Št. 221 Trst; v ponedeljek M. avgusta 1913. Tečaj XXXVIII. V;»i »»t ■ * IZHAJA ViiAK DAN ><* ?a ,^DaOITl" au* t ST •*U lete Kres 5-a«, aa pal leta Kr«n S »O. T»i depiai maj se poiiljajo nm uredništvo lista.. Nefr»»4.'- vama pisma M M tprejema]« In rakopltl m ai vr»5»jt. Nvoiiino, oglu« ia reklamacije je podilj&ti na npn^o T7REDN1ŠTVO: vilo« Siorfie Salattl 20 (Naredai *•«)-Isdajatalj in odgovorni nrednik ŠTEFAN «OI>IKL Lm*-,ik feansercij listo .Edinost*. - Natisnila Tiskar aa .Ldiaost*, ratmn^ zadrage a omejenim porchvons ▼ Tntn. u'ie» Oiorgie Oalatti Ste v. 20. Prttae ^raailnRnl rafcin Stev. »41-652. TELEPOfl It U-JF. Mirovna pogodba podpisana Jutri seja mirovne konference. Mirovna pogodba podpisana. Besedilo pogodbe. BUKAREŠT, I O. (Izv.) Na vSeraj-šnji seji mirovne konference je bil sestavljen definitivni načrt pogodbe in mirovnega protokola, danes ob pol 11 dopoldne pa je bila miro7na pogodba slovesno podpisana, nakar je bila ta historična ssja mirovne konference med grmenjem topov in velikanskim navdušenjem občinstva zaključena. Istočasno 10 zadoneli vsi mestni zvonovi in vojafike godbe so po ulioah o znanj ovale veseli treno-tek V torek se vrši zadnja seja konference, da se reSijo nekatere po stranske formalnosti in revidira sklepni protokol. BUKAREŠT, io. (Izv.) Danes ob četrt na io dopoldne so se sestali mirovni delegati k slovesnemu podpisu mirovne pogodbe. Takoj začetkom seje je prečital tajnik Pisosci besedilo mirovne pogodbe, ki se glasi: Mirovna pogodba med bolgarskim kraljem na eni ter grškim, črnogorskim, rumunskim in srbskim kraljem na drugi strani: V iskreni Želji, da napravijo konec sedanjemu vojnemu stanju in v želji, da napravijo red in prinesejo svojim narodom, ki so toliko časa trpeli pod grozotami vojne, toli zaželjeni mir, so omenjena Veličanstva sklenila, skleniti definitivni mir in so imenovala v to svrho sledeče pooblaščence: (Sledi lista delegatov vseh na konferenci zastopanih držav.) Potem ko je srečno prišlo do sporazuma, je bilo sklenjeno : I. Med bolgarskim kraljem in osta iml vladarji, kakor tudi njih dedič! In nasledniki bosta vladala mir in prijateljstvo. H. Glasom V. priloge mirovnega protokola popravljena meja med Rumunijo in Bolgarsko se prične ob Donavi nad Turtukajo in se konča ob Črnem morju, južno od Ekrena. Vrh tega je izrecno dogovorjeno, da Bolgarska tekom 2 let podere utrdbe pri Ru« ščuku in Šumli in vse utrdbe 20 km okoli Balčika. Mešana komisija določi tekom 15 dni na licu mesta novo mejno črto In izvrši razdelitev vsled nove meje deljenih nepremičnin in posestev. V slučaju kakega nesporazuma razsoja razsodišče kot zadnja instanca. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. — Človek ne ve nikdar, kaj bi moglo pritf, — |e odgovorila gospa Courtneyejeva resno. — Ali smem govoriti z vami kakor bi bila vaša sestra? Pokimai |e prltrjevalno z glavo, a iz-pregovoriti nI mogel niti besedice. — Reci pa, da bi bilo v prejšnjem življenj vaše soproge nekaj, kar bi radi zakrili. — Ah, — (e) je s strahom posegel v besedo. — Kaj naj bi pa bilo v njenem prejšnjem življenju, kar bi bilo treba zakrivati? — Ne vem. Toda oni človek, o katerem govorim, |e trdil, da je marsikaj v njenem življenju, kar |e treba zakrivati, in meni se zdf, da govori oni človek resnico. — Kako to? — Jaz poznam vso njeno preteklost, stotnik ChalUs. Nameravala sem vse to ža- lil. Glasom IX. priloge mirovnsga protokola določena meja med Srbijo In Bofgarsko se prične pri gori Partarica na stari maji. gre potem med razvodjem Vardarja In Strume. izvzemši dolino Strumnice, ki ostane pod Srbijo in se konča pri pogorju Belašlca. Novo mejno črto In razdelitev vsted nove mejne čr'e deljenih nepremičnin In posestev, določi s pridržkom razsodišča posebna mešana komisija. IV. Vprašanja, ki se tičsjo stare srbsko-bo!