee, kjer živi precej Slovencev in so tam pričeli z organiziranim kulturnim delom. Pod vodstvom proj. Lea Muška-tevca, sicer projesorja glasbe na uni-
Že kakšen teden traja protest u-službencev goriškega ravnateljstva državne službe za javna dela in vodno gospodarstvo (Genio civile). Protestirajo zaradi neurejenega položaja z osebjem (trenutno je zasedenih le približno polovico mest v organiku), zaradi neizvajanja pristojnosti, ki jih je prevzela dežela. Zlasti primanjkuje izvršilno osebje v splošni upravi.
Doslej so uslužbenci, skupaj s sindikalnimi predstavniki obiskati že najvišje predstavnike oblasti v pokrajini, srečali so se z vodstvi strank, z u-praivtelji itd. Podrobno so jih seznaniti s stia neprimernimi delovnimi pogoji ter jih opozorili na veliko gmotno škodo, ki bi lahko nastala v slučaju, da bi se tako stanje nadaljevalo. Goriško ravnateljstvo Genio civile naj bi v prihodnjih mesecih poverild za nad dve milijardi raznih del. V tem težavnem gospodarskem trenutku, bi to prav gotovo pomenilo precejšen doprinos k blažitvi krize, zlasti v gradbeništvu. Zdaj obstaja nevarnost, da del, prav zaradi pomanjkanja izvršilnega osebja, tako kmalu še ne bodo oddali na licitacijo.
Predstavniki uslužbencev (gre za takojšnji izpopolnitvi organika. Rabiti bi najmanj dvanajst novih uslužbencev, od teh polovico v administraciji.
V SOBOTO IN NEDELJO
Koncerti jazz glasbe v Tržiču
V Tržiču bo v soboto in nedeljo pomembna prireditev jazz glasbe. Na koncertu z naslovom »Estate jazz 1984«, v priredbi občinskega odborni-štva za športne in kulturne dejavnosti ter turizem in tržaškega jazz krožka, se bodo v soboto in nedeljo zvečer zvrstile tri znane glasbene skupine. V soboto bosta nastopila Milan Colege jazz society in Big band iz Vidma, v nedeljo pa trio Enrico Pie-ranunzi ter kot gosta dva znana a-meriška glasbenika.
ugotoviti za preko 2,3 milijarde tir valutnih prekrškov.
Zaradi tihotapstva sta biti aretirani dve osebi, 92 pa jih je bilo prijavljenih sodišču. Vrednost utajenih carinskih dajatev znaša okrog 196 milijonov tir.
Finančni stražniki so v zadnjih dvanajstih mesecih opraviti vrsto nadzorstev glede izdajanja računov, bodisi v gostinskih lokalih, bodisi v trgovinah. Pri 1.204 pregledih v gostinskih obratih so ugotoviti 157 kršitev, brez računa oziroma z nepravilno izpolnjenim računom se je znašlo le 73 od 3.334 ustavljenih gostov.
Še zmeraj zelo visok je odstotek utaje v trgovinah. Ob pregledu 838 registrirnih blagajn so ugotoviti, da ni bilo izstavljenih okrog 39 tisoč računov.
Najmlajši skavti na taboru v Lokovcu
Volčiči in veverice — naj mlajši člani slovenske skavtske družine iz Gorice, taborijo v tem tednu v Lokovcu nad Čepovanom. Tabor se bo zaključil v nedeljo, 1. julija, ob 15. uri.
verzi, je skupina žela precej uspeha, tako da se je s časom tudi kakovostno obogatila.
Koncert se bo pričel ob 20.30. Jutri pa bo zbor nastopil v novogoriškem Kulturnem domu.
Zbor
»C. Monteverdi« v soboto v samostanu v Rosazzu
V okviru ciklusa glasbenih prireditev »Grajski koncerti« bo v soboto, 30. t.m., v samostanu v Rosazzu nastopil zbor »Claudio Monteverdi« pod vodstvom Orlanda Dipiazza. Koncert bo ob 21. uri. Zbor bo izvajal Francesca Corteccie Pasijon.
Do septembra bo še pet koncertov v različnih krajih Furlanije.
Koncerta bosta na odprtem na prireditvenem prostoru med ulicama Valentinis in Bodo s pričetkom ob 21. uri. V slučaju slabega vremena pa bosta koncerta v športni hali v Ul. Rossini.
Prireditve ob 60-letnici smrti Puccinija
Na pobudo tržiške občine in goriške pokrajinske uprave se bodo drevi v Tržiču pričele prireditve ob 60-letnici smrti skladatelja Giacoma Puccinija. Drevi ob 20.30 bo v dvorani Palavene-to o skladatelju govorila profesorica Isabella Gallo, v soboto ob 21. uri pa bo v občinskem gledališču koncert ansambla in solistov gledališča Verdi iz Trsta.
• V športni hali v Ronkah se bodo v soboto na redni skupščini zbrati člani društev , alkoholikov na zdravljenju. Na zborovanju, ki bo ob 9. uri, bodo razpravljati o kompleksnem vprašanju alkoholizma. Zborovanje prireja društvo alkoholikov na zdravljenju Fo-ljana.
izleti
Sindikat slovenske šole obvešča da bo maturantski izlet letos od 25. do 28. julija. Predviden je obisk naravnih in kulturnih zanimivosti Makedonije. Z Goriškega je vabljenih 12 maturantov in 2 spremljevalca.
razna obvestila
SPD Gorica obvešča udeležence delovne akcije pri planinskem domu pri Krnskih jezerih, 30. t.m. in 1. julija, da bo odhod v soboto, 30. t.m., ob 7. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kdor se akcije ne more u-deležiti v soboto, lahko pride k planinskemu domu v nedeljo.
____________kino_______________
Gorica
VITTORIA 17.3fr-22.00 »Lillà profumo di femmina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Malombra (perversione di un’adolescente)«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.0fr-22.00 »Condannato a morte per mancanza di indizi*.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Jezdeci na dolge proge«, ob 20.30 »Shogun, japonski vojskovodja«.
SVOBODA 18.30, 20.30 »Mračna ljubezen«.
DE1SKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Corso Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike, tel. 72341.
POGREBI:
Danes v Gorici: ob 9.30 Filmina Puiatti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Vprašanje ohranitve javnih udeležb v ospredju na seji pokrajinskega sveta
V začetku vrsta komemoracij umrlih politikov
pismo uredništvu
Na Goriškem smo utajili le nekaj milijard davka
V uradih Genio civile v Gorici
Velike težave zaradi stalno nezadostnega števila uslužbencev
Mlad a obetaven pevski zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj
BORIS PANGERC
Celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Milan Pertot iz Barkovelj, preteklo nedeljo, je glasbeni do godek, ki mu je potrebno dati primeren odmev in težo in to iz več razlogov. Predvsem je bilo to pogumno dejanje zbora, ki obstaja šele dve leti, a je v tem kratkem (za petje lahko rečemo bliskovitem) času dosegel tolikšno izrazno zrelost, da se je predstavil javnosti suvereno in brez začetniškega kolebanja.
Toda naša prva misel naj velja mladi zborovodji San dri Pertot, ki se je dela lótila pogumno, predvsem pa z znanjem in žarom, ki ga včasih pogrešamo celo pri dirigentih, ki že dolgo let »mahajo«.
Razveseljivo je dejstvo, da se je na pevskem področju na Tržaškem ponovno pojavila mlada in temperamentna pevska dirigentska osebnost, ki poleg tega, da se globoko zaveda in dojema smisel zborovske poustvarjalne umetnosti, je tehnično izbrušen zborovodja, člove ško zelo neposredna, istočasno pa s svojimi duhovnimi kvalitetami tako vplivna, da pevce uspešno potegne iz brezizrazne bledičnosti v doživljajsko raznolik svet, kjer namesto barv in vonjev govorijo glasovi v različnih odtenkih in dinamičnih razponih.
Sandra Pertot je torej že takoj na začetku uspela pevcem imponirati svoj profesionalni pristop do dela in videti je, da se pevci nanj odzivajo pozitivno, z dirigentko sodelujejo in da so že od samega začetka osvojili miselnost, da se samo s trdim in neizprosnim delom lahko doseže uspeh, ki daje zadoščenje in trajnejši rezultat.
Zbor sestavlja približno 35 pevcev; moška in ženska skupina zvenita precej uravnoteženo. Zelo prijetno zveni basovski del zbora, včasih še premočno, grobosti pa bo dirigentka sčasoma odpravila s tehničnimi vajami. V tenorski skupini je čutiti pomanjkanje izrazitejšega tenorja, ki bi z značilno tenorsko barvo podkrepil volumen celotne skupine. Mehki in uliti so soprani, ki tudi v for-tissimih ne izstopajo, pač pa prijetno zaokrožijo zvočnost celotnega zbora. Pri altovski skupini pa čaka dirigentko še veliko dela. Alti pojejo precej trdo in odprto. Pri tej skupini pa je glasovni material dokaj kvaliteten, najbrž pa mu manjka izkušnja. V celoti zveni zbor polno in sočno, splošna raven petja pa je še nekoliko premočno ubrana; izrazitejših razlik med dinamičnima razponoma forte in mezzoforte ni bilo zaznati, pravega piana ali
celo pianissima tudi nismo slišali, kolikor pa je bilo utišanega petja, pa se je to takoj poznalo v intonaciji, ki se je tu in tam podrla, ob tem pa se je tudi zvok zbora razpršil.
