PoStnfoa plačana v gotovini. Leto X, it 271 L?ublian&- torek 19 novembra 1929 Cena 2 Din Narodmoa maia mesečno iS Din. M inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Unbtjaaa. Knafljeva ofcca S. Te+efoo 3122. 3123. 3124. 3125 is 3126 Maribor: Aleksandrova oesta 13. Teleioa sc 440. Celje: Koceoova M. 2. Telefon Stev 190. Rokopisi se ne vračajo. • Ogkass po tarifa. UprarmlttTO: Ljubljana, Prešernova tU 54. Teleioa U 3122. 3123. 3124. 3125. 3124. faueratal oddelek: Ljubljana. Prešernova ubca 4 Telefon št. 1492 Podraiaica Maribor: Aleksandrova cesta St. 13 Telefoo št. 455. Podraiaica Celje: Koceoova ulica it. 2. Telefon št 190 Rateal prt pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čas k) 78.180. VVien Nr. 105.241 Ljubljana, l& novembra. Leto 1930. obeta začeti z nekaterim: prvovrstnimi dogodki. Da ne govorimo o zasedanju sveta Društva narodov, ki mr je Jugoslavija sedaj in še nadalj nja tri leta članica. To zasedanje bo najbrž treba odgoditi na februar, da bi se ga mogle udeležiti prominentne osebe med/narodne politike, ki bodo imele tekom januarja opravka drugod. Kako bo z drugo haaško konferenco, na kateri se bodo uredile še nekatere odprte strani reparacijskega vprašanja, je odvisno deioma od izida sedanje pariške konference o vzhodnih reparacijah predvsem pa seveda od izida nemškega plebiscita, od nosno od tega. kdaj in v kateri obliki bo sprejel nemški parlament Youngov plačilni načrt in kar je z njegovim izvajanjem v zvezi. Za sedaj ne kaže. da bi se mogla vršiti druga haaška konferenca že letos, saj pride do plebiscita v Nemčiji šele trk pred Božičem. Gotovo je sicer, da Hu-gsnberg ne bo spravil skupaj tistih 21 milijonov glasov, ki so mu potrebni za zmago. Vesel bo lahko če za malenkost pomnoži one štiri milijone volil-cev, ki so v oktobru podprli njegov »Volksbegehren«. Nemci se na to verjetnost na vso moč sklicujejo in trdilo. da akcija nemških nacijor.aloev m njihovih še ekstremneiših pajdašev ne sme biti razlog za odgoditev druge haašike konference. Zavezn ki. zlasti Francozi pa povsem pravilno odgovarjajo. da hočejo zborovati v popolnoma mirnem ozračju. Nočejo stati pod pritiskom nemško-nacijonalnega hujskanja. ki bi ga mogrli nemšk' delegati izrabljati kot argument, da morajo zavezniki popuščati, ako jim je do poloma Hugenbergovega plebiscita Nemci naj naiprej ooravijo med seboj ori Ijudslkem glasovanju in v parlamentu, tako pravijo zavezniki potem pa sedemo v Haagu za zeleno mizo da uredimo zadnje malenkosti rn opravimo zadnje formalnosti Potemtakem se že sme računati, da bo končna reDaraciJ-ska konferenca šele v 'anuarju Tudi oomorska konferenca petih bo vršila prihodnjega januarja Londonska vlada je že dobila nekatere pritrdilne odgovore na svoje vabilo na to konferenco. Zdaj. ko je odgovorila Amerika, se v namd n,rlih;t z orožjem Dva d*?aka sta b*la ranjena. Sofija, 18. novembra. AA Razrivo'e-nost v vrstah naciionaMio - liberalne stranke ie bila včerai zapečatena s krvavim ep:logom. V Plovdmi se ie vrsta skupščina ''bera'ne franke na kateri ie govor5! oredisedn^k stranke Smi-lov Pazdvoienr «trui; «;ta se naši1 v ka varni »Mole« Km3<'ii so se privržene' nbeh skomin oprl' so'""šn;m orere kaniem ;e lv'1 nef<; Todor A'eks*;e nada udaren s naI:co no glav5 Nanade- ni je v trenutnem razburjenju pograbil revolver in začel streljati v skupino ovojih nasprotnikov. Fn strel ie smrtno raniil Srni 1 o vega pristaša Stojila Dragilo-va. Po prevozu v boln:co je preminul. Morilec je bil prijet. Dogodek je napravil na politične kroge v Sofiji sila Sofija, 18 nov p Demonstracije v Sofiji proti plačilu reparacij so brl« mnogo večje, kakor se ie prvotno poročalo Udeležilo se jih je nad 10 000 oseb ter so potekle orecej krvavo ('biti sta bil» dve 06ebi Poslaniki antante so izročili predsedniku vlade Liapčevu predlog po katerem naj bi Bolgarska plačala svoie reparacije v 37 murtetab po 12 >n pol milijona Švicarskih frankov na teto Ljapčev ie poslanikom 'zjavil da bo dal točen odgovor čim se meta ministra Molov in Burov iz inozem- a Sofiiska konferenca Sofija. t8 novembra AA Danes so se sestali bolgarski in jugoslovanski delegati h konferenci pod predsedstvom Šefa ugo-*!oven«ke delegacije Ssar*>ni'ča Na današnji konferenci se je vršila razprava o dvolast-niškiV" posestvih ob meji. Sodba v razpravi o šumskih aferah Sodba je bila razglašena včeraj novani z izgubo ookoi'm'ne. Beograd, 18. novembra. AA Danes ob 11. dopoldne se ie začelo v tretjem oddelku Državnega sveta čitanje obsodbe proti Luju Novaku in drugom obtoženem zaradi šumskih afer Čitanje obsodbe ie trajalo 2 in pol ure Od obtožencev je Drisostvova' današni' zaključni seji tega procesa g. Lujo Novak Obsodba ki obsega več ko 90 tiskanih strani veli: Po izvršeni oeriskavi je sodišče vzelo v predhodni oretres in v ocenitev zahteve oosameznih obtožencev in njihovih braniteliev nai bi se nabavi,: neki novi služben? Dodatki. na' bi se zaslišale nove Driče nai bi se ootom novih veščakov sestavili novi strokovnjaki referati in nai bi «e končno nabavilo Doročilo anketnega orfhora c>od;šče ie ueotovilo da n; trovoda ra odlagani" orocesa ker <5matra da b' t' nov' dokazi nikakor ne izoremen'!5 stania stvari, kakor fa ie ugotovila dosedanja Dre'skava Po d.ruei strani Da b' ti novi dokazi nentavlial' samo okolno-sti. ki so 7 docedatiio nreiskavo raz'as-niene. al? t>a okn'nost?. k? bi bile Vez vpliva na dosedanie ng-otovitve opoldne — Obtoženci so kaz-eden pa z znižanjem plače umestna je nadalje zahteva po predložitvi poročila anketnega odbora koi organa parlamenta ker je bilo to poročilo namenjeno samo Darlamentu. Vrhu tega se ie prečkava v tem kazen-•skem procesu vodila popolnoma samostojno in se poročilo anketnega odbora ni moglo vzeti kot dokaz, temveč ie 'ahko tvorilo samo temelj za samostojno preiskavo. Na osnovi ugotovljenih dejstev je sodišče sklenilo, da se obtoženi dr. Lu-io Novak, oomočnik ministra za šume in rudnike v Dokoni Mif°drasr Stamenko-vfč. generalni d?r°ktor v nok. Slavo-IJub Iltt. načelnik v pok. Kare« Karob, direktor šum v rv>k in'iskj konferenci dede tenkih okk>nn;c To je emiiP'3ntma potreba ravnotež:a na morju. Če bi se to ravnotežje izore-vrgflo. bi trpela le evropska varnost in mir. povsod straže Nemiri so zavzel' take de menziie da 50 sklenile akademske oblasti za 2 dn; zanre^i zavode rn uvesti orisilno legitimiranje Pri izgredih ie bilo neka? di!akov la/ie ranienih- Na zahtevo di:akov da se uvede za fm»» zemce omeieno Število slušateliev ie iavilo prosvetno ministrstvo da ne vidi noben'h *>ovodov za kako tako odredbo pač oa bo svetovalo inozemskim diiakom nai oosečaio univerzi v Brnu in Bratislavi kier ne oriman'ku;e tako prostora kot v Pragi O današniih dijaških Izgredih na nemških visoki.i šoJah še ooročaio. da so ori teh izzredih oodoirali nemško naciionaine dijake če?ki fašistični diiaki ki naoovedtr ie:o za orihodn e dni vebko protestno zbt»-rovanie proti potuičevaniu praških visokih šol Visokr>šolci nael^šak) da sta n 0». v prvem semestru medicinske fakultete češke univerze dve tretiini slušateliev rodom mozemcev- sodišča v Dol. Lendavi Fran Zavašnik. (Zaradi telefonskega sprejema vesti ne moremo jamčiti za točnost imen. Op. ur.) Upokojitev sodnika Beograd, 18. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra pravde je upokojen dr. Adolf Kaiser, sodni svetnik v Ljubljani. Nadzorstvo nad n?