* garske meje, se urede sporazumno med med Srbijo in Bolgarsko. v. Glasom IV. prilcge mirovnsga protokola določena meja med Grško in Bolgarsko se prične na novi srbsko-bolgarski meji, gre potem po grebenu pogorja Belašlca In se konča z Izlivom reke Meste. Po izrecnem dogovoru ss jo Bolgarska že odpovedala svoji zahtevi po otoku Kreti. VI. Glavni stani posameznih armad se obvestijo o podpisu mirovne pogodbo. Bolgarska vlada se obveže, da prične z demobilizacijo že prihodnje dni. VII. Izpraznite/ bolgarskega ozemlja se izvrši takoj po demobilizaciji bolgarske ar made in bo končana najpozneje tekom 14 dni. VIII. Med okupacijo bolgarskega ozemlja ob drže armade pravico nabavljanja (rekvizicije) In prosto vporabo železnic za transport čet, vojnega materijala In živil. IX. Vsi vcjni vjetniki se kolikor mogoče hitro zamenjajo. X. Sedanja pogodba se ratificira tskom 15 dni, ali če mogočo še prej in izmenjava ratifikacij se izvrši v Bukareštu. V potrditev predstojećega so stavi.I imenovani svoje podpise in psčat. V Bukareštu, dne 10. avgusta 1913. V trenotku, ko so podpisovali mirovni delegati pogodbo, so zagrmeli z mestne trdnjave topovi v pozdrav. V vsem mestu so pričeli zvoniti zvonovi. Na tisoče ljudstva je na ulicah in vojaške godbe hodijo po mestu, hiše so se Že včeraj zve* raj zvečer okrasile z zastavami. Med tem se vrše v uradu zunanjega ministrstva zadnji akti. Ministrski predsednik Venize-los se je v imenu mirovnih delegatov zahvalil Majorescuju za njegovo izborno molčati, toda grežaje onega pijanca danes zjutraj so mi dale povod, da govorim in vam povem vse. Vaša soproga |e moja se-stričina. — Toda kiko vendar ? — HČI je mo{ega strica, brata noje matere. Oni stari Človek, ki ste ga videli v Parizu, ni brez vzroka zatrjeval, da ima pravice do nje. Sedaj je bilo povedano. Izvedel Je, da fe ono, kar Je tako dolgo slutil, resafca, Id vse one strahovite dogodbe, ki jih Je čui pripovedovati o plesalk! Fay, so mu začele vstajati pred očmi. Potemtakem se ni čuditi, da je tako pretreslo mr. Bruceja, ko jo Je zagledal, in da so mislili oni mladi ljudje v Bouloguskem gozdiču, da ima|o pravico, da Jo nagovore. Njegova soproga 1 Kaj Šel Vsakogar žena, če je bilo vse to res. — Najbolje Je bilo, da sem vam povedala vse, — |e rekla nežno. — Morala sem vas opozoriti, in če tudi ml vemo te, ni treba zato, da bi izvedel za to ves svet. — Vi ste mi resnična prijateljica, — Je zamrmral, stiskajoč roko, ki mu |o Je po- vodstvo mirovnih konferenc in nasvete, in poudarjal, da se bodo vsi balkanski narodi spominjali imena Majorescu s hvaležnostjo in spoštovanjem. Mirovni delegati vstanejo raz sedeže in prirede rumunskemu ministrskemu predsedniku ovacije. Globoko ginjen se je Majorescu zahvaljeval v posebnem govoru, v katerem je naglašal, da kaže sedanji podpis pogodbe spravljivost in je v čast civiliza- Majorescu poudarja, da se bodo mirovni delegati razšli v zavesti, da so storili vse, kar so mogli, da varujejo interese držav, katere so zastopali. Razšli se bodo v zavesti, da so spravljive vezi, do katerih je prišlo tekom skupnega delovanja delegatov, pričetek dobrih odno-šajev med posameznimi balkanskimi dr 2avami. Mirovni delegati so sprejeli govor ministrskega predsednika Majorescuja z velikim odobravanjem. Nato je bila seja zeključena, Delegati so ostali še nekaj časa skupaj v prijateljskih pogovorih, nakar so zapustili urad zunanjega ministrstva. Množica jim je priredila na ulici viharne ovacije. Delegati so odšli nato v kraljevski grad, odkoder so se z rumunsko kraljevsko dvojico odpeljali v katedralo, kjer je bil slavnostni : Te deum! Množica je pozdravljaia zlasti kralja in načelnike