Nekaj pa moramo pri mešanem zboru Milan Pertot posebej pohvaliti in to je izgovarjava. Ne samo, da je čista in jasna, pevci so se lepo naučili izgovarjati ozke in široke vokale in se tako čvrsto približali pravilni slovenski izreki, da je z njo bistveno oplemeniteno tudi njihovo petje. Glede tega so lahko marsikateremu našemu zboru za zgled in to je dokaz, da se pravilne kvalitete vokalov lahko naučimo, samo volje (in brige!) je treba.
Zbor se je občinstvu predstavil s sledečim programom: kot motto je zapel Cassettovo Cum cantu, prisotnim v pozdrav pa Premrlovo Zdravico. Sledile so nato Gallusova Resonet in laudibus (pri tej pesmi bo potrebno posebej uglasiti kvartet), Arcadeltovo Ave Ma ria, Gastoldijevo Balletto in Adamičevo Večerna pesem, pri kateri pa je bilo očitno, da je za ta zbor zaenkrat še pretrd oreh. Prvi del programa so zaključile tri parti zanske pesmi.
Dirigentka je hvalevredno zastavila drugi del sporeda, v katerem je posebno mesto pripadlo domačim, barkovljanskim motivom, ki so zazveneli sproščeno, hu domušno in interpretacijsko dognano, saj so pevci peli pravzaprav »same sebe«, torej tisto, kar jim je najbliže, in kar najmočneje intimno doživljajo.
Slišali smo Milana Pertota Kej me b’š taku zamjero, Zgeblena lebjezen in dve soldaški, Stanka Pirnata Na Gorenjskem je fletno, Josipa Pavčiča 0 kaj se boš jokala, Vrabčevi Po cesti gre in Oj božime, Špehonjevo Vince rumeno in za konec živo, poskočno in s srcem zapeto Srebotnjakovo Oro.
Koncert mešanega zbora Milan Pertot iz Barkovelj nam je spodbudil še sledeče misli: končno se v Trstu ponovno oblikuje pevsko jedro, ki ima vse izglede in možnosti, da zraste v kakovosten in reprezentativen pevski zbor; koncert smo poslušali z užitkom, tudi izbira programa se nam je zdela smiselna in slišali smo nove, manj poznane pesmi (razen treh partizanskih, ki so že »preizpete«); predvsem pa smo slišali pesmi, ki oživljajo domače, v tem primeru barkovljansko, izročilo in vrednotijo domače avtorje; zbor se je že osvobodil začetniških krčev, zato naj se pevci (večinoma so mladi) ne branijo nekoliko več samozavesti, to daje več zaupanja v lastne zmožnosti in pomaga do cilja.
iz revialnega tiska
Mladika št. 5-6
Naslovna stran in uvodnik junijske Mladike, sta tokrat posvečena majski manifestaciji Slovencev na go-riškem Travniku, dnevu, ki ga, kot pravi pisec uvodnika, »Slovenci ne bodo pozabili.« Pisec uvodnika poudarja, da so se »nekateri« močno zbali slovenske množičnosti, nenasilja in pač manifestacije, ki predstavlja odgovor na žaljivo zanikanje slovenskega obstoja in slovenskih pravic obenem poudarja uspešnost nastopa, predvsem glede simboličnega pomena in številčne udeležbe.
Ester Sferco in Jelka Cvelbar pišeta v svojih prispevkih o zaključku šolskega leta, Cvelbarjeva pa se v svojem članku dotika tudi vprašanja slovenstva v šoli in odnosa do slovenske šole. Vprašanja se loteva nekoliko preveč čustveno, ne zaveda še pa, da otroci niso sami krivi, če se v »četrtem razredu« izražajo v pomanjkljivi slovenščini ter da gre vzroke za to iskati v družbenih dejavnikih, v okolju, pa tudi pri tistih »slovenskih vzgojiteljih«, v katere bi ne smeli nikoli »z neodgovornim besedičenjem« omajati vere. Živahen in zanimiv je intervju o uspešnem*go-stovanju mladinskega pevskega zbora »Vesela pomlad« v Parizu, prof. Maks Šah pa začenja razpravo o pomanjkanju šolskih učbenikov in o birokratskih zastojih na tem področju. Prof. Šah v svojem članku razmišlja tudi o tem, ali naj se slovenski šolnik izobražuje v Italiji, oziroma v matični domovini ter poudarja, da si Slovenci ne smejo zapirati vrat na vsedržavne šole, če na slovenskih ne bo dovolj mest. V okviru literature naj omenimo novelo Jelke Cveblar »Življenje ni praznik...«, ki je bila nagrajena na. literarnem natečaju Mladike in ki je v bistvu ironičen prikaz naše vsakdanje zamejske stvarnosti. Martin Jevnikar podaja v rubriki »Zamejska in zdomska literatura« o-ceno Pahorjevega izbora »Tržaški mo-
zaik«, pisec rubrike »Pod črto« pa kritizira odnos Slovencev do Krasa.
Priloga Rast prinaša tokrat zanimivo anketo o odnosu mladih do politike, pripomnili pa bi lahko, da je večina postavljenih vprašanj bolj primerna za debato, kot za skop anketni odgovor in da je bila izbira anketirancev preveč omejena, da bi lahko nudila konkretno sliko odnosa mladih do politike. To je razvidno predvsem iz vprašanja, ki pravi ali je bolj važno Vključevanje v vsedržav ne stranke ali samostojen slovenski nastop. Nerealno se nam zdi namreč, da samo en anketiranec na šest zagovarja vključevanje Slovencev v vsedržavne italijanske stranke.
Glasilo SKD Tabor in knjižnice >P. Tomažih
Četrta številka ciklostiliranega lista, ki ga izdajata Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin in pa knjižnica Pinko Tomažič in tovariši dokazuje, da glasilo ne želi biti zgolj »vaški« obzornik, ampak, da ždi poseči v globlje kulturno, politično in sploh širše tkivo Opčin in njenih ljudi.
Če imamo tako po eni strani vrsto člankov, ki govorijo o kulturnem življenju na Opčinah, lahko beremo po drugi strani prispevke, ki osvetljujejo različne žgoče probleme, ki ne zadevajo samo Opčin. Med te članke bi lahko uvrstili zgodovinske in memoarske prispevke in pa dokumenta-tijo o boju da bi strelišče Na Pikel-cu preuredili v spominsko Obeležje padlim. Tu so še prispevki, ki govorijo o samoupravnem referendumu o namestitvi jedrskih raket, o kulturni dediščini, o športu, list pa se zaključi s člankom Franceta Klopčiča z naslovom »100 let Marksovih naukov«. Ob vsem tem je seveda nadrobno razčlenjena kulturna dejavnost na Opčinah.
iz umetnostnih galerij
Vilma Padovan in Liana Drašček v Domu A. Sirk
Veža kulturnega Doma Albert Sirk v Križu je kar primerna za manjše likovne razstave in v njej se je domačemu občinstvu doslej predstavilo že več slovenskih zamejskih slikarjev. Na stene sta namreč pred časom razobesili svoje stvaritve dve mladi slovenski likovnici in sicer Vilma Padovan in Liana Drašček.
Takoj v začetku bomo rekli, da sta razstavljali dve likovnici, ki sta si diametralno nasprotni. Hkrati bi radi dodali, in organizatorji razstave naj nam tega ne zamerijo, da vse, kar se ustvari, ne spada na razstavo. V mislih imamo pet olj liane Dra-ščkove. Razstava bi bila veliko boljša, ko bi teh del ne bili razobesili.
Vilma Padovan je za razstavo pripravila kakih petnajst zanimivih del in sicer dve izključno čmo-beli risbi brez konkretnega ali točneje brez stvarnega motiva, ter ducat prav tako čmo-belih risb z najrazličnejšimi
motivi in je nato te risbe dopolnila z barvnimi vložki tako, da je primerno obarvala le del motiva, kot na primer le en list in en cvet, ali del motiva s čolnom v zalivčku ali pa tudi le vodo potoka, ki se vije med slikami, itd. Izbrala je torej način likovnega izražanja, ki smo ga srečali Pri nekaterih dragocenih ilustracijah.
Iz razstavljenih del se opaža, da i-ma Vilma Padovan smisel za stilizacijo, za nekakšno čiščenje vsega motiva tako, da ostane na njem le tisto, kar je bistvenega. Pri njej je očitna premočrtnost, ali če hočemo doslednost v prikazovanju izbranega motiva.
Povsem drugačen vtis nam daje del razstave, kjer so razobešena dela Liane Drašček. Vtem ko je Padovano va, kot smo rekli, enosmerna, prikazuje Draščkova kar troje tehnik. Če smo rekli v začetku, da bi bilo bolje, ko bi bila izbira del za razstavo strožja in bi pet olj izločila, je naše mnenje o ostalih njenih delih povsem drugačno. Draščkova kaže v risbah z naslovom »Vhod« in »Okna« zelo spretno roko in sposobnost, ki bi jo bilo treba negovati, njeni grafični listi pa so najboljša dela. Posebno v listu, ki prikazuje menda vhod v predor, kaže zelo lepo tehniko in marljivost, saj so nekateri deli malone že izcizelirani. To pa pomeni poleg marljivosti tudi zadostno spretnost v pripravi plošče oziroma podlage, nato pa tudi dobro dozo strokovne sposobnosti pri odtiskava-nju.