šo svobodno cono v Solunu Beograd, 16. novembra AA. Na peredfto« ministra fiwamc je ®dan skifeip. da ot>rads®dnik Macdonald ne odobrava stališča talnika za zunanie zadeve Hen-dersona v vorašanra indiiske ustave. V tem slučarn b? bilo računati z ostavko ministra Hendersona in indHske-ga Dodkralia Invinga ter naibrže tudi z razkolom delavske stranke iz katere bi izstonili s Do^orio konservativcev ore^lasnvam levičarji. Z vebko norornnstfo ooaztrie ravnost tudi stališče liberalcev, k? se do-seda? še niso i7iasnn? kako sta'išče bodo zavzeli v četrtek dn r>red'aganega vladnega načrta za pobijanje brezposelnosti. Macdonaldov oremogovni zakon London, t8- novembra, o. Razen v YOT"k-sbireju so rudarji poveodi sprejeli vladne predloge za rešitev premogovne krize Rudarji v Yorkshireju so odklonili vladne predloge s 35.000 glasovi proti 37-000 V drugih okrajih 90 bili odobreni vladni predlogi z ogromno večino. Obračunavanje Stalina z desničarji Plenum osrednjega odbora komunistične stranke je izključil Buharina - Priprave za rusko ofenzivo proti Kitajski Moskva. 18. novembra, s. O plenarni se i osrednjega odbora komunistične stranke sovjetske Unije, ki se e vršila od 10 do 17. novembra ie bilo izdano poročilo, ki pravi med drugim: »Z ozlrom na okolnost da se voditelji desnice Ruharln. Rvkov in Tomski niso odrekli svollm napakam in posrrešenl ideolngtfi le sklenil plen trm odstraniti Buharina kot ideologa desničarjev iz političnega urada osrednjega odbora komunistične stranke« Ostale desničarske voditel!e Je plenim posvaril s pripombo da morajo tako! prekiniti vse zveze z Buharinom in skleni' sklicati nrihodnje strankino zborovanie v ma:u 1930- Moskva. 18. novembra- o. Kakor le bilo pričakovat; je zmagala na plenarni seji osredniega odbora ruske komunistične stranke Stalmova stnra, ki je izposlovala odstranitev Buharina in podelitev ostrega ukora ostalim voditePem desničarjev. Splošno pa nričakuie;o. da se bo borba, ki ie sedai iavno jzbru.inila med desničarii in centrumaši, ki izvajajo sedaj radikalno levičarsko politiko nadaljevala. Mnogo komentarev ie vzbudil tudi nastop stalinovcev, ki so se popolnoma izrekli za odločno akcijo rdečih čet proti Kitajski ter pristali na odločno vojaško po- litiko vojnega komisarja Vorošilova. Sploh so na se i posvetili veliko pozornost kitaj-sko-ruskim odnošajem ter z nezadovoli* stvoni ugotovili počasno napredovale rusko-kitaiskih razgovorov za rešitev spora o vprašanju vzhodno kitajske železnice. Splošno je prevladalo mišljen e, da Ki-taici nalašč zavIaču.ie'o razgovore ter s tem omogočajo kitajskemu vojnemu vodstvu. da bo izvedlo kar na bolj široko koncentracijo čet na meii, ki je zadnie čase tudi močno utrjena po navodilih angleških in nemških strokovnjakov. Zaradi tega Je bilo sklenjeno naročiti vrhovnemu vodstvu rdečih čet nai pripravijo vse potrebno za velikopotezno ofenzivo, ki bi se izvršila prihodnje leto v zgodnji spomladi ter omo gočila ruSKim četam zasedbo oozicii odgovarjajočih pravemu stanju razmer na Dal nem vzhodu. Rusi obmetavajo Kitajce z bombami Tokio, 18. nocembra. o. Ruslfce Čete so pričele z energično akcijo v področjih vzhodne in zapadne kita teke železnice. Nad Mutangiangom se je pojavilo 6 ruskih letal, ki eo vrgla 30 bomb z namenom, da uničijo novo kitajsko letališče. V okraju Dalai-nor se vrše med ruskimi in kitajskimi četami srditi boji. Pogajanja za reformo avstrijske ustave Sporazum o pravicah zveznega kanceiarja izdajati zasilne na-redbe z zakonito močjo — Gospodarsko - finančni načrti dr. Scboberja Dunaj, 18. nov. d. Tudi tekom včerajšnje nedelje je zvezni kancelar dr- Schober nadaljeval konference z zastopniki večinskih strank glede reforme ustave. Dopoldne ie razpravljal z vod i tel em krščanskih social-cev poslancem Kunseks. bliuvaniu ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice sigurno, naglo in priletno. Znameniti zdravniki za želodec 'zpričurek). da se izkaže uporaba »Franz JoSefove« vode kot nravi blagodait za x>o iedi im pMaoi preobložena prebavila. Dobi se v yseh lekarnah 4rn{r*M-"ph Vi mec. trgovmah. Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 19.: Zaprto. Sreda, 20.: Grob neznanega vojaška. A. Četrtek, 21. ob 15.: Faust. Dijaška predstava jx> znižanih cenah. Izven. Petek, 22.: Zaprto. s LJITiLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 19.: Beneška noč. E. Sreda, 20.: Gorenfeki slavček. B. Četrtek. 21.: Zaprto. Petek. 22.: Valkira. a MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob" 20. Torek, 19. ob 17.: Župan Stilmondski. Dijaška predstava. Dijaške cene. • Valkira V nedeljo zvečer smo v naši operi doživeli premijero R. Wagnerjeve glasbene drame »Valkira«. štiridelne svečane igre »Nibelungov prstane, drugi del. sNibelun-gov prstan« 6estoji iz predvečera »Rensko zlato«, prvega dne ^Valkira«, drugega *Siegfried« in tretjega »Somrak bogov« Navzlic temu, da je »Valkira«, ako se vpri-H>ri sama zase, iztrgana iz vsebinske in glasbene celote celega >Prstanai, vendar za- more dejstvovati pri dandanes gotovo zadostno poučeni publiki kot zaokroženo glasbeno delo in se kot tako največkrat tudi vprizaria. Poznavajoč dobro naša skromna gledališka sredstva vseh vrst smo premijero »Valkire« pričakovali s črnogledo skepso. Tem prijetnejše mi je ugotoviti, da je uprizoritev v nedeljo zvečer daleč presegla moje pričakovanje in da si je naša opera z g. ravnateljem Poličem kot dirigentom na čelu z »Valkiro« priborila popolno zmago in ne-delieno priznanje ter je hkrati e to v prizori tv i jo podala najuspeleišo in odločno naj-izvrstnejšo predstavo izmed kdajkoli v Ljubljani vprizorjenib Wagnerjevih del. Nikakor ne kaže spričo ogromnega obsega sValkire«, spričo neštetih orkestralnih, pevskih, sceničnih in drugih tehničnih težav ter zaprek gledati in opozarjati na malenkosti ker je bila celota odločno v visoki meri pozitivna in bi »Valkira«, na tak način {K>dana, bila marsikateremu mnogo večjemu odru v čast. G. Poliču in vsem njegovim sodelavcem gre po vsej pravici naše nedeljeno priznanje. Pri »Valkiri« je sodeloval izdatno pomnožen orkester in, kakor bi bilo to seveda še želeti, ori nas preko tega povečanega števila godbenikov skoro ni mosoče iti. Pa tudi v tem obsegu je orkester storil vse. kar je bilo od njega mosoče zahtevati Zla sti pihalom in trobilom je uspelo doseči VVagnerijansko širino, blesk tn slovesnost. Ako trdim, da je bil ta orkester samo v visoki meri kos svoji težki in naporni na- logi, je to menj pohvale kakor jo zasluži V odlični meri se je prof Vavpotiču z razpoložljivimi sredstvi posrečilo podati troje močno umetniško zaokroženih slik in premagati dosti zadovoljivo z lučnim mojstrom in ku-lisnim osobjem vred mnogo kompliciranih tehničnih problemov. Nič manj priznanja ne gre g. Kriveckemu, ki se je izkazal kot spreten in inteligenten režiser. Siegmunda je pel g. Marčec. Sieedindo ga Majdičeva. Hundinga g. Križaj. VVotaua g Primožič Brunbildo sra Thierry-Kavčnikova. Friko ga Štagliar-Kogejeva. valkire ga. Gaj-Jermanova. Ribičeva. Ramšakova. Spa-nova, Poličeva. Gerlovičeva. štagler - Koge-jeva in Sterniševa. G. Marčec je presenetil glasovno in igralska v prvem aktu tako. da ea je dvignil visoko nad povprečno mero. V drugem aktu so ga mestoma morile za tenor neobičajne nižine, v celoti oa se je g. Marčec izkazal kot dostojen Waenerijanski pevec moP.no junaškega glasu in nastopa. Ge. Majdičevi se uloga Sieglinde vsled njenega povprečno mirnega in globoko vase in v svojo bol zatopljenega značaja prilega, zlasti pa moram priznati, da je Sieslindo v pevskem oziiru na moč temeljito izčrpala ter mestoma dosegala v resnici sijajne višine. Oba izgovarjata — posebno še g. Marčec — besedilo leoo deklamatorično in jasno, kakor-se to zahteva zlasti pri Wagnerju. Izmed