posameznih delegacij. Po „Te deumu" so se odpeljali delegati med viharnimi ovacijami v kraljevski grad, kjer so se vpisali v predloženo jim polo. BUKAREŠT i o. (Izv.) Ministrski predsednik Majorescu je povabil včeraj zvečer mirovne delegate v palačo zunanjega ministrstva na diner, h kateremu so prišli vsi rumunski ministri in vsi mirovni delegati. Majorescu je imel sledeči govor : Konferenca je ravnokar dokončala svojo nalogo in jutri se podpiše defini tivna mirovna pogodba. Veseli me, da se delegatom krščanskih balkanskih drŽav lahko Še enkrat zahvalim za čast, ki so nam jo izkazali s tem, da so v Bukareštu dokončali mirovno delo. Sporazum, do katerega je prišlo v tako kratkem Času. pomeni novo veliko silo v Evropi. Ministrski predaednik Pašić se je naprej zahvalil ministrskemu predsedniku Majorescu, nakar je poudarjal veliki pomen historičnega dela, katero je izvršila mirovna konferenca. Zahvaljeval se je rumunskemu kralju, rumunski prestolici in celokupni rumunski vladi za gostoljubje in je naglašal, da je modrost in pravičnost kralja Karla dvignila Rumunijo do velike kulturne stopnje in do prvega političnega faktorja na jugovzhodu Evrope. Rumunija si je pridobila hvaležnost vseh balkanskih narodov. Konečno je Pašić izrazil Željo, dala. — V resnici nisem zaslužil takega pri jateljstva od vas. — Vsekakor sem vas opozorila na ◦nega človeka in vas svarila, — Je rekla, ko je vstala, da bi odšla. — Seda| se vam ne morem tako zahvaliti, kakor bi se vam moral. Zelo bridke je, kar ste mi povedala. Mislim pa, da ste mi povedala v resnici vse to — fe rekel z nekako zmešanim glasom. — Komaj morem verjeti, da sem v resnici ču! vse tc. — Ne, ne san|ate. Vaša soproga je moja sestričina. MoJ stric j? popolnoma prepričan o tem. In prej Je bila znamenita plesalka pod imenom Fay. Prepustila ga |e nato njegovi bolesti ic [e cdlla domov, skoraj v strahu, da ni storila prav, da mu |e povedala vse. Povedala Je svoje&u soprogu, da je srečala stotnika ChalUsa in da mu je raz krila vie stvari. Dr. Courtney je odobravai, kar Je storila. — Bolje Je, da ve vse, revež — Je rekel. — Prehudo bi bilo, ko bi ga zadel vihar, Id gotovo pride nadenj, nepripravljenega. Bilo bi prehudo. da ostane Rumunija trajno na čelu naro dov, ki jih zastopajo mirovni delegati, kazajoč jim pot reda, miru in napredki. Ministrski predsednik Pašić je dvignil čašo na zdravje kralja Karla in čait Ru-munije. Odlikovanje mirovnih delegatov. BUKAREŠT, io. (Izv) Kralj Karol je odlikoval vse delegate mirovne konference, razun bolgarskih, z najvišjimi ru-munskimi redovi. Srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiću, ki že ima ta odlikovanja, pa je podelil kralj svojo podobo v dragocenem okvirju z lastnoročnim podpisom. Bolgarski delegati bodo odlikovani najbrž še le po obnovljenih diplomatskih odnošajih. Radost v Beigradu. BELGRAD, io. (Izv.) Vse mesto je v zastavah. Tisoč glava množica pozdravlja radostno sklep miru. Za vračajočega se prestolonaslednika se pripravlja posebno sijajen sprejem. Vrhovno poveljstvo pripravlja vse potrebno za sukcesivno demobilizacijo armade. Vprašanje revizije pogodba. DUNAJ, io. (Izv.) Oficijozni listi so postali v vprašanju revizije mirovne pogodbe zelo reservirani. Tolažijo se edinole še s sporazumom, ki baje obstoja tozadevno med Avstrijo in Rusijo, Sicer je res, da Rusija žtli rešiti Kavalo za Bolgarsko, vendar ni pa gotovo, da bo Rusija zavrnila vsako akcijo, ki bo se izvršila, ne da bi si bila Evropa edina. Vse druge velevlasti pa deloma kar direktno odklanjajo vsako revizijo. Včeraj je bila razglašena oficijozna francoska nota, ki označuje ostentativno bukareški mir kot pravičen in sprejemljiv. Nemški cesar Vi-l;elm je včeraj in danes nastopil takore-koč