In vendar bi tudi glede grafičnih listov mogli reči, da Draščkova ni povsem dosledna, ker uporablja tudi na tem področju dve tehniki, celo dva načina upodabljanja motivov. Sicer pa je to več ali manj naravno, saj gre za nekoga, ki se šele uvaja v likovni svet in se potemtakem šele išče. (Fre)
Claudio Magris: »L’anello di Clarisse
VERONIKA BRECELJ
Obstajajo ljudje, ki živijo, kakor da bi bilo življenje najnaravnejša stvar na svetu. Za Nielsa Lyhna, junaka istoimenskega romana danskega pisatelja Jensa Petra Jacobsena, ki preživlja svoje dneve s tem, da samo opeva življenje, ne da bi ga zmogel resnično živeti, to ne velja. Njegovo življenje je izgubilo sleherno naravnost, vsebino, ni več nekaj vidnega, samo po sebi razumljivega, skriva se mu v zapleteno spiralo, ki se samo oddaljuje od njega.
Tako se približno začenja eden izmed esejev zadnje Magrisove knjige, ki je pred nedavnim izšla pri italijanski založbi Einaudi.
S pričujočo zbirko esejev, ki nosi naslov »L’anello di Clarisse«, (Klari-sin prstan) se Magris deloma vrača k že obravnavanemu vprašanju avstrijske literature ob razpadu habsburške monarhije, deloma zaobjema širšo problematiko avtorjev, ki so živeli na razpotju med preteklim in sedanjim stoletjem, v prelomni dobi, ko se je formirala moderna miselnost.
Naslov dela je odmev romana avstrijskega pisatelja Roberta Musila, »Der Mann ohne Eigenschaften« (Mož brez posebnosti), ki skuša predstaviti vso stvarnost v njenem spreminjajočem se nastajanju, ki pa je brez pravega središča in zaključka, kot je prstan Clarisse, junakinje romana. To
je stvarnost Nielsa Lyhna, pa ne samo njegova, temveč vseh tistih, ki jim je življenje postalo prekletstvo, ki ne zmorejo izluščiti njegovega smisla, ki ga ne morejo upodobiti v zaključeni obliki, vendar si še vedno ustvarjajo utvare, da je to stanje samo nekaj začasnega, da bo prišel dan, ko se bo ves ta nesmisel končal in se bo začelo pravo življenje. To je usoda modernega Odiseja, ki pa ne zapušča ljudi in krajev v svojem večnem popotovanju, temveč je vedno zapuščen, sam. Magris ugotavlja, da so nihilizem — spoznanje, da je stvarnost, ki nas obdaja brez osnove vrednot, nezaupanje v besedo, človekova odtujenost lastnemu življenju, samo različne nianse vprašanja, ki ga je nemški mislec Friedrich Nietzsche mnogo prej nakazal v prerokovanju zatona zahodnega človeka in vseh njegovih bogov, v trpkem spoznanju, da je bog umrl. Kot prt domini, padajo za tem kocka za kocko, vse trdne točke, na katerih je slonelo prepričanje »humanističnega« subjekta, slednji si mora znova zgraditi svoj svet in mu pričarati smisel.
Eden izmed simptomov, da so bogovi za vedno zapustili svet, je tudi nezaupanje v besedo, ki je izgubila svoj status medija. Tako je Hugo von Hofmannsthal v svojem Pismu Lorda Chandosa, poudarja Magris, potrdil propad poezije, ali bolje besedne umetnosti nasploh. Pismo Lorda Chandosa je paradoksno zgodba, ki pripoveduje nemogočnost pripovedovanja.
V pismu skuša mladi angleški aristokrat opravičiti svojo izbiro, s katero se je odpovedal literarnemu delu. Do tega je prišel, ko je spoznal, da je nemogoče izraziti vez med fizičnim in duhovnim svetom, da je sleherna izkušnja neizrekljiva, da nam beseda ne posreduje pravega bistva stvari.
Rešitev je skušal najti v novem neposrednem jeziku, ki ga pa ne more komunicirati ostalim, zato je to ostal jalov poskus, kajti vse je nedokazljivo, lažno. Besede so se mu razkrajale v ustih kot »plesnive gobe« in izreči sodbo o še tako enostavnem vprašanju, je postalo nemogoče.
Bogovi so sodobnemu svetu odvzeli tudi Ariadnino nit in zato ni izhoda iz labirinta. Tako je rešitev, ki jo je v svojem romanu Pan začrtal norveški pisatelj Knut Hamsun, obsojena na brodolom. Niti ponovna vrnitev k naravi ne more človekovemu življenju vdihniti izgubljene duše, mu dati nek smisel. Nadporočnik Glahn, Ham-sunov junak, išče ozdravitev ran, ki mu jih je zadala civilizacija, v samoti gozdov. Ne zaveda pa se, da ni modema omika, temveč življenje samo tisto, ki zastruplja človeka, ali bolje rečeno, da je civilizacija postala življenje, prava srčika posameznika in da je ni mogoče izbrisati.
Vsa vprašanja o odtujenosti od življenja, pravi Magris, bi lahko prevedli v vprašanje 0 možnosti bivanja v življenju, ali pa do skrajnosti v dvom, če ima še to vprašanje kak smisel.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
_______________ 179. ----------------
»Nikoli drugače kakor sedaj. O njih razmišljam, kadar jih imam na krožniku.«
» Seveda, za vas razmišljajo drugi, vi karabinjerji samo izvajate, kar vam je naročeno. Čim manj mislite, tem bolj ste na liniji«.	_ .
»Tako je, kam pa bi drugače prišla država? Saj je drugih preveč, ki kujejo vsak svojo teorijo. Če jih ne bi ukrotil duce oziroma že prej sveta cerkev, bi imela vsaka vas in vsaka tovarna svojo stranko.«
»Pa se vrniva k rakom, tej prispodobi naše politike. Rak je popolnejša živalca od mogočnih stvorov narave. Poglejte krokodila, ki ga imajo Anglosasi za simbol svoje politike. Samo naprej gre, kam vstran težko zavije. Rak pa se pomika naprej in nazaj. Ni ribe, ki bi plavala Uazaj«.
»Kakšno zvezo pa ima to s politiko?«
»Za našo veliko: kadra ne gre naprej, je treba
iti nazaj. Tako kot smo šli mi v prvi svetovni vojni. Navadnemu mišljenju je seveda tuje, da bi ob hoji nazaj napredovali. Pa tudi leviti se je treba, menjati kožo, oklep, kot ga menjajo raki. In biti skrit v luknji, dokler nov oklep ni dovolj trd.«
»To je zame preveč zapleteno,« je dejal polkovnik in si oblizal prste. »Sem pri tistih, ki gredo samo naprej, brez taktiziranja.«
»Mislite reči: zdaj smo požgali sedem vasi, pri prvi ponovni akciji komunistov jih bomo požgali štirinajst?«
»Tako bi ravnali, če bi bilo po mojem.«
»Ste mar pomislili na to, da so sedaj Slovenci napolnili vsa prosta mesta v italijanskih ječah? Na Rabu pripravljamo veliko taborišče, kamor bomo stlačili vse, ki jih bodo prizadeli naši bodoči ukrepi. Vsak dan postajamo bolj podobni Nemcem.«
Zmotil ju je mlinar, ki je prinesel novo steklenico vina na mizo. Na obrazu mu je ležala narejena prijaznost. Tako kot vsi Slovenci je sovražil Italijane in zaradi njih tudi samega sebe. Zavoljo mlina in žage se jim je moral udinjati in se še hliniti povrhu. Kdor se jim je prilagodil, je šel kaj hitro v stečaj, vzeli so mu vse in moral se je odpraviti v negotov svet. Požigi in pobijanje pa nove grožnje — to ga je dodobra potrlo. Gibanje se je razraščalo, mlinarju pa je začelo zmanj-
kovati tal pod nogami. Začutil je krivdo, poročila, ki so prihajala prek njega v roke karabinjerjem, so bila vroča in nevarna. Vse pogosteje je poslušal ljudi, ki so obsojali izdajalce in odobravali likvidacije. Kot bi Losanna slutil, kaj se dogaja v tem človeku, ga je povabil, naj prisede in popije z njim kozarec vina. Nazdravili so in trčili.
»Vi se bojite, gospod Koruza,« je dejal Losanna.
»Ni se vam treba bati. Edini, ki vam je nevaren, je Karlo Maslo, on odloča na nasprotni strani. Pomagali nan» ga boste ujeti in potem boste z nami vred rešeni tega nevarnega tipa, ki seje nemir po tej pokrajini. Se kdaj oglasi tudi v mlinu?«
»Tudi. Pridejo, vzamejo nekaj moke in gredo.«
»Gospod Koruza, imate izredno priložnost, da nam. pomagate. Tu je steklenica strupa, ki ne deluje takoj.«
Losanna je vzel iz žepa stekleničko belega prahu z nalepko z mrtvaško glavo. Pretresel ga je pred njegovimi očmi in rekel: »Pol žličke tega prahu mu boste usuli v kozarec vina, mleka ali vode. Šele dokaj daleč od vas ga bo zvilo. Veliko nagrado bomo razpisali nanj. Če ga ugonobite vi, bo vaša. Da ne boste imefi kakšnih predsodkov: v boju se ravnamo po geslu, da namen posvečuje sredstvo.«
etru 10 □ ŠpOrt
PRIMORSKI DNEVNIK — 28. junija 1981
Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji (od 12. do 27.6.1984)
Na sinočnjem finalnem srečanju v Parizu proti Španiji
Platini popeljal Francijo do naslova
N	FRANCIJA — ŠPANIJA 2:0 (0:0)
STRELCA: Platini v 57. min. in Bellone v 90. min.