vseh najodličnejši je bil v vsakem oziru g. Križaj kot Hunding. Bil bi lahko renre-zentabilen Wotan. ki se glasu g. Primožiča, žal. ne prilega. Njegov Wotan ie figuralno res majestozen, glasovno pa Wagnerskim zahtevam ne .ustreza, ker mu manfka široke enaikomernosti. plastike, voluminoznosti ter jasnosti v izgovarjavi. Silno težko par- tijo Brunhilde je ga. Thierry Kavčnikova odlično obvladovala Njena kreacija je bila vzorna in je ž njo ga. pevka pokazala vse svoje visoke pevske in igralske vrline. Prijetno fc presenetila ga. Štagljer-Kogajeva kot Frika Priznavam, da se je kot Frika povspela daleč nad dosedanje svoje vloge in da se je izkazala kot vedno bolj uporabno moč našega opernega ansambla Nastop valkir v v znamenitem »Wallk<'iren-rittu« v početku tretjega akta ie v dostojni meri pokazal erandiioznost Wagnerja in ga smemo prištevati enemu izmed -lajbolj usnelih momentov v poteku cele opere. Po pravici torej smem ponoviti: »Valkira« je pokazala resno zrelost in visoko umetniški nivo naše opere in pomeni njena vpri-zoritev dosedanji vrhunec našega opernega ustvarjanja, s katerim se lahko zlasti sedaj po vsej pravici ponašamo. Publika je zasedla skoro do zadnjega prostora gledališče ter je izvajalce, g. Poliča. režiserja itd. obsipala po vsakem aktu s cvetjem, venci in burnimi aplavzi. E. A. Prešernov »Sonetni venec« v srbohrvaškem prevodn. V najnovejši (225/232.) številki beograiske revije »Misao« je izšel Prešernov »Sonetni venec« v prevodu oziroma prepesnitvi T. Gjukiča Prevod ie. kolikor smo se mogli preveri K na prvi pogled, prav posrečen To je prvi celotni prevod »Sonetnega venca« v srbohrvaščino, a poudariti ie treba, da ima vse tehnične odlike izvirnika, torej tudi magistral ? akrostihom 0 samem prevodn. ki bo gotovo vzbudil zanimanje za Prešerna tudi tam kjer so ga doslei poznali le pr> imenu, bomo na tem mestu izpregovorili še katero besedo. Danes! Senzacija. Novo! Film eksotičnega čara: I V glavni vlogi strastna Rumunca Lena Maiena Conrad Nagel. Eleanor Bardmann. Kaj vse doseže žena s svojim čarom in nagoto? Kakšno moč ima plameni pogled Ln mlado strastno telo? Kaj vse stori moški zaradi žene? Vse to vidite danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Elitni kino Matica Telefon 2124. Sleparski ženin Ljubljana, 18. novembra. Zgodilo se je, da je Janez Š. prišel zopet v past in ga je snel orožnik v neki gostilni v mestni okolici. To je bilo pred meseci, nakar so Janeza odpeljali na sodišče in mu tam prisodili strogo kazen. Obsojen ie bil na tri mesece, kajti menili so na sodišču: Fant je nevaren in krade, kjer pride zraven. Obenem so vedeli tudi. da je Janez nevaren dekletom, ki so mu menda že odnekdaj rada, preveč rada verjela. Vodil jih je za nos in je marsikaka poto-čila za njim marsikako grenko solzo. Zdaj je bil Janez, korajžni in podjetni fant, spet za zamreženimi okni. Bilo mu je dolgčas in razmišlja! je o vsem mogočem. Zamišljen ie bil vedno, bodisi da je sedel v luknji ali če je sekal drva zunaj na dvorišču ali v kleti. Nekoč pa se mu je zjasnilo lice. Pomežiknil je sam sebi in zamom-Ija! polglasno: »Zakaj pa imam toliko prijateljev?« Dobil je črnilo in pero ter pričel pisariti. Najprvo znancem: Jožetu in Jur-čku. Francetu ter Mihi. Dobival je odgovore in vsi so dajali nasvete. Danes ie zvedel za naslov vdove Pepce na Gorenjskem, jutri so mu opisali posestvice že priletne Jere na Dolenjskem. Takih PeDc in Jero ni zmanjkalo in naslovov je bilo čedalje več. Zdaj šele je pričela prava korespondenca. Podjetni Janez ie pisaril, kadar je bil le prost. V pismih na dekleta in vdove se ie predstavljal v naiidealneiši luči, seveda pa ni nikoli označil svoiega trenot-nega »stanovanja«. Vsi odgovori so prihajali na naslov nekega niesrovega znanca, ki mu ie sproti donašal dišeča pisemca neverjetne toplote. Polne hrepenečih vzdihov in hrepenja po tako idealnem mo/u. za kakr-šnesra se je vedno predstavi! Janez. Minevali so tedni pa tudi meseci. Janeza ie ielo srce živahneiše utripati in zdaj pa zdaj si je pomel roke: »Ali jih bomo spet vlekli...!« Prišel je dan, ko so se odprla vrata jet-nišnice in ie Janez stopil na Miklošičevo cesto v »civilu« Bil je lepo ostrižen, brke je imel podiietno zasukane. lanez bi najraje zavriskal. Stopil je v neko dalmatinsko gostilno, kjer so ga nozdravili niegovi pri-iatelji s hrupnimi vzkliki. Podrli so ga oar 'itrov in Janez je lahko znova čital pi«ma veliko obljubljajoče vsebine. Stopi! ie nai-preje k 35-letni devici v predmestju. Predstavil se ii ie kot ženin Janez eTektromon-ter v najboljši poziciii. Govoril ie tako nre-oričevalno. da ie bila v neka! dneh uboga Minka vsa zmešana in mu ie radevolje pokazala svojo hranilno knjižico. »Za začetek bo dovoli.« je menil Janez potiho Odšel ie naravnost pred pošto, poklical medpotoma znanca Miho ter pozval taksija, da iu potegne na Gorenjsko. Bila ie nedelja in Pepca. ki sta jo prišla obiskat ženin Janez ter rniegov gospod prijatelj, je bila vsa iz sebe Sama ni vedela, s čim bi jima postregla. Janez se ie šopiril na vse pretege. šoferja ie gledal kar nekam postrani, skratka bila ea ie sama napihrne-nost ln domišljavost. Pepci je to seveda neznansko 'mponiralo. Zvečer, predno so se odpeljali, sta se zunaj v veži dolgo držala za roko iu se ie Pepci srce popolnoma odtaialo. Prihodnjič je prišel eiektro-monter sam Prihajal ie pogosteje in Penca je bila naenkrat vsa v niegovih mrežah. V njegovih mrežah pa ie bilo tudi vse. kar je bilo Penčineea Kmalu io ie »ženin« opeharil za 4000 Din. ki jih je trosil zato. da se ie lahko odpeljal z avtomobilom do Jere na Dolenisko. Tudi ž ni o ie bil gotov že v par tednih, nakar se ie lotil Francke v okolici Novega mesta. NaiP07neie se je spomnil Metke v kamniškem okraiu. Pripeljal se ie k mjej z avtomobilom, ki ea ie plačala Francka Metka ie bila prvič doma sama. Popoldne sta odšla v gostilno in Janez je povlekel na dan šop tisočakov. »Sa le ne bo vzel,« so se škodoželjno smejali liudie. Janez ie menda čul raiihove besede. Obrnil se ie proti starejšemu očan-cu. naštel na mizo kakih deset tisočakov in dejal: »Greva stavit, očka? Položite še vi na mizo deset pildkov. moji so vaši. če ne bo Metka čez tri tedne moja ženica.« »Ta je pa tič!« so menili vsi in ea ele-dali z velikim spoštovanjem. Nieeov nastop ie očividno zalegel V prihodnjih dneh mu ie Metka izročila vse svoie prihranke, ki iih ie sku«al prefrieanec uveljaviti vabo pri Marički v ljubljanski okolici. Tu pa ie imel smolo. Ko ie oriše! tretiič k niei v posete in je bila Matička že zaliubljena do ušes, ju je zalotil Maričkin brat. »Servus. Janez! Kedai so te na spustili a?, Janez ie v zadreei bobnal po miz! tn srepo eledal v strop. Spomnil se ie. da sta z Matičkom sekala drva v kleti ietnišnlce. »Kar zgubite se!« ie komandirala razočarana Marička. Janez ie res izginil in se podal v gostilno. Napil se ie Iz ieze skoro do nezavesti. Zjutraj se ie znašel v čudnem prostoru. Dobro uro zatem le stal pred zasliševalnim uradnikom, ki mu ie prijazno obrazložil, da so se razočarane neveste obrnile po pomoč na Policiio. Zahtevano nieea ali denar. »Sebe bi še dal...« ie meni! France »Ja amnak zahtevain vas vse: Peoca. Terca. Minka. Metka Od vseh pa ne morene biti. boste morali torei že snet v zapor.« »la saj bo res nabolie. tam me vsai ne bodo našle.