demonstrativno preti Berchtold-ovi politiki a tem, da je čestital kralju Karolu na lepem uspehu sklepa miru, za katerega morajo biti hvaležni tako vojskujoči se narodi kakor tudi cela Evropa, ter s tem, da je imenoval danes grškega kralja Konstantina feldmaršalom nemške armade. Balkanski krogi odklanjajo za vsako ceno vsak poskus revizije. Potemtakem je več ko gotovo, da se odvrne od bukareškega miru vsaka nevarnost od zunaj. PETROGRAD, io. (Izv.) Minister za zunanje zadeve Sazonov je konferiral danes s trancoskim in angleškim veleposlanikom ter srbskim in rumunskim poslanikom. Razpravljalo se je o eventualni reviziji mirovne pogodbe. Berchtold v avdijencljl. ISCHL, i o. (Izv.) Včerajšnja avdijen-cija zunanjega ministra grofa Berchtolda pri cesarju je trajala skoraj dve uri. Podučeni krogi trdijo, da se je cesar izrekel proti namišljenemu ostremu postopanju proti bukareški mirovni pogodbi. Toda nevihta še ni izbruhnila. Avgust Lesccurs se je v s/oji pijanosti zapletel v neki pretep in je dobil take poškodbe, da so ga nezavestnega prenesli v bolnišnico kjer je težko bolan ležal več tednov. — Saj lahko počakam — je dejal sam pri sebi. — Najboljše karte so vendar v moji roki, ia ko pride pravi čas, Jih že.izigram. Sedemintrideseto poglavje. Rešenec. Parnik »Patagonija* je dokončal svojo dolgo prekmorsko pot In je nekega sc parnega večera priplul v georgetowcsko luko. Na krovu je vladalo živahno življenje in vse je bilo videti le preveselo, da pride zopet po tako dolgi pomorski vožnji na suho. Mornarji so v svojem delu hiteU sem-tertja, a kapitan je stal oa poveljniškem mostiču In kramljal z neldm mladim Človekom, ki, sedeč po nekam čudni obleki, ni spadal k ladijskemu moštvu, — Oospod kapitan, vsaj seda) bi vam mogel pomagati kjerkoli, da bi vam izkazal svojo hvaležnost — je rekel mladi mož, ki je stal poleg n|ega. (Dalje.) Stran TL. .EDINOST" 3t. 221 V Trato, dne 11 avgusta 1913. Spopad med Grki in Bolgari. SOFIJA, lo. (Izv.) Pri okraju Petrič so baje včeraj prekoračile grške pred-straže demarkacijsko črto in provocirale Bolgare. Prišlo je do kratkega spopada. Na obeh straneh je padlo več mrtvih in ranjenih. Bolgarija je tozadevno 2e protestirala pri velevlastih. Macedonski bolgarski konfta proti pogodbi. SOFIJA, io. (Izv.) Macedonski komite je imel danes zborovanje, na katerem je bila sprejeta protestna izjava proti določbam bukareške mirovne pogodbe. Dnevno povelje kralja Konstantina armadi. ATENE, i o. (Izv.) Kralj Konstantin je izdal dnevno povelje, v katerem pro slavlja hrabrost vojske in mornarice in naglaša končno: „Naše delo Še ni dokončano. Grška mora postati močna. Jaz bom neumorno deloval za vresničenje tega cilja. Naš nepreklicljiv sklep mora biti storiti Grško, ki bo militarično močna, spoštovana od prijatelja in strašna so« vragu. Negativen odgovor Porte na demaršo velesil. flh . CARIGRAD, i o. (Izv.) Jutri izroči Porta odklanjajoč odgovor na noto velesil. Posebna deputacija, ki bo baje sestavljena iz prebivalcev Drinopolja, se poda v evropske prestolnice, in bo nastopila za tur. Ško Drinopolje. Deželnozborske volitve na Goriškem. Vditve v veleposestniški kuriji. Včerajšnje volitve v slovenskem vele-posestvu so se končale tako, kakor je bilo pričakovati. Zmagala je od vele-posestva proglašena lista z veliko večino glasov. Sicer so novo* struja rji v zadnjem momentu sestavili po-sebno kandidatsko listo, v katero so postavili tudi g. Zucchiatija in to proti nje-govemu dovoljenju, vendar pa niso zbrali dosti glasov. Rezultat volitev v slovenskem veleposestvu je sledeči: dr. Anton Gregorčič ..... 78 glasov Matija Rutar .........70 „ dr. Franko ..........68 „ Izvoljeni so torej: starostrujar dr. Gregorčič in samostojna kandidata Matija Rutar in dr. Franko. Protikandidati so dobili sledeče število glasov : Zucchiatti ..........26 glasov Obljubek...........25 „ dr. Stepančič........ 