FRANCIJA: Bats, Battiston (v 73. min. Amoros), Le Roux, Bossis, Do-mergue, Fernandez, Tigana, Giresse, Platini, Lacombe (v 80. min. Genghi-ni), Bellone.
ŠPANIJA: Arcomada, Urquiaga, Salva (v 85. min. Roberto), Gallego, Julio Alberto (v 77. min. Sarabia), Camacho, Senor, Francisco, Victor, Car-rasco, Santillana.
SODNIK: Christov (ČSSR); KOTI: 5:2 za Francijo; IZKLJUČEN: Le Roux v 85. min.; RUMENI KARTON: Fernandez, Gallego, Carrasco; GLEDALCEV: 48 tisoč.
PARIZ — Platini ja, najboljšega i-gralca na tem evropskem prvenstvu, sinoči skorajda m bilo opaziti na i-grišču: zadostoval pa mu je en prosti strel, da je upravičil svoj sloves in svoji deželi priboril doslej največji uspeh na mednarodni ravni, evropski naslov.
Francozi so bili že od svetovnega prvenstva sem prepričani, da so v Španiji dosegli manj kot bi. si zaslužili.
Vneto so si želeli, da bi se doma oddolžili zlasti Zahodnim Nemcem. V finalu se sicer niso srečali z Nemci,
vendar sinoči gotovo nihče ni več mislil nanje in zaradi tega njihovo slavje ni bilo nič manjše.
Francozi so si evropski naslov zaslužili in vlogo favorita povsem upravičili tudi v zadnjem srečanju proti Špjmiji, o kateri je verjetno malokdo mislil, da se bo prebila do finala. Tekma sama ni bila najboljša, vendar je bilo tudi težko pričakovati, da bomo videli lepo igro: rezultat je bil preveč pomemben. Vsekakor se je Španija zlasti v prvem polčasu dobro držala, še zlasti, če pomislimo, da je
Iz Senegala
PARIZ — Na Pigallu v Parizu je priložnostnih prodajalcev še in še. Večina so to Afričani. Prodajajo pa v glavnem torbe, pasove, klobuke itd.
Eden od teh se nam je dobesedno »prilepil« in nam skozi vso pot ropotal z bobenčkom. Kupili smo ta »presneti bobenček«, nakar se nam je prodajalec zahvalil v italijanščini. Vprašali smo ga, kaj dela tu v Parizu.
»Prišel sem iz Senegala v Francijo, da bi si ogledal nogometno prvenstvo. Brez denarja sem in zato prodajam naše spominke pa kot vidiš, tudi klobuke in drugo.«
»Kje pa prenočuješ?«
»Kar na ulici.«
»Kako to, da ti ugaja ta šport?«
»Bil sem skoraj tri leta v Rimu in sem stalno zahajal na tekme Rome in Lazia. V Senegalu sem slišal, da je nogomet v Italiji izredno popularen, da iščejo nove talente, v Senegalu pa sem bdi kar dober nogome-
za Platinija
taš. Upal sem, da me bo kak italijanski klub tudi najel. V Rimu pa sem padel v roke pravih kriminalcev. Obljubljali so mi, da me bodo predstavili nekemu slavnemu trenerju. Nisem pa mogel niti slutiti, da me bodo izkoriščali za razpečevanje droge in za drugi mali kriminal. Hoteli so celo, da v Rim privabim svoje sestre. Zbežal sem v Zahodno Nemčijo, kjer me je čakala približno enaka usoda. Vrnil sem se tako v Senegal.«
»Nato pa si prišel v Francijo . ..«
»Da. Nogomet mi tako ugaja, da evropskega prvenstva nisem mogel zamuditi. Kot nogometaš pa je moj i-dol Michel Platini. Doslej ga še nisem v živo gledal. Danes (včeraj op. ur.) pa ga moram.«
»Imaš vstopnico?«
»Je nimam, to pa ni problem. Važno je predvsem to, da vidim Platinija.«
imela precejšnje težave zaradi izključenih Macede in Gordilla ter poškodovanega Goicoetcheja, Francozi so silovito začeli, Španci pa so takoj odgovorili in pokazali, da jih v finale ni pripeljala sreča. V prvem polčasu, ki je bil v glavnem enakovreden, so tudi imeli najlepšo priložnost s Santillane, ki je po strelu s kota z glavo že premagal francoskega vratarja, Batti-ston pa je žogo odbil na sami gol črti. Takoj zatem je bil Santillana znova v ospredju, vendar je po natančni podaji Carrasca z ugodnega položaja netočno streljal mimo vrat. To sta bili tudi edini omembe vredni akciji v prvem polčasu, v katerem ni manjkalo ostrih startov, zlasti s strani Špancev, tako da je češkoslovaški sodnik pokazal nekaj rumenih kartonov.
Tekma se je odločila v 12. minuti drugega polčasa: Francozi, ki so odlično začeli, so si priborili prosti strel na robu kazenskega prostora. Platini se je znova izkazal, vendar del krivde
Georges diplomat
Francoz Jacques Georges je novi predsednik nogometne zveze. Komaj so ga izvolili, se je Georges zahvalil vsem predstavnikom članic UEFA (le albanskega zastopnika ni bilo), nakar pa se je še posebno zahvalil časnikarjem, da so pripomogli, da je evropsko prvenstvo tako dobro uspelo.
»Zlobneži« pravijo, da je Georges spreten diplomat in da dobro ve, komu se je treba najprej zahvaliti. . .
Derwall le prva žrtev
Zvezni trener ZRN Jupp Derwall je zaradi slabih izidov na tem EP dal ostavko. Francoski tisk piše, da je on le prva žrtev tega evropskega prvenstva in da bo kaj kmalu še
za zadetek nosi tudi španski vratar : zgledalo je že, da je žogo ujel, ko se mu je nepričakovano skotalila izpod prsi, vrgel se je za njo, vendar je bila že čez črto. Tudi po vodstvu Francozi niso popustili, čeprav se njihova sredina ni odlikovala kot v prejšnjih tekmah, vendar so tudi Španci odlično zaustavljali Platinija. Ta se je tako pomaknil bolj v napad. Seveda je bila po zadetku za domače moštvo naloga bistveno lažja. Španci so se namreč po sili razmer odprli in tako puščali precej prostora za protinapade. Kljub vsej požrtvovalnosti pa Santillana in tovariši niso niti enkrat samkrat ogrozili domačega vratarja, nasprotno, prav Giresse je v 23. minuti za las poslal žogo mimo vrat. Zadnjih petnajst minut so Španci dali vse od sebe, vendar moči in s tem jasnosti v igri je bilo vse manj. Izkoristili niso niti tega, da so domači zadnjih pet minut ostali v desetih zaradi izključitve Le Rouxa, nasprotno, prav na koncu je Bellone še podvojil.
nekaj »prisljen odstopov« (Thys, Veselinovič). ..
»Zmagal bo Juventus«
V našem hotelu v Parizu je tudi skupina ne prav mladih italijanskih turistov.
»Slišala sem, da bo danes v Parizu nogometna tekma,« je na zajtrku dejala neka ženica svoji prijateljici. »Gotovo bo zmagal Juventus,« je dodala.
»Kako ne bi, če pa imajo tako pridnega in elegantnega predsednika, kot je Agnelli,« ji je odgovorila prijateljica.
Gordillo v Barcelono ali Real
27 letni španski reprezentant (51 nastopov v državnem dresu) Rafael Gordillo, ki nastopa za klub Betis iz Seville, bo skoraj gotovo prestopil v Barcelono ali v Real iz Madrida. Gordillo je bil na tem EP eden boljših v španski reprezentanci.
Izjave pa tekmi
Iz Franpl|e poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ
PARIZ — Odveč je, da povemo, ——kakšno je bilo vzdušje v obeh ta-MtMSf	borih po sinočnji
UK* IsJli/f: tekmi. V francoskih slačilnicah so peli, pili šampanjec, Španci pa se niso mogli sprijazniti s porazom, hudovali so se na sodnika, njihov zdravnik pa je vabil časnikarje, naj si o-gledajo poškodbe španskih nogometašev.
Na tiskovni konferenci sta bila le trenerja obeh reprezentanc.
Zvezni trener Francije Hidalgo: »Dosegli smo svoj veliki cilj. Špancem čestitam za dobro igro in žal mi je, da nista mogla igrati tudi Maceria in Gordillo. Nekateri španski časnikarji pravijo, da nam je sodnik pomagal. Kaj bi torej lahko rekli mi za španski »mundial«! Naj dodam še to, da s to reprezentanco lahko še marsikaj dosežemo. Fantje so nedvomno izkušenejši, zrelejši.«
Trener Špancev Munoz: »O sodniku nočem govoriti, čeprav imam na njegovo sojenje svoje ne preveč dobre poglede. Tu sem, da odgovarjam na tehnična vprašanja. Francija je zmagala in ji čestitam. Za svoje fante pa skoraj nimam besed. Na tem prvenstvu so bili enostavno odlični. Žal mi je za našega kapetana in odličnega fanta Arcomado, da je prejel tak gol. Bila je to prava ’malasuerte'«.
Munozov pomožni trener Luisito Suarez, ki je dolga leta igral v Itati ji: »Še bolj kot Christov nas je oškodoval Courney, ki nam je na polfinalni tekmi izključil kar dva standardna igralca. Tudi brez njiju pa smo biti Francozom povsem enakovredni. V prvem polčasu domačini niso ustvarili niti ene ugodne priložnosti za gol. Proti naši zelo dobri taktični razporeditvi so bili skoraj brez moči, nato pa nas je sodnik začel "sekati” in poraz je bil neizbežen.«
Peno po telefonu...