« ie menil Ta rez in odše' kat zadovoljen zopet na sodišče, kier bodo govorili zdai ž nnitn že menda desetič prav resno besedo. Domače vesti * Vojaške vesti. Pehotni kapetan prvega razreda Karel Bratuž, doslej komandir mi-traljeske čete 40. pešpolka Triglavskega, je imenovan za komandirja mitraljeske čete 12. pešpolka. Premeščeni so: pehotni poročnik Vladimir Hren k 7. pešpolku, pe.iot-ni poročnik Sava Filipovič k 40- pehotnemu polku Triglavskemu, pehotni major Ema-nuel Šuflaj v štab pehotne oficirske šole, pehotni kapetan 1- razreda Erih Lilleg v štab komande I. armi ske oblasti, pehotni kapetan 2- razreda Ciril Podgornik k skladišču 23. pešpolka, pehotni kapetan 1. razreda Josip Čibej.k skladišču 44. pešpolka, artil erijski kapetan 1. razreda Bruno Av-man k I. divizijonu Drinske artiljerijske brigade, artiljerijski poročnik Slavko Grum k 4- divizijonu Moravske artil erij-ske brigade, artiljeriski poročnik Ivan Brajdič k I- divizijonu Savske artiljerijske "brigade in artiljerijski poročnik Danilo Trampuž k 4. divizi onti artilerijskega polka I- armijske oblasti. * Iz orožniške službe. Strokovni izpit v prevedbo v orožniško službo sta napravila v Beogradu podporočnika g. Mihajlu T. Mašič, vodnik orožniškega voda v Kranju, in g. Dragiša V. Lazarevič, vodnik ljub? j anskega orožniškega voda. * Državni izpit iz glasbe je napravila 13. t. m. v Ljubljani gdč. Roza Lubčeva iz violine kot glavnega predmeta z odličnim uspehom Čestitamo! * Novi predsednik Narodne odbran«. Po smrti vojvode Stepe Stepanoviča je iz pi-jetete napram slavnemu vo skovodji os!alo del' časa nezasedeno mesto predsednika osrednjega odbora. Prošlo soboto pa se je izvršila volitev novega predsednika. Izvoljen je bil za novega predsednika general Lubomir Milijič Zanvalivši se za izkazano mu čast, je novi predsednik naglašal visoke nacionalne naloge, ki jih mora izvršiti Narodna odbrana. Nieg. Veličanstvu kralju je Narodna odbrana poslala vda-nostno brzojavko. * Izplačevanje kupona S. obveznic Vojne škode. Generalna direkcia poštne hranilnice v Beogradu opozarja, da se smejo izplačevati kuponi obveznic Vojne škode najdale do 1. decembra 1929. * Otvoritev telefonskega prometa z nekaterimi centralami v Avstriji. Te so: Steyr, Bad Gastein Grieskirchen, Hofga-stein, Linz Salzburg; pristojbine za enoto navadnega pogovora pa nasledne: Ljublia-na-Steyr 46 20. Celje-Bad Gastein 37 95. Celi e-Grieskirchen 42.90. Celje-Hofgastein 37.95, Cele-Linz 42.90, Celje - Salzburg 42.90, Celje-Steyr 37.95. Maribor-Steyr 37.95 Din. Za nujne pogovore so pristo) bine trikrat, za silno nujne pa desetkrat tolike. Pristo bine za pczivnice so enake tretjini pristojbin navadnih pogovorov. * Francoske vojne ladie v Dalmaciji. Kakor smo že poročali, bo v kratkem oddelek francoske vo ne mornarice posetil jugoslo-venska pristanišča. Komandant eskadre ie general Dubois. Eskadra poseti najprej Ši-benik. k'sr je sedež druge naše obalne komande, ter bo ostala tamkaj od 5. do 10 decembra: v Splitu se bo mudila od 10. do 12., v Dubrovniku pa od 13. do 15 decembra. Francoska eskadra bo povsod sprejeta na svečan način. * Odplačevani delnic Privilegirane agrarne banke bivšim državn'm uslužbencem. Kakor se uradno razglaša, se bivšim državnim uslužbencem, ki so že plačali nekaj obrokov na račun delmc Privilegirane agrarne banke, in ki ne žele, da bi po odpustu iz službe še naprej plačevali obroke, plačani zneski ne morejo vrniti, dokler ne izide v tem pogledu odločba finančnega ministrstva * Otvoritev telefonskega prometa LJub-Ijana-Leoben in Cel]e-Maribor-Wels. Po odloku ministrstva za gradbe se je 16. t. m. otvori! telefonski promet v relaciji Liubljana-Leoben. Pristo'bina je za navadno govorilno enoto 3.45 zlatega franka ali 37.95 dinarja. Istočasno se ie otvoril telefonski promet med centralami Celje, Maribor in Wels. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je v obeh relacijah 3.90 zlatega franka ali 42.90 dinarja. Za pozrvnico vedno tretjina zneska. * Pri zimskem porotnem zasedanju v Ljubljani bodo naslednji porotniki: Umnlk Amton, posestnik, Šenčur; Urbas Anton, posestnik, Planina: Hraste!j Ivan, posestnik. Sek>; Caserman Ivan. posestnik in trgovec, Vrhnika: Matičič Franc, tovarnar. Laze: Guzelj Jožef, posestnik. Škofi a Loka; Paplesr Franc, posestnik in gostilničar, Sp. Besnica; Sušnik Franc, posestnik, Sp. Bela; Kmetic Andrej, posestnik in goštiloi&ar. Kranj; Svete Anton, posestnik, TomiSelj; Kunstelj Ignacij, posestnik in gostiln1 far, Vrhnika; Svet Ivan, gostilničar, Begunje; Tičar Ignacij, posestnik, Litija; Ranfigaj Robert, posestnik in trgovec, Toplice; Mu-sar Viktor, kmetovalec, Avsiže; Kon.vlja Franc, posestnik. Kresnice; TuriiS Ivan, posestnik in trgovec. Dražica; Ambrožač Vinko, posestnik in trgovec, Gorenja vas, Košir Jo6ip, posestnik, Škofja Loka; Šuštar Jernej, posestnik, Sp. Zadobrova; Bohinc Ivan, posestnik, Mišače; Mlakar Janko. posestnik, Rakek; Škerlj Andrej, posestnik, Poljane; Kristan Ivan, posestnik. Hlebce; Škrjanc Ivan, posestnik, Zg. Ribče; Selšek Peter, posestaik, Kamnica; Arhar Ivan, posestnik in mizar, št. Vid pri Ljubljana; Počkaj Anton, pc6estaik, Čevica; Molk Alojzij, posestnik in mizar. Gor. Logatec; Šmon Franc, posestnik in trgovec, Ro-dica; Likar Ludvik, podpregl. v p-, Unec; Brtoncelj Mihael, posestnik, Kropa; Sirca Franc, posestnik. Planina; Kokl Matija, posestnik in trgovec. Kranj; Kokalj Franc, posestnik. Hrib; Simončič Franc, posestnik. Litija: nadomestn! porotniki: Banko Ignacij, posestnik in gostilničar; Krapež Milko, posestnik io urar; Strojanšek Ivan. trgovec; Peteline Josip, trgovec; Pavlin Fran. trgovec; Sever Makso, posestnik in trgovec: Podlogar Vekoslav, posestnik ia trgovec; Pogačnik Josip, trgovec; Kačar Karol, posestnik in zefjar, vsi v L ubi ani. * Jadranski dan v Šibenikn. V nedel o se je v Šibeniku na svečan način proslavi! Jadranski dan. Slavnost se ie pričela ob devetih dopoldne z obhodom sokolske godbe po mestu. Ob ena stih je bivši istrski poslanec v rimskem parlamentu dr. Uliks Stanger predaval o razvou nacionalne sli na našem Primorju. V svojem govoru je dr. Stanger pojasnil vse faze večne borbe istrskih Jugoslovenov proti navalu tu -cev. Njegove predavanje je bilo pogosto prekin ena z burnimi vzkliki Istri in istrskim mučenikom. Opoldne je bila na Poljani kralja Petra velika slavnost, mornariške tekme pa so zaradi neugodnega vremena morale izostati. Zvečer je bila v hotelu »Krka« zabavna prireditev, katere čisti dohodek je namen en Jadranski Straži. * Kongres planinarjev Jugoslavije. V Novem Sadu se je prošlo nedeljo vršil peti kongres planinarskin društev Jugoslavi e, katerega so se udeležili zastopniki planl-narskih društev iz vse naše države. Kongres je otvoril Ignacij Pavlas. odvetnik iz Novega Sada. Kongresu je prisostvoval tudi ban Dunavske banovine, komandant armi e in mnogo drugih uglednih osebnosti. Iz Ljubljane je prispe! na kongres Makso Hrovatin kot zastopnik Slovenskega planinskega društva Zborovalce je pozdravil ban Daka Popovič. v imenu ministrstva za trgovino pa dr. Žižek, ki je razpravl a! o turizmu z ekonomskega stališča Zveza planinanrskih društev šteje danes nad 32 tisoč članov. Samo še danes 4., pol 6., pol 8. in 9. Carlo Adini r velesenzacijonalnem filmu O oroka je izpila KINO IDEAL * Za naše rentnlke !z Nemčije. Mestni magistrat ljubi anski opozarja rentnike in njihove svojce iz Nemčije, da je bila v mesecu decembru preteklega leta med našo državo in Nemči o sklenjena pogodba o socialnem zavarovanju in da je ta pogodba dobila pravno moč in bila ratificirana z zakonom od 5. avgusta 1929 S členom 4. navedene pogodbe ;e razširjena navedena odredba na jugoslovenske sezonske delavce v kmetijstvu in na preostale člane njihovih rodbin Po členu 37 in 38 imajo naši državljani pravico do izplačevanj rent za