13 „ baron Teuffenbach ..... 3 „ Silno zanimiv in vroč je bil boj v italijanski veleposestniški kuriji. Italijanska ljudska stranka je napela vse sile, da iztrga liberalcem te tri mandate, kar se ji je tudi posrečilo. Zmagala je na vsej črti, četudi z neznatno večino glasov. Na obeh straneh je bila udeležba izvanredno velika. Vsi volilci so prišli skoro istočasno na volišče. Rezultat v italijanski veleposestniški kuriji je naslednji: Kandidatna lista Ljudske stranke: dr. Rebulls..........122 glasov CoiTe Prandi.........121 „ Giovanni de Pelca......118 „ Liberale i: Blasich...........114 glasov Candusii ..........113 glasov dr. Ballaben ........ 111 „ Izvoljeni so torej : dr. R e b u 11 a conte Prandi in de Pelca. Izid je povzročil med goriškimi liberalci silno po parjenost. • • • Novi deželni Jzbor je torej sedaj izvo-ljeninbo imel popolnoma drugo lice. Italijanski klerikalci pridejo ojačeni v zbornico, Slovence pa bodo zastopali Čisto drugi možje, katerih imena in program nam garantirajo, da bodo interesi goriških Slovencev dobro zastopani. Nova zbornica bo obstojala iz 9 italijanskih klerikalcev (poprej 6,) 6 italijanskih liberalcev (poprej 9), 10 samostojnih slovenskih poslancev (poprej i), 2 skupnih poslancev stare in nove struje S. L. S., 1 novostrujarja (po-prej o) in 1 starostrujarja — dr. Gregorčič (poprej 9). Liberalcev, ki so imeli poprej 4 mandate, ne bo več v zbornici. Grupacija je torej taka, da je vsaka večina brez samostojnih slovenskih poslancev nemogoča, z drugimi besedami, da bo moralo prenehati sedaj izključno favoriziranje Furlanije in da se goriški Slovenci ne bodo več zadovoljevali z drobtinicami, katere so smeli poprej pobirati z italijanskih miz. Goriška je v veliki večini slovenska dežela in tega se mora zavedati tudi zbornica. Zanemarjanja slovenskega dela Goriške se mora končati in v to kličemo novoizvoljenim samostojnim poslancem : Na delo za narod, na delo za interese goriških Slovencev. Slovaško pismo. „V nesreči tolažba je: imeti sodruge!" Slovencem se v političnem oziru ne godi najbolje, ali nesreča Slovakov se v tem oziru še vedno niti primerjati ne da. Nobenih šol, nobenih izobraževalnih društev ne smejo imeti. Niti eden sodnik ali uradnik se javno ne pripoznava k svoji slovaški narodnosti; med učitelji in duhovniki so pa taki le še „bele vrane". Učeča se mladina, če upa v domačem kraju na službo, sme le v madjarske strokovne in visoke šole, in še prav tu jej ne dajo miru. Letos se je ustanovilo v Budapešti „Or-szagos-Magyar-Nep, mttveIodesi-EgyesuletM (OMNE) ; to se pravi: Dežele madjarske Ijudsko-izobraže valno društvo. Ustanovili so ga madjarski študenti z edinim namenom, po srednjih in visokih šolah opazovati slovaške dijake, ki nočejo zatajiti besede materine, ki tu pa tam čitaj o kak slovaški list ali knjigo, in jih potem ovaditi za vse življenje. OMNE je torej navadna družba vohunov, a nje častni predizent je sam — minister za uk in bogočastje Jan-kovič. Kaki značaji se ob takih razmerah Slovakom vzgajajo, si moremo misliti. — Znano je ime katoliškega župnika Andreja Hlinka. Še pred sedmimi leti se je uprl svojemu škofu Parvymu zaradi nekaterih madjaronskih naredb, in sicer s tako narodno vnemo, da je dobil par let težke ječe. Kako so ga slavili kot narodnega mučenika . . . dame so ga z darovi obsi pale ... na Moravskem se je dal na ramah nositi . . . Domov prišedši pa se je s škofom pobotal in dobil krasno faro Ru-žomberk. V par letih je razdvojil mili Hlinka Slovake, ki so prej složno nastopali, na tri stranke : protestante, katoličane, liberalce in klerikalce; zlasti