Jutri se začne kolesarska dirka po Franciji
Fignon in Hinault glavna favorita
Jutri se bo v predmestju Pariza začel letošnji Tour de France. »Tour« je še vedno tista kolesarska dirka, ki vzbuja največ zanimanja v kolesarskem svetu, razen med Italijani, saj se v zadnjem obdobju italijanski kolesarji v majhnem številu udeležujejo te dirke. Tudi letos bo od italijanskih ekip nastopila le Carrara - Inoxpran, v kateri bodo Visenti-ni, Battaglio in Bontempi (nastop slednjega ni zanesljiv, ker je na zadnjem treningu padel in pri tem za nekaj časa tudi izgubil zavest).
Med ljubitelji kolesarstva vzbuja največ zanimanja povratek Hinaulta po operaciji kolena in vsi se sprašujejo, kako se bo končal njegov dvoboj z mnogo mlajšim rojakom Figno-nom, ki je eden glavnih favoritov za
končno zmago. Fignon je zmagal že lani, na »giru« je moral priznati premoč Moserja in bo zato na domačih tleh skušal dokazati, da je najboljši in v tem trenutku tudi boljši od »velikega« Hinaulta. Izmed ostalih bo zanimiv nastop Irca Kel-lyja, ki je letos dosegel nekaj lepih zmag in je letošnji »tour« zanj največji cilj sezone, lepe možnosti pa ima tudi Američan Lemond.
Na vsak način, bo letošnja kolesarska dirka po Franciji zelo zahtevna, z mnogimi gorskimi etapami in zato je nehvaležno napovedovati, kdo bo tisti kolesar, ki se bo 22. julija najbolj veselil.
• DISCIPLINSKA KOMISIJA italijanske nogometne zveze je po tek-
mi med Rome in Verono za dve koli izključila lori a (Verona).
• ATALANTA JE VČERAJ SKLENILA pogodbo s švedskim nogometašem Larsom Larssonom, 22-letnim veznim igralcem Malmoea in švedske državne reprezentance. Zanj je A-talanta odštela nekaj več kot 500 milijonov tir.
Vaterpolo na Ol
Mednarodna vaterpolska zveza je objavila sestavo skupin za OI v Los Angelesu. Jugoslavija igra v skupini A z Nizozemsko. Kitajsko in Kanado, Italija pa v skupini C z ZRN, Avstralijo in Japonsko.
Dva nova italijanska rekorda
MILAN — Na italijanskem atletskem društvenem prvenstvu je Orlando Bianchini popravil državni rekord v metu kladiva:	dosegel je
77,94 metra, medtem ko je prejšnja znamka Giampaola Urlanda znašala 77,92 m.
Državni rekord je dosegel tudi Alessandro Andrei, in sicer v metu krogle, ki jo je vrgel 21,40 m daleč in tako izboljšal svoj dosedanji rekord (21,39 m).
Palumbo v Brescio
TRST — Marco Palumbo, član tržaškega Bica, bo v prihodnji sezoni okrepil vrste Pallacanestro Brescia.
• POGAJANJA ZA NAKUP MARA-DONE so znova v zastoju. Barcelona je včeraj obvestila Napoti, da se bodo šele jutri odločili, kaj narediti z Argentincem.
BOKS - JUTRI V TRSTU
Italija - Jugoslavija
Ljubitelji boksa bodo jutri zvečer prišli rta svoj račun. Društvo »Box Club« bo ob sodelovanju boksarske zveze organiziralo ob 21. uri v tržaški športni palači srečanje med jugoslovansko in italijansko amatersko reprezentanco. V jugoslovanski vrsti je več atletov, ki imajp za sabo vrsto mednarodnih uspehov, medtem ko sestavljajo italijansko reprezentanco mlajši boksarji, katerim pa strokovnjaki napovedujejo lepo prihodnost. Med temi velja omeniti Goričana Santacroce ja, Tržičana Mau-chigno in Tržačana Chianeseja.
Na sporedu so naslednji dvoboji (vsi bodo v treh krogih) : Satta - La-kičevic; Sassu - Lekič; Morello -Bičanic; Santagati - Klasič; Cala-matti - Aljič; Usai - Račič; Sartoro -Trajkovski; Santacroce - Vujaklija; Chiarucci - S turano vic; Mauchigna-Dukič; Mastrodonato - Vojnovič; Chdanese - Peci.
Pri Gorizii številne novosti
Na moškem odbojkarskem turnirju za pokal dežel v Modeni
V reprezentanci FJKtudi Ivo Hrovatin (Sloga)
Brez dvoma marsikateremu gori-škemu navijaču odsotnost predsednika in najožjih sodelavcev Gorizie med tekmo z Venezie, ki je odločala o obstanku ekipe v C-2 ligi, ni bila po godu. Na stadionu na Roj-cah je bilo namreč ob tej priložnosti, prvič in zadnjič, veliko gledalcev, manjkal pa je predsednik. Gorizia je zmagala in se rešila izpada. Kaj potem?
Od tega dogodka je minil dober mesec in nekatere stvari so se že premaknile z mrtve točke. Goriški klub bo namreč v novi sezoni imel novega trenerja in tehničnega direktorja. Rejo, ki bo treniral Treviso, bo nadomestil 45-letni Tržačan Vittorio Russo, ki je v svoji trenerski karieri dosegel kar 6 napredovanj z raznimi ekipami (Ponziana, Fbrtuale in Muggesana). Na klopi tehničnega direktorja pa bo sedel Furio Flora, 34 letni Tržačan, ki je v lanski sezoni sprejel za nekaj te-
dnov vodstvo Pordenona in ga rešil izpada.
Aduti, da bo Gorizia imela pripravljeni tehnični kader, so torej vsi. Vprašanje pa so igralci in tu kaže da, so strune nekoliko manj uglašene. Voc^tvo Gorizie, zaradi pomanjkanja denarja, si ne bo moglo privoščiti drugih nakupov, poleg tega pa bo več dobrih igralcev zapustilo goriško enajsterico. Med temi naj omenimo Peressottija, Bacchetti ja, Righinija, Zi Iti j a in Anto-nuttija. Verjetno bosta ekipo zapustila tudi vratar Hlede (odšel naj bi k Pisi) in napadalec Diodicibus (Venezia). Po vseh teh odhodih je logično, da bo moralo vodstvo poskrbeti za primerna nadomestila, saj drugače bi malo pomagala obnovitev tehničnega vodstva. Pri tem pa bo treba vključiti v ekipo nekaj izkušenih igralcev, kajti sam Del Neri ne bo zadostoval.
Prejšnji teden je bil v Modeni moški odbojkarski pokal dežel, ki se ga je udeležilo 18 deželnih reprezentanc v kategoriji »under 16«. Naša dežela je osvojila končno 9. mesto. V svoji izločilni skupini je odpravila z 2:1 Ligurijo in Sicilijo, nato pa je klonila Sardiniji z 1:2 in Emiliji - Romagni z 0:2. V finalu za 9. mesto pa je zopet premagala Sicilijo, tokrat z 2:0.
V reprezentanci Furlanije - Julijske krajine je nastopil tudi mladi Slogin igralec Ivo Hrovatin, ki ga je deželni selektor Visintini vključil v ekipo, čeprav je leto mlajši od o-stalih. Vsekakor laskavo priznanje, ne samo za mladega odbojkarja, ampak tudi za Slogo, ki se je z moško odbojko začela načrtno ukvarjati šele pred tremi leti.
Iva Hrovatina smo povabiti na
razgovor, da bi nam o teh svojih uspehih kaj več povedal. »S prvimi treningi za deželno selekcijo,« je dejal, »sem začel že februarja, ko sem bil član širšega izbora 40 odbojkarjev kategorije »under 15«. Opravili smo več zbirnih treningov, nato je trener izbral 16 igralcev. Iz Trsta sta bila še dva igralca iz ekipe Prevenire in en član Nuova Pallavolo Trieste. Mislim, da so vsi ostali iz Vidma. Prihodnji teden bomo šli na petdnevne skupne priprave v Videm, nakar bo trener izbral 13 igralcev, ki bodo prihodnje leto sestavljali deželno reprezentanco 'under 16’«.
»Vendar si že letos nastopal v tej starejši selekciji...«
»Trener me je že letos vključil v ekipo, kar je zame seveda veliko zadoščenje, obenem pa upam, da bom
prišel tudi v ožji izbor atletov in bom tako v deželni ekipi še prihodnje leto. Na skupnih treningih sem vsekakor veliko pridobil. Pilili smo osebno tehniko in vaditi sistem, ki je drugačen od tistega pri Slogi. Mislim in upam, da je bil tudi trener Visentini z mojim delom zadovoljen.«
Pred samim turnirjem v Modeni je Ivo opravil štiri treninge tudi s selekcijo »under 16«, v kateri sta bila poleg njega še dva igralca letnika 69. O tej svoji prvi deželni preizkušnji nam je Ivo dejal: »Nastop v Modeni je bil vsekakor pozitiven, tako s trenerjem kot s soigralci sem se kar dobro ujel. Moje lepe vtise pa sta žal skvarila dva igralca, člana tržaškega Inter 1904, ki sta me v Modeni stalno žalila zaradi moje narodnosti, s protislovenskimi psovkami in izpadi.« (INKA)
J\a rolkurskcm tekmovanju v Caldonazzu
v
Lep uspeh SD Mladina
V nedeljo je ekipa skirodkarjev ŠD Mladina nastopila v Caldonazzu del Lago pri Trentu na mednarodnem dvanajsturnem štafetnem teku, kjer je v skupini mešanih ekip dosegla izreden uspeh z osvojitvijo prvega mesta. V dvanajstih urah je naša ekipa, ki sta jo sestavljala dva moška in ena ženska, pretekla na rolkah 257 km in 920 m ter prehitela drugouvrščeno ekipo za 42 km, medtem ko so tretji zaostali za 51 km.