one, ki so bili poškodovani na delu v Nemčiji in ki žive na ozemlju naše države. Mestni magistrat opozarja vse prizadete. da se pri avijo z dokumenti, odnosno dokazi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ker dobiio vsa nadaHnja pojasnila * Cvetje v planinah. G Srečko Brus Iz Gorene vasi v Poljanski dolini nam ie poslal vršič cvetočega rododendrona. ki ga ie utrgal na Mokjcan. hribn. visokem 867 metrov. Rododendron. po naše prodoveu v narečju tudi-ravš. se je razcvetel, ko Je izkopnel na Mokucah prvi letošnji sneg Rododendron cvete na Gorenjskem navadno od srede junra do konca julia ln le v nižjih legah včasih še drugič, in sicer oktobra. Rododendronov cvet sredi novembra pa ie ena izjem letošnje razigrane jeseni. Izletniki, ki so v nedeljo posetih" Begun ščico pripovedujejo, da so našli tam mnogo ciklamov. trobentlc in teloha. * Sokol Bled vabi na predavanje, ki ga bo priredila ZKD v Sokolskem domu na Bledu v nedeljo 24. t. m. Popoldne ob 3 bo mladinsko predavanje, ob 4- pa za odrasle o Janponski. Predaval bo g Kravos in spremljal svoja izvajanja s skioptičnirni slikami. * V poročilu o novem mostu v Zidanem mostu v nedeljski številki je bil g. univ prof. dr- ing Miroslav Kasal pomotoma označen kot proiektant zgradbe, dočim se mora glasiti, da je bil projektant nosilnega odra in gradbeni vodja, kakor je v nadaljnjih odstavkih pravilno označeno- Pro ekt zgradbe so izvršili strokovnjaki železniške direkcije. * V rampo se je zaletel z motoclklom. Mlinarjev sin France Bertoncelj iz Domžal se je v nedeljo pel al z motociklom po cesti. Ker ni opazil železniške rampe, je treščil v njo ter obležal nezavesten na tle.i Ljudje so mu kmalu prihiteli na pomoč in ga spravili domov, ker bo ob zdravnikovi negi okreval. * Italijanska torpedovka v našem zalivu Tihi. Po vesteh iz Dubrovnika se ie v petek zvečer pred Cavtatom pri Dubrovniku pojavila italijanska torpedovka »Taranto«. Po kratkem manevriranju v bližini malih otokov ie torpedovka odplula v smeri proti zalivu Tihi ter se tamka' zasidrala. Nekateri oficirji s »Taranta« so prišli v mestece Cavtat in nabavili tamkaj nekoliko živeža. Zatrjevali so, da so poiskali zavetja v tem zalivu zaradi viharja na morju. Tam baje ostanejo, dokler se ne pomiri morje. * Dvodinarski falzifikatl v prometu. V Slovenskih goricah, zlasti v okolici Št. Juri a, so pričeli krožiti dvodinarski falzi-fikati. Orožniki so nekaj takih novcev že zaplenili. Falzifikati se razločujejo od pravega denarja v tem, da so nekoliko manjši in tanjši, izdelani precej grobo ter so brez pravega leska. Tudi kovina sama se razlikuje od prave zlitine. Zato ti novci žven-keče:o prece' drugače kakor pristni. * Vinski duhovi so ga prevzeli. V vlaku, ki dospe ob tričetrt na 16. iz LjubPane v Zidani most. je te dni 221etni zidar Franc D. iz Hrastnika tako razsajal, da ga ie moral sprevodnik v Zidanem mostu izročiti orožnikom. Mladenič pa se orožnikom ni hotel legitimirati in jih je psoval ter se vrgel na tla, ko so mu napovedali aretacijo- Komaj so ga spravili do orožniške po- ta potrebMme n»;cia! 1 Reze vjraje si piav časno 1 v-o n ce! 1 «730 I j ub 4. /«7 '/žb in 9. u i | JCtno £ub ans i D/or s Sv- Petra ceste 66 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožal e. u— Iz gledališča V sredo se bo ponovil v dramj Rajnalov »Grob neznanega vo aka^, ki je pri dosedan ih predstavah zapustil najgloblji vtis. Red A. »Nevesta s krono«, se bo igrala v nedeljo izven abonmaja. Izkušnje Zi Schillerjevo tragedijo »Don Carlos« se bodo pričele prinodn i teden. u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani priredi danes ob 20- uri v meščanski šoli pri sv. Jakobu predavanje. Predaval bo g. Vladimir Kuret, kmetijski referent, o vzgo:i pritlične piramide. Vstop brezplačen. Ker je predavanje zelo važno za prospeh našega vrtnarstva, so vabi eni vsi prijatelji vrtnarstva. Mister Brown tz Cincinati, s suhimi se on ne brati, pije whisky BUDDHA čaj, tega z rumom pa najraj! Tea Import. Ljubljana. Aškerčeva ulica. u— Pobegel dečko. Progovni delavec Alojzij J., stanu oč v baraki pri gorenjskem kolodvoru, je naznanil, da je 15. L m. ne-zr.anokam pobegnil njegov 14-letni sin Alojzij Omen eni se baje potepa po raznih predmestji.!, kjer se druži z raznim pobalini. Mladoletnega fanta zaileJuje polici a. da ga vrne očetu, ki je prav gotovo namočil zan.i brezovko u— Okradena hlapca Hlapec Martin Va-bič. zaposlen v Razlagovi ulici 20, je v ne-del o ponoči nekoliko martinoval in dalje časa sedel v gostilni Njegov tovariš Lojze Uršič pa je odšel spat že zelo zgodai. Med časom, ko ie sedel Martin v gostilni, Lojze pa spal trdno spanje pravičnega, je poselil njuno sobo tik hleva neznan potepin ter izvršil tatvino Na prej se je loti! Martinove obleke, ki ;e visela na obešalniku- Pograbil je suknjič, hlače, klobuk in čevlje, spravil vstran tudi nekaj perila. natD pa poiskal še srebrno žepno verižico in Din gotovine. Z drugega šalnika pa le snel nato še črne Uršičev? .ilače m r^kaj perila, nakar je pobegnil v mč Oba oškodovanca sta opazila tatvino šele naslednje utro. Kakor se :ima zdi. je izvršil ta*vino neki njun bivši tovariš, ki se potika okrog že dalje časa brez posla in ki sta ga večkrat videla pohajkovati v tamošnji okolici. Osumljenca zasleduje policija. Volnene nogavice J. Hofler. Miklošičeva 14 u— Vlom v skladišče. 'Jelave- Jože Petan, stanuoč na Ambroževem trgu 10, je ugotovil v nedeljo zjutra.. !a je bil izvšen v skladišče na dvor šč^i omer.icns hiše v teku noči vlom. Neznani storilec, ki odprl vrata z vitrihom, je odnese! na škodo Petana kompletno sivo obleko, črno suknjo, temen površnik, nekaj parov hlač. čevlje in dežnik ter nekaj perila Kakor domneva Petan, je izvrši! vlom morda neki bosanski krošn ar, ki si ie ogledal po'oža-dan poprej, ko mu je Petan prodal nekai stare obleke Oškodovanec, ki trpj nad 3000 Din škode, je zadevo prijavil oblast-vom. obenem pa se je podal tudi sam na zasledovanje dozdevnega tatu- Galantne pustolovščine cesarice Marije Terezije in njeni ljubavni odnosa ji s hrvatskim Baronom Tretrtom u— Plesna vaja učiteljiščnlkov zvečer ob pol 8- Arena Narodni dom. LUKA MENARD import ča>a »kladiva se nahs elektrarna bo svoji financijski drir/.bi dolžna kakih 30 milijonov frankov (330 milijonov dinariev). — Nazadovanje obrestne mere na svetovnih denarnih tržiščih. Konec hose na ameriških efektnih tržiščih, ki mu je sledil popoln polom tečajev je z nepričakovano aag-lico povzročil popolno spremembo na svetovnih denarnih tržiščih. Povsod je easto-pila obilica denaria kar je novčaničnim bankam v večini držav omogočilo znižati dis-kontno obrestno mero. Potem, ko ie bila koncem oktobra znižana diskontna obrestna mera v Newyorku in Londonu je naglo sledilo znižanje diskontov v Amsterdamu, v Berlinu, v Budimpešti, na Irskem. v Gdanskem in v Varšavi Pretekli teden je bil diskont v Newyorku ponovno znižan na i]A%. v soboto pa je tudi Nizozemska narodna banka ponovno znižala diskont od 5 na 4y.%. = Posojila Priv. agrarne banke. Iz Beograda poročajo, da je Priv agrarna banka podelila doslej 500 hipotekarnih posojil na VREMENSKO POROČILO Meteorološki narod v Ljuhliani 18. novembra 1929. Višina barometra 308 8 m Kraj Ca s « M « - - fcS Smer vetra Jo Bar«» Tempe* ia brzma 5 T Oi>azova3:'a "o ca i m. in si>41 O I '»bljana '57 0 5 93 N 2 10 Maribor 5"r7 4 9? NW 6 10 Zagreb '56 3 7 90 NE 8 10 Beograd g 756 8 8 90 E SE 6 10 Sarajevo Onbrnvnlb 10 SkoplJe 7. 