goreče je de loval za madjarski „Neppart" (ljudska stranka). Sedaj mu je bilo katoličanstvo vse, narodnost nič. — Pa tudi tukaj ni našla podla duša Hlinkova zaželjenih lovo rik. Letos ves gori za smotre Tiszove. Tako piše „Pesti Naplo" : „Med Slovaki je agent munka-parta (vladne stranke) župnik Andrej Hlinka. Obljubili so mu kano-nikat, če zvabi Slovake od nep-parta (ljudske stranke) in jih pripelje v Tiszov tabor. Hlinka, še pred leti panslavistični agitator, sedaj bega po deželi gori in doli in oblju-buje svojim sodeležanom v imenu Tiszo-vem zlate gore in doline . . . obljubuje.. . Po Slovenskem Tyždenniku. Lepa slovenska manifestacija na Koroškem.; (Dopis iz Koroške.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za* Loče in okolico je imela v nedeljo, dne' 3. t. m. v MaloŠčah svoj letni občni zbor, ki je bil izborno obiskan; posebno častno je bilo zastopano naše narodno žen-s t v o. Zborovanja se je udeležil na . željo podružničnega odbora tudi zastopnik glavne Družbe, gosp. F. Škulj iz Ljubljane. Po kratkem pozdravu predsednika, vrlega narodnjaka Vinko Zimčiča iz Loč je podal podružnični tajnik g. Gastl poročilo o delovanju podružnice v minulem poslovnem letu, ki se je nanašalo večinoma na rešitev vprašanja ustanovitve C. M. šole v Vodičji vasi. To vprašanje se je obravnavalo v več sejah, kakor se je odbor tudi trudil uvesti v tukajšnje trgovine blago, ki se prodaja v prid glavni Družbi. Blagajnikovo poročilo izkazuje po odbitku stroškov, 87 K čistih dohodkov. Prispevki so sicer skromni, a morajo v očigled razmeram, posebno v tej hudi denarni stiski, zadovoljiti. Povzel je nato besedo posestnik Brandneriz Žuža-lič, brat strokovnega tajnika N. D. O. v Trstu, ki je v poljudnih in prisrčnah bese- RUDOLF SCHUliTZE — IZ BERLINA kooealjonlranl zobotehnlk - Ulica Acquedoto Štev. 4, I nadstr., (vogal Via Stadion). UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, coc^ Zmerne cene z ozlrom na razmere manj posednjočlh slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9-1 IN 3-8. A. BomNi (prti Jakob Bambič, M, aim umu 91 Bar Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruza in moke ter različnih |estvin. §e priporoča udana 8vojl k svojim I A. BAMBIČ. ANTON SKERL - TRST mehanik, zaprisežen Izvedenec. Tri Carte tteMeil itev. 10—11, Tri. 1734 Piartflpnft rasnih tovarn avtomobilov, moto kol« Ud, GoMtmlai zastopnik tovarne avtomobilov „Ford4. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napadava in zaloga električnih, zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnic* za popravljanja li valnih strojev, koles, motokola* itd. — Velika zaloga pripadkov. mina tM7. - ROČK niDM OOOOBIOH (aanlkualrat ■A POSODO ro BBUBi9BiaHBBKaiaBBHIB n £1 Ljudska urarna ^ BOGOMIL PINO if Trst, ulica Vincenzo Belimi St. 13 (kusrotl CfiltTI IT. iltGlI UTtia) Bogat izbor ** ur, verižic, orratnlh |( veriiie, uhanov, pr-stanov, zapestnic Itd. n Konkurenčne cene. BBBBBBBBBBBBBBBB Dobro znani in edini narodni urar in zlatar ALOJZIJ POVH naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo št 26 v novo hi5o na trg Barriera vecchla St. 3, ter upa, da s tem zadovolji obči želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo ALOJZIJ POVH. tm osa Odlikovana to~ JnDI Sv. Ivan varna sodaViee flWl\Wpri Trstu, Via S, Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 666. ■e priporoča naj topleje slovanakim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarakih izdelkov v mesta in okolici. Velikanska zaloga pohištva io fapecarij :: Paolo unaj in raedp. posteljama, ul. 8. Marco St. 37, I V. 77.40 B Gorica, (Ajdovščina). Jesenice - Celovec- Dunaj-Pra^a-Dečin- Belj ak- Berlin - Monakovo in medpostaje. 8.45 B Gorica-Celovec-Dunaj-Prapa-Berlin. 