Start teka je bil ob 8. uri zjutraj in že prvi tekmovalec Mladine je povedel svojo ekipo v vodstvo, ki je ostalo v »nogah« naših tekmovalcev do zaključka tekmovanja.
Uspeh naših tekmovalcev je nepričakovan, saj so se s to panogo pri Mladini začeli ukvarjati šele pred kratkim. Toda prvi uspešni nastopi Potrjujejo dobro zastavljeno delo in pri-Mladini so prepričani, da bo ta panoga dobila dosti novih privržencev.
Na tem tekmovanju je v moški konkurenci nastopila tudi olimpijska reprezentanca Jugoslavije v smučarskih tekih, ki je zasedla tretje mesto z 289 km. Zmagali so Avstrijci, ki so v dvanajstih urah pretekli 302 km in 560 m in s tem postavili tudi nov rekord proge, ki so ga do sedaj imeli prav oni z 271 km. Druga je bila reprezentanca Italije, ki je na rolkah pretekla 292 km, četrta pa z 287,5 km druga ekipa Jugoslavije, ki so jo sestavljali tekači smučarskega kluba I-han. Tekmovanja v Caldonazzu se je udeležilo v moški konkurenci 27 ekip.
Na koncu naj dodamo tudi to, da so skirolkarji pred kratkim dobili tudi svojo mednarodno zvezo (SKIROL), v kateri so včlanjene skoraj vse srednjeevropske države in tudi Italija. Predsednik zveze je znani inštruktor in proizvajalec rolk Fabio C restani iz Vicenze.
(š. F.)
ODBOJKA
Kakovosten turnir »Petra Špacapana«
Med raznimi odbojkarskimi turnirji, ki se v tem času vršijo na Goriškem, se jo po kakovostni udeležbi odlikoval vsakoletni turnir »Petra Špacapana«, ki so ga tokrat priredili že desetič zapored.
V	moški konkurenci je nastopalo dvanajst ekip. Prvo mesto so zasedli Videmčani VBU, ki so nastopali z e-kipo, v kateri so bili tudi nekateri odbojkarji, ki nastopajo v A-2 ligi. V finalnem srečanju so premagali e-kipo Rangers z gladkim 3:0. Na tretje mesto se je uvrstila šesterka Brigata Gorizia, na 4. pa ekipa gostiteljev, goriška Olympia.
V	ženski konkurenci (nastopalo je šest ekip) so se na prvo mesto uvrstile predstavnice Libertasa iz Gorice, druge so bile odbojkarice ekipe Brandigi iz San Giovanni al Natisene pred Friulexportom in domačo Olym-pio.
obvestila
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
sklicuje jutri, 29. junija, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah
ob 19.30 v prvem sklicanju ter ob 20. uri v drugem sklicanju
14. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	predsedniško poročilo;
2.	obravnava in podrobno raz-členjanje statuta ter obrazložitev globljega smisla posameznih členov;
3.	diskusija;
4.	zaključki.
Jadralni klub čupa
prireja v soboto, 30.6., ob 20. uri, na društvenem prostoru v Sesljanskem zalivu DRUŠTVENI PRAZNIK. V nedeljo, 1.7., bo DRUŠTVENA REGATA za kajutne jadrnice. Start ob 10.30 pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje na društvenem prostoru do 9. ure. Na obe prireditvi so vabljeni člani, tečajniki in prijatelji.
Košarkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo v ponedeljek, 2.7. ob 20.30 seja odseka na stadionu *1. maj«. Obvezna prisotnost trenerjev in odbornikov.
ŠZ Bor
namiznoteniška sekcija F. Prešeren
vabi na poletne namiznoteniške igre vso mladino, rojeno v letih 1971 - 1976.
Igre, ki bodo na stadionu »1. maj«, bodo trajale od 1. julija do 30. julija vsak dan od 8.30 do 12.30. Vpisnina za cel mesec je 15.000 lir. Prijave sprejema Gabriele Raseni po 20. uri. Telefon 745092.
Športna šola Trst
vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304).
TPK Sirena
prireja od 23. do 29. julija jadralni tečaj na deskah. Tečajniki bodo lahko celo poletje vadili s klubskimi deskami. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkov-ljah ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri.
Udeleženci moške odbojkarske interlige
V nedeljo se je v Štandrežu pomerilo šest ekip na zadnjem turnirju moške odbojkarske interlige. Po štirih odigranih turnirjih so končni zmagovalci odbojkarji Salonita iz Kanala, ki pa so se morali na štandreškem turnirju zadovoljiti z drugim mestom za domačim Valom, ki je na skupni lestvici premočno osvojil drugo mesto in je s tem najuspešnejši zamejski udeleženec. Odbojkarji Sloge so bili šesti, borovci pa sedmi izmed skupno osem ekip. Po turnirju v Štandrežu so se udeleženci zbrali na nagrajevanju v Domu Andreja Budala, pred katerim smo posneli tudi to fotografijo
Pogovor z maratoncem Borisom Gorjanom
Gorjan: »Po končanem teku si poplačan za ves trud«
V soboto, 26. maja, je bila 12. izvedba maratonskega teka imenovanega »II passatore«. Po mnenju velike večine izkušenih tekačev, ki so že nastopili na podobnih tekih po Italiji in drugod, je prav »II passatore« najlepši. Proga je dolga 101,5 km in tekači morajo premagati pot od Firenc do Faenze. Tega teka se je v perteklo-sti udeležilo že več slovenskih tekačev. Leta 1977 sta nastopila Bukavec in Škerla va j, ki sta krstni nastop opravila v približno 16. urah. Za pravega zamejskega junaka pa lahko štejemo odličnega atleta Luciana Bukavca s Proseka, ki se je 4 krat udeležil te športne prireditve in je leta 1982 dosegel čas 10 ur in 24 minut, kar je obenem do danes najboljši čas nekega slovenskega tekača.
Letos se je kot edini slovenski predstavnik tekmovanja udeležil Boris Gorjan iz Sesljana. Bil je to že njegov tretji nastop in obenem tudi najuspešnejši doslej. Dosegel je čas 12 ur in 18 minut in s tem za 26 minut izboljšal svoj osebni rekord iz leta 1978. Med
3.000	udeleženci je dosegel 223. čas. Po vrnitvi smo ga zaprosili za razgo-gov o njegovih maratonskih izkušnjah.
»Kdaj si se začel ukvarjati s tekom in kako to, da si se odločil, da boš sodeloval na tako napornih tekaških màratonih?«
»S tekom sem se začel ukvarjati leta 1977, a to bolj iz potrebe kot iz prepričanja, ker sem bil takrat precej neokreten in težak. Prav prijatelj Luciano me je prepričal, naj se 78. leta prvič udeležim zgoraj omenjenega maratona. Takrat sem se primemo pripravljal, a kljub temu sem potem 4 leta malo ali bolje rečeno nič treniral. A kot se pogostoma dogodi, mi je »E Passatore« pustil veliko prijetnih in neprijetnih doživetij in sklenil sem, da se ba še enkrat udeležim?«
»Ko si drugič nastopil so bile bistvene razlike pri tvojem teku?«
»Seveda so bile in po vrhu še velike, čeprav sem bil pri mojem krstnem nastopu dobro pripravljen pa kljub temu nisem vedel, kaj me na progi čaka, kako je proga izpeljana, da si lahko primemo razporediš moči. Povrhu pa te prvič popolnoma spravi s tira čudna ura, start ob 16.30. Vsekakor pa si ob prihodu na cilj za ves trud primemo poplačan. Res se človek izredno lepo počuti in z besedami ne moremo pisati mojega zadoščenja in zadovoljstva.«
»Kdaj si se pravzaprav odločil, da se udeležiš letošnje izvedbe?«
»Moj prvotni načrt je bil, da bi letos poskusil še daljši maraton. Vestno sem treniral jeseni in pozimi in prav takrat sem zbolel za pljučnico, in sem tako izgubil skoraj dva meseca treninga. Zato sem se odpovedal nastopu na 177 km dolgem maratonu, odločil pa sem se za »D Passatore« potem ko sem v noči med 5. in 6. majem uspešno pretekel 56 km dolgo pot od Pordenona do Caorle in sem se s časom 5 ur 20 minut uvrstil med 400 udeleženci na 20. mesto. Veliko zaslug za mojo udeležbo pa imata predvsem bratranec in njegov prijatelj, ki sta mi priskočila na pomoč in me skozi vso progo spremljala, saj je na takem maratonu tovrstno spremstvo ne-obhodno potrebno.«
»Razloži našim bralcem, kako pravzaprav poteka maraton?«
»Med progo samo so razvrščene o-krepčevalnice, na katerih dobič vse. Od medu do čokolade, mleka, čaja, sira, vina in slane vode, ki se je tekmovalci pogostokrat poslužujejo. Domačini te skozi vso progo spodbujajo, ker se zavedajo, kakšen trud vlagajo tekmovalci in tudi sami ob progi pripravljajo okrepčevalnice. Seveda ne manjka zdravniške pomoči in rešilec stalno kroži na progi za najnujnejše potrebe. Med potjo je nekaj kontrolnih mest, ki so znana vsakemu tekmovalcu. Da pa se ne bi tekmovalci del poti vozili, je med potjo nameščenih nekaj skritih kontrolnih mest, na katerih mora vsak tekmovalec ožigosati svoj kartonček. Kot zanimivost naj povem, da so bari ob progi odprti celo noč.«
»Prav gotovo si med tem tekom imel težave, kakšne narave pa so bile?«
»Pri 67. km sem imel kar za eno uro in 40 minut boljši čas v primerjavi s tistim iz leta 1982, takrat pa je prišlo najhujše. V 30-minutnem postanku so mi bolničarji izpraznili kar 4 velike žulje na podplatih in mi masirali noge, pa tudi na cilju so imeli bolničarji spet opravka z mojimi žulji. Podobne težave doletijo veliko večino tekmovalcev.«
»Kaj ti je ostalo najbolj v spominu?«
»Med tekom, posebno v drugi polovici, sem bil trdno prepričan, da se ne bom nikoli več udeležil maraton-.skega tekà v Firencah, a že ko sem prekoračil ciljno črto sem bil ves prevzet od veselja in sam sebi zagotovil, da bom prihodnje leto ponovno ha startu.«
»Kaj bi svetoval ostalim ljubiteljem rekreacijskega teka?«
»Pozval bi jih, da bi se slovenski atleti v čim večjem številu udeležili tega svetovno znanega pohoda. Poleg tega izredno važnega trenutka pa bi apeliral na naše tekače, ki so v preteklosti že sodelovali na tej prireditvi, da se prihodnje leto polnoštevilno prijavijo za start.«
Zahvaljujejo se Borisu za izčrpen pogovor in mu želimo, da bi poleg o-stalih želja, vsaj zadnji poziv naletel na zaželeni odziv s strani slovenskih atletov.	(S.Z.)