751-3 7 80 mirno Spiti 752-4 H 90 SE 12 10 Padavine Vrs/a Dež t trm d» 7 *»« 26 30 60 3'0 12 0 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 6.6, najnižja 3.8. Solnce vzhaja ob 7.1, zahaja ob 16.28, luna vzhaja ob 18.2, zahaja ob 10.25. Dvnajska vremenska napoved za torek: Sprva še oblačno z lahkimi padavinami, posebno na jugovzhodu. Tekoni dneva ee bo najbrže začasno zjasnilo; jutranja megla. kmeteka posestva. Za ce-nitve teh posestev je Drž. hipotekama banka dala Agrarni banki na razpolago svoj aparat ker bi se drugače podeljevanje posojil zavleklo. Zadružne organizacije so doslej zaprosile skupaj za okrog 330 milijonov Din. Da bi čimprej oživotvorila zadružni kredit je banka po svojih revizorjih že pričela pregledovati posle teh zadružnih organizacij. Došlo je tudi mnogo prošenj za menične kredite, ki jih bo banka v najkrajšem času pričela reševati. Rok za vplačilo .drugega obroka na delnice je podaljšan do 30. t. m. ..... == Natečaj za plakatne osnutke ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je razpisala natečaj za osnutek umetniškega plakata za mednarodni vzorčni veleseim. za vsedržavno gumarsko in lovko razstavo ter za spominsko diplomo raz-stavlialcem. Pravico do natečaja imajo vsi umetniki Jugosloveni. Rok do 3 decembra ob 12. onoldne. Interesenti naj zaMevajo natančnejše podatke od uprave velesejma v Ljubljani. . TT = Tarifne ugodnosti «a izvoz ogl»a. V »Službenih novinah« od 7- t. m. je objavljen odlok generalne direkcije železnic, po katerem se za izvoz oglja od gotovih v odloku imenovanih postai do vseh obmejnih prehodov odnosno do postaj Bakar. Duhrov nik. Metkovič Split, Snšak in Šibenik računa ugodnostni vozarinski stav štev. 24. če so pošiljke (vagonske) oddane za prevoz v inozemstvo z direktnim tovornem listom. (Ta ugodnost velja za vse važnejše posta i e v Sloveniji). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22 t. m. ponudbe glede dobave stenja in go-rilcev. hrastovega lesa. 600 komadov sirko-vih metelj. 500 komadov krtač za ribanje. 50 kg motvoza in 500o škatliic vžigalic; strojni oddelek pa do 22. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg klobnčevine. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Borze 18. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah na London in Prago. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na London je popustila od 275.81 na 275.63. deviza na Trst pa od 295 84 na 295.73. Na zagrebškem efektnem tržišču so se tečaji Voine škode danes ponovno dvignili za več točk. Zaradi pomanjkanja materijala je prišlo do zaiključkov le za februar (brez kupona in amortizacije) po 416. 417. pozneje pa po 420 (v soboto 415): za aranžma in za kaso pa je bil zabeležen tečaj 440—443 brez prometa. Tudi ostali državni papirji so zelo čvrsti ter so bili zabeleženi zaključki v agrarnih obveznicah po 52.50, dočim je investicijsko notiralo 85.5—86. Med bančnimi papirji je bila zaradi večje ponudbe slabša Unionbanka ter je prišlo do znatnejšega prometa po 202—200. Srp-ska je nekoliko čvrstejša in je bila zaključena po 129. Med industrijskimi papirji se je Sečerana po zadniem padcu zopet naglo okrepila ter se je trgovala po 370—380. Promet je bil tudi še v Trboveljski r>o 460 in 455 ter v Dubrovački po 430 in 435. Devize in valute. Ljnbljana. Amstord. 22 81, Berlin 13.5025 —13.5325 (13.5175), Bruselj 7.908. Budimpešta 9.8915, Curih 10944—1097.4 (1095.9), Dunaj 793.57—796.57 (795.07), London 275.23—276.03 (275.63), Newyw* 56.31—56.51 (56.41), Pariz 222.63, Praga 167.11—167.91 (167.51), Trst 295 73. Zagreb. London 275 23—276.03. Newyork 56.31—56 51, Pariz 221.63—223.63, Milan 294.677—296 677, Curih 1094 4—1097.4. Amsterdam 22.73—22 84, Berlin 135025 do 13.5325, Dunaj 7.9357—7.9657. Praga 167-11 do 167.91. Budimpešta 9.7865—9.9065. Curih. ZagTeb 9.1265 London 25 1475. Pariz 203025, Milan 26 985. Madrid 72.15, Berlin 123 29. Dunaj 72.54. Praga 15.2775. Bukarešta 3.08125 Budimpešta 90.15, Sofija 3.7175. Varšava 57.825. Efekti. Ljnbljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den.. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 440 — 413. kasa 440 — 443. za december 444 — 447, za februar ex 417.5 do 419, investicijsko 85.25 — 86, agrarne 52.5 do 53: bančne vrednote: Praštediona 905 do 910. Union 200 — 201, Jugo 83 — 84, Zemaliska 129 — 131. Srpska 157 denar. Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 16 do 17; industrijske vrednMe: Narodna šumska 40 den., Gutmann 185 — 190. Slnveks 94 den., Slavonija 150 den., Danica 115 denar. Drava 320 — 360. Šečerana 380—390, Narodna mlinska 20 den.. Brod vagon 140 do 150. Vevč* 132 den., Isis 19 denar. Du-brovačka 430 — 440. Jadranska 525 denar, Trbovlje 452.5 — 460. Beograd. Investicijsko 85.45 — 85.75. agrarne 52 — 53. Vojna š^oda 438.5 do 439 5, za december 442 _ 442.5, za februar 415 — 416. ninfiAiinn UlCIfcJUVIICI M i.ldud Hmelj + Na Niirnberškem hmeljnem trgu je znašal pretekli teden dovoz 600 bal, prodanih pa je bilo 250 bal. Povpraševanje je bilo le za dobro b'ago, za katero 60 b;le tudi cene vstrajne, dočim so cene za slabše blago tlačene. Na carinarnici so bile prodane le manjše količine tranzitnega blaga po 35—55 mark za 50 kg (9 59—14 90 Din za kg). Hallertauski hmelj (Si^gel) prvovT*tni notira 80—90 mark. srednji 50_75 mark. gorski pa 25 —55 mark. — Na žateškem 'i mrliškem trgu se promet dalje mirno razvija pri čemer se je okvir cen zaradi nezadostnega zanimanja za slabo blago razširil navzdol in se gibljejo sedaj cene med 500 in 750 Kč za 50 kg. Na trgu je razpoložljivih komai 15 900 stotov. dočim so zaloge pri produ^entih še znatno manjš* (lani so bile ob tem času dvakrat tolike). Koncem tedna so dosneli v Zatec zastopniki jugoslovanskih velikih pivovarn, ki pokupijo vsako leto na deželi kakih 500—600 stolov žate-škega hmelja. Les + Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 13 vagonov in sicer 11 vagonov bukovih drv in 2 vagona neobrobljeoih bukovih plohov. Poleg tega je bilo eksekutivno prodano 7 vagonov (153 m3) bukovih drv, 1 m iolgih, zdravih, ravnih, cepanih (20% okroglic, 20 % hrastovih cepanic). fco vagon pariteta Trbovlje po 128.50 m3. — Povpraševanje je za vsako množino smrekovega jamska ga lesa (od 2 m dolž. navzgor), za vsako množino desk (13 ali 14 cm, 4 m, 10—15 cm širine) dalje za bukovino, naravno, ostro-robo. očeljeno, suho I. II. (27, 50, 60 mm debeline, od 2 m dolžine navzgor, 16—40 cm širine), za remeljne (74X74 mm, 4 in 5 m) ter za madrijerje (74X220 mm, v predpisanih dolžinah). Žito = Prijazna tendenca na žitnem trgu (18. t m.) Po zadnjem padcu žitnih cen je na svetovnem trgu nastopilo poinirjenje. Na chieaški borzi so se v soboto cene ponovno dvigniie ter je decemberska pšenica dosegla 120 7/8—121 centov, dočim je še teden prej notirala komaj 112% centa. Tu Ji nu budimpeštanski borzi so danes cene pšenici poskočile, in sicer za mare od 23.03 na 23.70 in za maj od 23.68 na 24.45. Ta okrepitev cen na zunanjih tržiščih pri nas seveda tudi ni ostala brez upliva. Prodajalci so postali bolj rezervirani ter so nekoliko dvignili svoje zahteve. Pšenice ni dobiti izpod 185 Din. Sporedno s pšenico je tudi za koruzo položaj prijaznejši. V Chicagu se je koruza v soboto dvignila od na 89'/s, v Bu- dimpešti pa je bila danes zabeležena okrepitev od 16 20 na 16.55. -f Ljubljanska borza (18 t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar... plač 30 dni): baška, 79 ka 240 - 242.5. baška. 