9.05 O Gorica- Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana- Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, »Iiovinj >, Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 11.05 B Gorica-Celovec-Solno^rad-Curih-Pariz. išče zaslužka Da domu. Nas'ov pri Inser&tnem oddelku Edi- 1124 17U5 postelja mladtniču. - Ulica Coroneo 1, V. desno. 1726 . občinstvu Buffet v ulici Št. 8. Točijo se prvovrstna j r »♦♦♦♦♦».»»»♦•M : : l i : • g c i ♦ s s ♦ E o t ♦ t o £ o i ** I o 1 ♦ C ♦ I EPIHOST h \ » h % \ i 3 ♦ i Trgovske tiskovine \ s Računi v vseh oblikah, za- \ • . I vitki, pisemski papir, memo- : : randum, dopisnice itd. itd. I I Tiskarska dela | I v najmodernejšem slogu, v I : priprostem ali večbarvnem j : tisku po zmernih cenah t : r i ........................ * (Dnevnik : I je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni .Edinost", v „Slovanski knjigarni* Josipa Gorenjca v Trstu in v vseh hnjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proli naprej poslanemu znesku. Poštnina za posamezno knjigo znaša 20 vinarjev. 1. VOHUN. Spisal I. F. Cooper. Cena K 1'60. — TRI POVESTI grofa Leva Tolstega. Cena 80 vin. — 3. KAZAKI. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. Cena K 160. — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. — 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karo-lina Svetla. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovanskem obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. — 7. IGRALEC. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski. Poslovenil R. K. Cena K 160. — 8. JURK1CA AGIĆEVA. Spisal Ks. Šandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena 2 K. — 9. UDOVICA. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Šteian Klavs. Cen? K l-SO. — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Cnocholoušek. Posloveni! ft V. Cena 3 K. — H. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Gnevaaer d? Mati trn roage.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisai Aleksander :: :: :: D u mas star. Prevd Ferdo Perhavec. — Cena K 250 :: :: :: i I * o šj ■> h £ * * O 3 * S -9 * O it t h I i * ž ♦ v ♦ o ♦ o ♦ ♦ * ♦ ❖ o ♦ o ♦ 5 ; Mfihlnvana cnhsi 86 oddB pri Bloven8ki 4S o Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-mDUlUfOiia ouua družini ulica Barrier* , lian.i-Reliak-Celovec in meduostaie. veccbia 5tv. 22, IV. nadstropje. I»i66 Takoj IV. nadst. ca nrlrlo Bobica za K 12 —» ul>ca OO UUUa Commerciale štev. 18, i 1695 MnHictinm Prct^a vsle.l odpotovanja gsr-"ltllllOllII|<* nirane klobuke za goape in otroka. Cena rd 3 kron naprej. Forme po K 1. - Ulica Nuova 45, I. 1548 Fotografa ulica 7. Antona JerkiČa naslov : Trst, ul. ! delle Poste 10; Gorica, Gosposka { 4444 j ljana-Beljak-Čelovec in medpostaje. 2,-tO M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica -Jesenice -Trbiž-Ljubljana - Beljak-Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jeaenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7 35 M le do Buj in medpostaje. 7 40 O do Gorico in medp. (Ajdovščina). 8.24 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Puln in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo Berlin). Celovec-Dunaj-Lanec-Praga-Dečin. 10.39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mo nakovo. ' Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 2 15 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. Prihod v Trat. Olje, kis, milo. TD RIA£C*N2 TrBt> ulicA l3tr,'A 5tev- 21 rn. DIAUUilll, Prodaja olja, kisa, mila ia drugo. Šivilje. ARir^Pr? Trst' Vi" Barriera v. 33, yiatt . ni.SLS^ 13. Damska krojačnica. Izdelajo vsakovrstne obleke po angleškem in franccskeoi kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze s« gledališče itd. Cene zmerne. Zoloft dalmatinske!!! olna lMtai pridelek Is JESKNIO pri Omita Filip Ivanišević, Trst ■Ilea^Valdlrlvo 17. Talefoa 14 05. — Prodaja na drobno In na debelo.