3 KRAT MUNDIAL
FI FATIMI». Saša Rudolf
(14-)
To je obenem karakteristika dežele v popolnem razvoju, ki je kljub izrednemu bogastvu surovin, vseh, ki jih potrebuje sodobna industrija, 2 milijonama kvadratnih kilometrov orne zemlje, ki le čaka, da bi jo kdo Posejal, 60 milijonom glav gojeve živine, 40 milijonom ovac, 5 milijonom prašičev in trem milijonom konj, o-stala revna.
INFLACIJA PO JUŽNOAMERIŠKO
Vojaški režim je tedaj sicer privedel do delne zajezitve inflacije — vojna okrog Falklanda ali Malvm je bila še daleč — vendar le v primerjavi z inflacijo, ki jé vladala za časa Isabelite, ko je skoraj dosegla tisoč odstotkov na leto. Kako je peso v teku let izgubil na vrednosti kaže primer, da si z denarjem, ki je leta 1972 zadostoval za nakup avtomobila, leta 1978 lahko kupil le še gumo.
Inflacija je prizadela vse, predvsem pa najrevnejše sloje, ki z hiesečnimi prejemki životarijo.
Odpravljene so bile politične cene najnujnejšim dobrinam, tako
da se je delavstvo pod hunto znašlo prav na robu e-marginacije. Toda to je bila le gospodarska cena, ki jo je bilo treba plačati, socialna in politična, ki je morda nekoliko manj opazna, pa je bila še višja.
Kako je bilo z inflacijo med Mundialom najzgovorneje pove primer, da je banka v centru za komunikacije v soboto, 3. junija, izplačala za 100 nemških mark 35 tisoč novih pesov, v ponedeljek, torej manj kot 48 ur kasneje, pa 36.500. S to razliko je bilo tedaj moč v Argentini kupiti poldrugi kilogram pljučne pečenke.
Lahko si predstavljamo, kaj taka inflacija pomeni za delavske ali uradniške družine s tedanjimi plačami od 80 do 100 tisoč pesov mesečno. Gospodinjam smo lahko verjeli, ko so trdile, da so potrebni pravi čudeži, da denarja za preživljanje ne zmanjka že sredi meseca. Kako je torej povprečni Argentinec lahko živel s tako plačo in takimi cenami.
Brez temeljitejše analize ni bilo moč objektivno odgovoriti, čeprav za poglobitev med Mundialom, ki zase zahteva lep del sil dopisnika, ni bilo dovolj časa. Iz vsakdanje prakse si je bilo moč ustvariti sliko, ki sicer ni in ne more biti do kraja verodostojna in bi je torej ne kazalo posploševati, vendar je vseeno toliko stvarna, da lahko da vsaj površni odgovor na vprašanje življenjskega obstoja Argentincev.
Za vzdrževanje družine moramo vzeti v poštev zaslužke vseh družinskih članov, kajti le v redkih izjemah je celotno finančno breme zgolj na družinskem poglavarju. Tako dobimo po dve, največkrat tri sicer spromne mesečne plače, ki pa skupno le krijejo življenjske stroške. V večini primerov ima družinski poglavar poleg stalne službe in kopice nadur še honorarno delo, s čimer ne samo zaokroži, pač pa podvoji
ali potroji mesečno plačo. Ko že govorimo o plači, moramo ločiti med osnovo (od 80 d 100 tisč pesov) in raznimi dokladamo (starostna doba, draginjska in družinska doklada, nočnina in podobno). Ko Argentinec govori o plači, običajno pove le koliko znaša njegova osnova in ne koliko v resnici prinese domov.
Velika razlika je tudi med plačami v javnih in zasebnih podjetjih, saj si javne ustanove v največ primerih —- dogaja pa se le — ne morejo dovoliti, da bi nameščencu plačevale osebne dohodke tudi izven u-radnih plač.
Pri zasebnikih je to splošen običaj. Mehanik, ki dela pod gospodarjem, uradno prejme 80 tisoč mesečno — in na ta zaslužek tako delavec kot delodajalec plačata davek — obenem pa mu gospodar odšteje na roko še kakih 100 do 150 tisoč, ki so izven davčnih dajatev. Sam državni ustroj vojaške hunte je tako delavce kot delodajalce prisilil k davčni utaji.
Opozoriti pa velja, da so vsakodnevne zahteve Argentincev v marsičem drugačne od evropskih. Tako je izdatek za meso in kruh v Buenos Airesu mnogo višji kot pri nas, saj se mesa in kruha tudi neprimerno več poje. Istočasno pa so manjši izdatki za sadje in zelenjave, kar je zelo drago in tudi malokdaj na argentinski mizi. Različni so tudi okusi, ki zadevajo opremo stanovanja in obleke. Pri tem se Argentinec zadovolji z najnujnejšim, obleko zavrže ko je dokončno ponošena in ne ker je prešla iz mode.
Domovi so prijetni, vendar brez luksuzne opreme. Isto velja za gospodinjske stroje, ki jih je še prav malo. Vse več pa se troši za večerje v restavracijah in za nedeljske zabave na prostem z obilico pečenega mesa, ki je za evropske pojme skoraj neverjetna.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina io /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800 00 dm, za orgo-m/aciie m podietio mesečno 250.00. letno 2 500.00 din
Poétnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - 2i/o račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ono Kardeljeva 8/11 nad telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18"• Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. A ZTT	člen Mija ruke
in tiskar- ^ Trsi	IM lij] zveze Časopisnih
založnikov FIEG
28. junija 1984
»Apartheid in mučenje kot siamska dvojčka«
WASHINGTON — Temnopolti luteranski škof Tshenuwani Simon Fari-sani je na včerajšnji tiskovni konferenci apeliral na ZDA, naj sestavijo preiskovalno komisijo, ki naj razišče naraščajoči pojav mučenja v zaporih Južne Afrike. »Apartheid in mučenje sita kot siamska dvojčka, eden ne more biti brez drugega,« je trpko naglasil škof in časnikarjem na lastnem telesu pokazal posledice muk v johannesburški ječi.
Cerkveni dostojanstvenik je bil trikrat zaprt zaradi nasprotovanja južnoafriškemu rasističnemu režimu, vsega skupaj je presedel 372 dni. »Najhuje je bilo tretjič,« je povedal, »ko so me strašno mučili z elektrodami pripetimi k ušesom, prstom na nogah, spolovilu.« Razodel je tudi, da so ga silovito udarjali s palicami in stoli, dokler ni bil ob zavest, poleg tega so ga obešali z glavo navzdol in enkrat celo tako, da je visel z okna v tretjem nadstropju.
Vse to je povedal v navzočnosti predstavnikov organizacije Amnesty International in ameriškega senatorja Perchyja, ki se zavzema za novo zakonodajo na področju preganjanja mučilne prakse.
Belgijski senator zbežal ugrabitelju
BRUSELJ — Belgijski socialistični senator Guy Cudell je od nedelje zvečer do večera naslednjega dne preživel res neprijetne ure: bil je v re kah zlikovca, ki ga je ugrabil, da hi od njegovih sorodnikov izsilil odkupnino za približno 150 milijonov lir.
Guy Cudell, ki je star 67 let in je tudi župan bruseljske občine Saint -Josse, je žandarmom izjavil, da ge je ugrabitelj pričakal v nedeljo zvečer v njegovem mercedesu. S pištolo v roki mu je ukazal, naj zapelje v samoten kraj v Ardenih. Naslednjega večera pa je belgijskemu senatorju uspelo zateči se v neko kmečko hišo, od koder je lahko po telefonu poklical policijo. Ugrabitelja so aretirali.