78 kg 237.5 80 kg 237.5 _ 240, sremska, 77 kg 230 dn 232.5, slavonska 77 kg 220 — 222.5: rž: ba ška, 72/73 kg 100 — 202.5; moka: jOt, fco Ljubljana 355 — 365; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197 5, po m le vek i tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; einkvantiu: baški 245 - 247-5: oves: baški, 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 kg. — Novosads-ka Magovna borza (IS. L m.) Tendenca prijaznejša. Promet: 28 vagonov pšenice, 34 vagonov koruze, 8 vagonov moke in 2 vagona ječmena. Pšenica: haška, 77 kg 177-5 — 182.5 ; 78 kg 180 - 185; ba naSka 175 — 180. Koruia: baška in sremska 100 — 105; s kakovostno garancijo 107-5 do 112.5; za december - januar 112.5 — 117.5; za mare, ladja Dunav 132.5 — 135; umetna sušena 130 — 135. Oves: baški 140 — 142.5. Moka: baška »Og« 290 — 300; s2« 265 dn 275; »5« 235 — 245; »6C 190 — 200; s7< 150 — 160. Otrobi: baški 97-5 — 102.5. Uradništvo tovarne testenin Peka tete, d. z o. z. v LjuVfani, naznanja prežalostno vest o prerani smrti svojega dragega in najboljšega šefa, gospoda Matije Dolničaria Ohranimo mu hvaležen spomin! Ljubljana, 18. novembra 1929 'V - . V ; : ">■ ... . .'.i •',".'.?>. - f-iU. A ■ „KMETSKA POSOJILNICA ljubljanske okolice v Ljubljani44 javlja tužno vest, da je preminul nje večletni član nadzorstva, gospod Matija Dolničar tovarnar in posestnik na Viču-Glincah Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin! « Ljubljana, 19. novembra 1929 Ganjenim damam in gospodom nazmnjam, da soni svoj modni salon za izdelavo oblačil za dame in gospode preselil na Jurčičev trg 2, 1. nadstropje. Vsa dela se izvršujejo po najnovejši modi in pod mojim lastnim nadzorstvom Za cenjena naročila se priporoča TEODOR KUNC Ljubljana, Jurčičev trg št. 2, I. nadstr. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila fotografski atelje in bom vsakomur vsak čas rn ob vsakem vremenu točno in so'idnc. postregla. Za cenjeni obisk se priporoča Fotoatelje pri FINANCARJU ANICA CAMPA, Domžale. I Umrfa h danes, IS. t. m., v celjski javni bolnici gospodična Minka Gorečanova L Pogreb nepozabne nam pokojnice se bo vršil v sredo, 20. t. m., ob 14. uri iz c diske javne bolnice na pokopališče v Vojniku. Pokojnici blag spomin! Voinlk, 18. novembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Iz življenja in sveta Ulice velemest požirajo milijarde Med svetovnimi velemesti, ki si ne vedo pomagati iz zadrege radi stalno naraščajočega uličnega prometa, je v prvi vrsti ameriško mesto Newyork. Promet po njegovih ulicah narašča z dneva v dan kakor poplava v preozki strugi. Uprava orjaškega velemesta pa je prva našla pot in način, da odpre veletoku nove struge pod zemljo. News vorški župan Walker je pooblastil ne« ko veliko stavbinsko tvrdko, da je iz* delala obširen načrt za razširjenje u'lc, za stavbo novih mostov in za kopana je novih tunelov, da se promet razdeli enakomerno po zemlji, pod zemljo in v zraku. Proračun za ta dela znaša mi* lijardo dolarjev (56 milijard dinarjev). IVečji del teh tisoč milijonov bo izdan že v teku prihodnjih petih let. Razen tega pa je proračunano še nada!jr.|ih 200 milijonov dolarjev za prekop ki bo šel pod vsem ogromnim mestom in bo v glavnem določen za železnieni promet. Usnjene suknjiče rjave barve od Diin 975 naprej. Francosko usnje »Havana-napa« za lovce, gozdarje in športnike pri tvrdki Drago Schvab, Ljubljana. Raztreseni Lindberghov tast Dwight P. Morrow, ameriški posla* nik v Mehiki, glavni družabnlk More ganove bančne skupinie in *ast zrač* nega junaka Lindbergha je med svoji* mi prijatelji znan po svoji pozabljivo* sti in raztresenosti. O njem se pripo* veduje nešteto zabavnih zgodbic, ki so včasi morda pesnične. včasi pa či* sto gotovo izmišljene. Ena izmed teh je krožila nedavno po ameriških i;stih. Poslanik Morrow se je voztl v vlaku po okolici glavnega mesta Mrxico. Po* slanik je navajen potovati samo v svo* jem luksusnem avtomobilu in njegov šofer ne pozabi, kam ima peljati go* spoda. To pot pa šotfija seveda ni bi* lo zraven. Ko se mu ie približal spre® vodnik, poslanik naenkr3c ni mogel najti svojega voznega listka. Tina! se je, obračal vse žepe, ali listka ni in ni. Sprevodnik je skušal potolažiti ugled* no osebo: »Kar pustite, eksceienca, ni= ti najmanj ne dvomim, da imate listek Ne vznemirjajte se. prosim vas!« »Vam je lahko govoriti.« mu odvrne poslanik, ali če ga ne najdem, kako pa naj vem, kam sem se hotel peljati?« Dokler tasti pozabljajo, kam so na* menjeni, še ni nikake nesreče. Bolj kočljiva postane stvar, ako postanejo pozabljivi in raztreseni kadar je treba šteti doto. Upamo, da sc Lindy ne mo« rc pritoževati v tem pogledu. Žensko truplo v kovčegu Po večtedenski razpravi so izrekli v Rimu sodbo nad miadim Napoiitan* cem Ernestom de Vita, ki ima tri strašne umore na vesti. De Vita. sin bogatih staršev, se je pred tremi leti poročil z 21letno Marijo Mancolijevo. Mlada žena je bila v zakonu prava mučenica, ker se ni mož strašil niti naj* bolj surovega trpinčenja. Bil je na* ravnost blazno ljubosumen in jo ie držal zaprto kakor jetnico. Končno ga je stari Mancoli naznanil policiji. Se preden pa so ga utegnili pozvati na odgovor, je pobegnil v Napoti in prisilil ženo, da je šla ž njim. Tam po jc v nekem hotelu umoril in stlačil v velik kovčeg Nato se je vrnil v Rim. vdrl v stanovanje starega Mancolija in ga zavratno ubil. Tudi neko 16'etno so* rodnico, ki je bila slučajno ram, ie usmrtil. Porotniki so ga obsodili na dosmrtno ječo. Prazne nade na ogromne zapade Dosedanji uspehi pri izkopavanju dveh galej rimskih cesarjev, ki sta dol* ga stoletja ležali na dnu jezera Nemi. so tako neznatni, da misli italijanska vlada ustaviti izčrpavanje vode. Ena izmed ladij je doslej popolnoma na suhem in potapljači so ugotovili natanko tudi položaj druge, toda arheologi, ki so si obetali velikega plena, so močne razočarani, kajti razen velike množine gnilih tramov in desak, so spravili na dan le nekoliko bronastih živa'skih glav z obroči, za katere se je privezo^ vala ladja O bajnih Kaligulovih zakladih, ki so bili baje potopljeni obenem z ladjama, ni nikakega sledu. Črpanje vode iz jezera je stalo vlado preko .''O milijonov lir, dobičeik pa je edino ta. da je Ttalija bogatejša za eno močvir* je. vališče legijonov komarjev — pre--našalcev malarije Okolica jezera Ne* mi je bila nekdaj priljubljeno letovi* šče, danes pa se je obiljeio mristi in hoteli ter vile samujejo. Bajka o bogastvu se je uresničila šele sedaj, ko je vlada zabila lepe milijone v fanta* stično podjetje. Človeški radlo-valovi. Znani francoski fiziolog dr. Moi-neaux je ugotovil, da ima človeško telo vse lastnosti radio-postaje. ker pošilja in sprejema vedno enako dolge valove. Dolžina je vedno strogo osebna in znaša od 22 do 45 min. Dr. Moineaux nadaljuje eksperimente, ki hočejo ugotoviti vzroke te razlike v zvezi z osebno nadarjenostjo in značaiem. Dvojčka s tremi nogami V Aachenu je porodila neka ženska v tamošnji porodnišnici dvojčka, ki sta s spodnjim delom telesa zraščena drug z drugim in ki imata skupaj tri noge Zdravniki zatrjujeio. da ostaneta živa Izrada 124.000 komada 6% obveznica za finansijsku likvidaciju ošteta za beglučke zemlje u Bosni i Hercego- vini. 14174 Na osnovu člana 94 Zakona o državnom računovodstvu, a prema rešenju Gospodina Ministra Finansija. D. Br. 45.430 od 14. novembra 1929. godine održače se u Odelenju državnih dugova Ministarstva Finansija (Bosanska ulica br. 70., soba br. 20) it) --------- druga naknadna javna ofertalna licitacija sa skračenim rokom na dan 30. novembra 1929. godine u 11. časova pre podne za izradu 110.000 komada 6 % obveznica za finansijsku likvidaciju oštete za beglučke zemlje u Bosni i Hercegovini sa oznakom serija i brojeva i 14.000 komada rezervnih blanketa istih obveznica bez serije i brojeva. Ponude se primaju najdalje do 11. časova pre podne ozna-čenog dana. Kaucija propisana po čl. 88. zakona o državnem računovodstvu ima se položiti blagajni Odeljenja državnih dugova najdalje do 10 časova na dan licitacije 30. novembra 1929. godine. Kaucija za državljane kraljevine Jugoslavije je 5%, a za strane 10^ i prilaže se prema sumi od dinara 150.000, a po svršenoj licitaciji prema izlicitiranoj sumi. Prava učestovanja imaju samo domača preduzeča u kraljevini Jugoslaviji. Ponudba mora biti u zapečačenom kuvertu sa adresom; »Po-nuda za izradu 6% obveznica za finansijsku likvidaciju ošteta za beglučke zemlje u Bosni i Hercegovini.