— L GOSTILNE : „Ail' A dri a", ulica Nuova Štev. 18 in gostilna-BuIfeb, Piiou Giuseppina štev. 7, v katerih toči W svoja vina prve vrsta. k 8t I <«• » belo. — ^ Jo§iptrrizoii Trst, ulica Belvedere 2. Prodajalna čevljev finih in preprostih za moške, ženske in otroke vseh vrst. — Sprejemajo se naroČila po meri in popravki. CENE ZMERNE, ! 6.05 O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane } Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolina. Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovi^na). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- lovca- Dunaj a-Linca-Je-.enic-G ori ce. 12.40 M Iz Poreča in medpostaj. j 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage. Dunaja. < 8.41 O Iz Pule. (Iioviuja>, Herpelj in medpostaj, | 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 4 35 B Iz Pariza, Curiha, Tnomosta, Gorice. 7.00 O Iz Dunaja. Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.30 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic Gorice, (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berolina, Prage, Dunaja, Celovca, ilo-nakova. Gorice. lOOO M Iz Poreča. Buj, Kopra. lO.stti B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo) 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.3« O Iz Gorice. »41 O Iz Divače, Herpelj. Uai i—II i m nitv&t&is.i-i G08TILNA Ces. Itr. priv. Rlontone Adrlatlcadl Slcurta o Trsta, ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognja, i Btreli in eksplozijah. Zavarovanca steklenih plošč proti razbitja. j Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah. Delniška žrJamfca in rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187-98. Stanje eavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1^12) K 534.593.4i9 80. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah iz plačano na škodah K 758.460.366 88. Zastepetva v vseh deželnih gfavaih mestih In važnejilk krajih ke aio-^r I'-. Air Aotlca Pompel ^ Goldoni in ca ist-tu trgu so nahajsjsča 8 slovanskemu občin- CAFfE GOLDORI etvu za obl^n obisk. Pran Afariala*. ■BHnHBS9BH3EaESSSBESBSBEBHBBHIHHH Poizkisile si nabaviti črevlje v trpviiii Jfuova Calzolena Modema Trs', ul ca Bsrriera vecchia št. 19 re|se nahaja goto\o velisa izber čevljev 7a moške, žeuske in r.ircke po zi lo znizanih cenah. Spcci:a1l'e!a: elegantni 7a dame y Vitn nainovejš h oblikah. aniFORME Josip IFisfioiric Zaloga ulica Dante Alighieri St. 3. Peki in slaščičarji ! Lopate male in velike, lopate v obliki i vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4--6 kron. za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branSe in elegantne civilne obleke soirdno In ceno Izvrluje po meri Parteder & Rupp ul. <3. Carducci (ob?, kiosk). ■M M> W m #11 m dP« m > nir 11 i sKi asBfaraaaKaga --s. o. A » 1 F | prva in edins pisarna |j — v vojaški stvari — (keooesljMlraac *a o. k. same^tntitva) ^ Trat, ulica deli a Caserma 5, IL n. | AGO čevlji brez Šivanja žebljem m Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu | ulica Cecilia Rittmeycr štev. 12. Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno. — Na zahtevo pride tudi po naročila izven meata. Daje nasvete ln imfortn&cije o vsem, kar »e tič« aonAenjk ln vojaško alažba. Izdelnje ln o4poi|Qi* vs&ko vnto pro^asj vojaškega zoj^aja — ®proSČ«aje od vaj, euolctao pro-■tova^jatro, lenitve, do^ea»fije in^onitih ngrrdanati glade pr«a®nčne - Citi Tfcrarke oblast o ij»m i — Ke^venja tro in lobo. — Uradne are* Ob delav-miMfc od ft. predpoludue da 7. popoluda* Ob >wleQih fta prmuikik od 10. do ll »poid.