Na sliki: senator Guy Cudell po u-grabitvi.	(AP)
CSSR: rajši v pisarno kot v tovarno
PRAGA — »Moja hči je končala srednjo ekonomsko šolo z odličnim uspehom. Trenutno je zaposlena, a bojim se, da jo bodo premestili v neposredno proizvodnjo. Ne v našem in ne v sosednjem okraju ni namreč delovnih mest za njeno kvalifikacijo in izobrazbo, kljub temu pa je vsakomur znano, kako so po uradih vsakega podjetja zaposleni ljudje z nedokončano šolo in z neustrezno šolo in z neustrezno kvalifikacijo«.
To je v partijskem glasilu »Rude pravo« napisala neka tovarišica z Moravske, Kamila Koubova. Po vsem sodeč pripada tisti skupini ljudi, ki so prepričam, da so uradi privlačnejši od tovarniških hal in zato se boji za hčer, da ne bi dobila službe, ki se je ne želi.
Pismo »zaskrbljene matere« so objamli ob vzporednem komentarju, v katerem niso izbirali besed, da so kritizirali »tovarišico Koubovo« in njej podobne starše. V odgovoru so napisali, da je »tovarišica globoko zabredla v demagogijo«, ko je prepričana, da je delavec eno, uradnik pa nekaj povsem drugega.
To vprašanje pa je kot kaže izredno aktualno na Če
škoslovaškem. Pritisk na srednje šole in fakultete je izreden, mladina, predvsem pa njeni starši, se na vse pretege trudijo, da se izognejo tovarniškim halam v korist uradov.
Kdo je torej kriv za tako stanje? Po vsem sodeč je glavni »krivec« dolgoletna praksa in tudi dejanska ugotovitev, da so bile službe v uradih bolje plačane kot v tovarnah. Danes pa je položaj popolnoma spremenjen. Zdravstveni delavec, učitelj in še kdo drug, nimajo nič večjih dohodkov od specializiranega strojnega mehanika, vodnega inštalaterja, a vera v stare in donosne uradniške plače je ostala nespremenjena.
V takem položaju so seveda oblasti prešle k drastičnim ukrepom. Postopoma višajo delavske plače, medtem ko so uradniške praktično zamrznjene, prav tako so omejili število vpisov v fakultete, saj se ČSSR že spopada z intelektualno brezposelnostjo, medtem ko delavcev in obrtnikov v nekaterih panogah primanjkuje. Partija obe nem poudarja, da pravica do dela v socialistični družbi še ne pomeni tudi pravico do določene službe.
O človekovih pravicah v Italiji
RIM — Komisija Mednarodne federacije za človekove pravice bo v kratkem prišla v Italijo na ogled tako imenovanih posebnih zaporov, v katerih sedijo, kot znano, v prvi vrsti domnevni in dejanski teroristi. Ta sklep je komisija sprejela po predvčerajšnjem razgovoru v Parizu z delegacijo svojcev zapornikov v italijanskih kaznilnicah (med svojci je bila tudi mati Giuliana Noria).
Komisija je včeraj v Strasbourgu izročila Evropskemu razsodišču za človekove pravice dosje o razmerah v italijanskih ječah, ki ga je še prej posredovala Pertiniju.
Britanski parlamentarci v Argentini
BUENOS AIRES — V teh dneh se mudijo na »zasebnem« obisku v argentinski prestolnici trije britanski parlamentarci, predstavniki treh najpomembnejših britanskih političnih strank, in sicer: konservativec Cyril Tow-send, laburist George Foulkes ter predstavniki liberal - socialdemokratske koalicije Weyland Kennot. Srečali so se z argentinskimi parlamentarci in predlagali, naj bi državi obnovili diplomatske in gospodarske odnose, medtem ko naj bi začetek pogajanj o suverenosti nad otočjem Falkland - Malvinas prenesli na leito 1990. Gre za prvi, sicer neuradni stik med britanskimi in argentinskimi parlamentarci po vojni med državama za suverenost nad otočjem sredi Atlantika.
Poskus samozažiga
Politična sprava zaradi kakaa
VZHODNI BERLIN — Na sedežu stalnega diplomatskega predstavništva Zvezne republike Nemčije v Vzhodnem Berlinu (na sliki) se že več tednov nahaja kakih petdeset vzhodnonemških državljanov, ki bi se hoteli izseliti na Zahod. Od včeraj je vsak dostop na predstavništvo zaprt, istočasno pa se je razvedelo, da osebje, ki je na njem zaposleno, ne namerava več skrbeti za prehrano beguncev. Ti pa so izjavili, da bi si vzeli življenje, če bd jih prisilili zapustiti poslopje. V tem napetem vzdušju si je predvčerajšnjim neki mladenič, katerega istovetnost ni znana, skušal vzeti življenje s samozažigom, vendar so mu pravočasno priskočili na pomoč. Zdravniki, ki so jih poklicali funkcionarji predstavništva, so izjavili, da bo mladenič ozdravel v nekaj dneh.
DAKAR — Iz Gane, s Slonokoščene obale in iz Toga nam prihaja naukv kako je kdaj pa kdaj ideološke razlike treba znati premostiti v korist skupnih gospodarskih interesov. Ganski voditelj, kapitna Rawlings, ki je prevzel oblast v državi 1. januarja 1981, je te dni ukinil policijsko • uro, ki je bila v veljavi ves ta čas, poleg tega je spet odpri mejne prehode s Slonokoščeno obalo in Togom, ki so bili zaprti od septembra 1982.
V Akri so ukrep uradno utemeljili z nujo, da se zatre tihotapljenje kakaa in tujih valut, na dlani pa je, da gre za izrazito politično potezo. Gana že dolgo obtožuje Togo in Slonokoščeno obalo, češ da na lastnih tleh dajeta zavetišče ganski politični emigraciji in ji dajeta potuho, ko ta z njunega ozemlja pripravlja destabilizacijske akcije zoper Rawlingsovo revolucionarno vladavino. Da bi pa politično potezo res lahko uspešno izpeljala, je Gana položila na tehtnico žgoče vprašanje poslabšane konjunkture na svetovnem trgu s kakaom: in ker je Slonokoščena obala prva pridelovalka kakaa na svetu (Gana pa tjet-ja), Rawlingsu ni bilo težko prepričati njenega predsednika Boignyja, da brez »kakavnega zavezništva« sosedi ne
bosta gospodarsko prišli daleč. Približno enako velja za Togo, ki sodi skupaj z Gano in Slonokoščeno obalo med največ je svetovne pridelovalce kave (in prav tako kakaa). Neugodni konjunkturi na svetovnem tržišču s kakaom se je lani pridružila še huda suša, razlog več, torej, da se med trojico ustvari »kakavna zveza«.
Najboljši dokaz tega, kako se je kakao bolje obnesel kot kateri koli diplomat, je tu: vlada Slonokoščene obale se je obvezala, da bo onemogočila vsakršno rovarjenje ganske politične emigracije zoper Rawlingsovo vladavino in je oblasti v Akri celo zaprosila, naj ji izročijo spisek emigrantov. Dobila ga je seveda takoj. Enaka obveza nasproti Gani je prišla od voditelja Toga, generala Eyadema.
Politični opazovalci v odpravi policijske ure v Gam in odprtju meje s Togom in Slonokoščeno obalo ne vidijo le zemljepisno omejenega ukrepa, ampak ga ocenjujejo tudi kot odpiranje vrat sodelovanju z zapadnim svetom, sicer pa vsestranskemu sodelovanju z državami različne politične in gospodarske ureditve.
miki Muster: Trije hribolazci
(13.)	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
navpični steni :	^
Pinochetov napad na levico
SANTIAGO DE CHILE — Čilski fašistični režim snuje tako imenovan protikomunističen zakon, s katerim naj bi se po besedah notranjega ministra Jarpe uspešno zoperstavili nevarnosti sovjetskega komunizma. S tem zakonom naj bi levičarsko opozicijsko koalicijo MDP (»ljudsko demokratsko gibanje«) proglasili kot nezakonito in protiustavno. Enako pobudo je pred r.ekaj tedni sprožila desničarska filorežimska »neodvisna demokratska unija« (UDI).
Predčasne volitve na Korziki
PARIZ — Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril dekret, s katerim je bila razpuščena korziška avtonomna skupščina. Vest je objavil nov» glasnik francoske vlade Roand Dumas, ki je tudi dejal, da bodo razpisali volitve na Korziki po vsej verjetnosti avgusta.
Korziška skupščina je bila izvoljena leta 1982 na osnovi novega posebnega statuta, ki priznava otoku določeno avtonomijo.
Iz SZ več metana za Avstrijo
DUNAJ — Avstrija bo povečala uvoz metana iz Sovjetske zveze. Trenutno znaša letni uvoz 2,5 milijarde kubičnih metrov po novem sporazumu med dunajsko in moskovsko vlado pa se bodo pošiljke zemeljskega plina že letos pričele postopoma množiti, tako da bodo leta 1989 dosegle 4 milijarde kubičnih metrov.
Novi sporazum predvideva namreč dodatni uvozni kontingent 1,5 milijarde kubičnih metrov, kakor so sporočili včeraj predstavniki Zvezne gospodarske zbornice na Dunaju.
Kompjuter imenovan galaksija
PEKING — Na Kitajskem so izdelali elektronski računalnik, ki je sposoben opraviti tudi po 100 milijonov operacij na sekundo. To je prvd taka »mojstrovina« na Kitajskem in izdelal jo je neki univerzitetni inštitut, ki tesno sodeluje z obrambnim ministrstvom.
Kitajska tiskovna agencija piše, da so računalnik imenovali »Galaksija« in podobnega imata samo Japonska in ZDA.