« Ponuda mora biti propisno taksirana. Ova licitacija odnosi se samo na izradu - štampanja - obveznica, pošto če potrebnu hartiju Odeljenje državnih dugova staviti na razpoloženje. Uslovi za ovu licitacijo mogu se videti u Odeljenju državnih dugova (soba br. 5.) za vreme kancelarijskog rada. Iz Odelfenia državnih dugova D. Br, 45.430 od 14. novembra 1929. godine. ;. ■ r • j--,. Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javljata pretužno vest o smrti gospoda Franja Greifa prokurista Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo ki je danes po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek, dne 19. novembra t. 1,, ob pol štirih popoldne iz mrtvaške bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Preminulemu, ki je zastavil vse svoje sile v prid zavoda, ohranimo časten in trajen spomin. Ljubljana, dne 18, novembra 1929. Uradnfštvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanja žalostno vest o smrti svojega dragega kolege, gospoda Franja Greifa prokurista Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo ki je po dolgem in mučnem trpljenju danes preminul. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek, dne 19. novembra t. L, ob pol štirih popoldne iz splo šne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Priljubljenega kolego ohranimo v častnem in trajnem spominu. Ljubljana, 18. novembra 1929. . ' .'v-: 4 -'-V mM mmM Brez posebnega obvestite-. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod nicar industrijalec v ponedeljek, dne 18. t. m. po daljšem bolehanju nenadoma v Kranju preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje iz Kranja v Ljubljano in se položi na Sv. Petra cesti št. 66 na mrtvaški oder, od koder se bo vršil pogreb v sredo, dne 20. t. m. ob '-4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sočutja. V Ljubljani, dne 18. novembra 1929. Vladimir Janušič, barnc. uradniki Dušan Vodenlič, a rti'] j. poročnik; ing. Cveto Lapajne zeti Joško, sin Zorica, poroč. Janušič' Milica, poroč. Vodenlič -Katica, poroč. Lapajne Marica hčere Vekoslav in Ignacij Doiničar, brata Ivana Pečnik, roj. Dolničar, sestra in ostalo sorodstvo. Torek, 19. XI. 1929 ===== Ponatis iz »Ponedeljka« za Slovenijo Ustanovitev nove ..kmetiiske družbe v Lubliani". - Sužbena sporočila o važnih dogodkih preteklega tedna Ljubljana, 17. nov. Dravski ban g. inž. Dušan Sernee je v torek 12. t. ra. razpustil Kmetijsko družbo za Slovenijo na podlagi zagona o zaščiti države z motivacijo, da je prekoračila svoj, po pravilih ji določeni delokrog in da je postala po svojem udejstvovanju politično društvo. Z družbo vred so bile razpuščene tudi vse podružnice, ob enem pa imenovan za upravitelja društvene imovine veleposestnik g. Oton Detela. Razpustitveni dekret je bil predsedniku Kmetijske družbe g. Franu Terčku izročen v četrtek, 14. t. m. Še isti dan je prevzel od bana imenovani upravitelj upravo družbinega premoženja in vodstvo tekočih poslov. Med tem so bila od banske uprave potrjena pravila nove »Kmetijske družbe v Ljubljani« in v soboto se ie že vršil občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: predsednik Oton Detla, dva podpredsednika, 12 odbornikov in 3 pregledovali računov. Novi glavni odbor bo le začasen, da izvede novo organizacijo podružnic, nakar se bo vršil redni občni zbor, ki bo izvoli stalni glavni odbOr. O vseh teh važnih dogodkih, o razpustu stare Kmetijske družbe, o vzrokih razpusta, o ustanovitvi nove družbe, o njenih nalogah in njeni organizaciji je bilo izdano potom ljubljanske ekspoziture » Avaie« obširno uradno poročilo, iz katerega posnemamo: Razpust Kmetijske Ljubljana, 17. novembra. Agencija »Avala« poroča: Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernee je razpustil dne 12. novembra Kmetijsko družbo za Slovenijo. Razpustitveni dekret pov. II/2 št. 15 se glasi: Glavnemu odboru Kmetijske družbe za Slovenijo, v roke g. predsedniku Tr-čeku Franu v Ljubljani. Na osnovi člena 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. Služb. Nov. št. 9'1V odločam, da je Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, ki so ii bila potrjena spremenjena pravila poslednjič z odlokom predsedstva poverjeništva za notranje zadeve za Slovenijo z dne 15. junija 1920, št. 5899 postala po svojem udejstvovanju politično društvo in tudi sicer posegla v svojem poslovanju čez področje, določeno ii v pravilih. Zaradi tega društvu »Kmetijska družba za Slovenijo« v Ljubljani ne dovolim več nadaljnega obstoja, marveč ga razpustim. Z društvom vred so razpuščene vse njegove podružnice. Za začasnega upravitelja društvene imovine imenujem g. Otona Detelo, še-ia Komisije za agrarne operacije pri komisarju oblastne samouprave m veleposestnika v Preddvoru pri Kranju, ki mu je hkrati izročiti društveno imovino v varstvo in upravo. Ta odločba je v smislu § 6. zak. o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929. Služb. Nov. št 233'XCVI dokončna. Vzroki razpusta Že izza prevrata sem je Kmetijska družba za Slovenijo, ki je po svojih pravilih ^društvo za pospeševanje kmetijstva v vsem obsegu in ima namen paziti in vplivati na zakenodajstvo in upravo, kolikor se tiče kmetijstva«, torišče dveh nasprotujočih si političnih struj, bivše Slovenske ljudske stranke na eni in bivše Samostojne kmetijske stranke na drugi strani. Boji med tema dvema strankama za prvenstvo v glavnem odboru Kmetijske družbe so se pojavili že 1. 1919. in se stopnjevali do 1. 1923. tako. da je bila tedanja Pokrajinska uprava za Slovenijo primorana razpustiti glavni odbor in postaviti za gerenta vladnega komisarja. ki je potem čez nekaj časa izvedel volitve redne društvene uprave. Vendar pa ta upravni akt. ki je bil le v sili tedanjih razmer opravičljiv, ni mogel trajno ustvariti rednega in pravilom ustre: zajoeeaa delovanja Kmetijske družbe. Boji političnih struj so se nadaljevali vsako leto v večjem ali manjšem obsegu, oživeli pa so zlasti ob koncil 1. 1928. Povod za to je dalo poslovanje družbe srlede nakupa in prodaje gospodarskih potrebščin, ki bi jih morala družba po § 2 točka 9 svojih pravil posredovati za svoje ude brez dobička Kmetijska družba pa je krenila s tega jasno ji začrtanega področja na kup-čijsko polje, za katero po svojih pravilih nikakor ni pristojna. Revizija društvenih knjig in računov ki se je izvršila dne 6. novembra t. L, je dognala, da so dobivali tudi nečlani v velikih množina^ kmetijske potrebščine Med temi je posebno omeniti osrednjo gospodarsko zadrugo »Ekonoma«, ki je dobival *se blago, ne glede na naročeno množino celo ceneje kakor podružnice Ako se upošteva, da je »Ekonom« go spodar«ikn organizaeiia. pri kateri so po-glavito udeležene vodilne osebe bivše Sa-mo-tojne kmetijske stranke, so politični vidiki tega gospodarsko neracionalnega ravnanja na dlani Dognano je nadalje, da je Kmetijska družba pri svojem poslovanju dajala pred- nost trgovcem, ki 90 bili sicer njeni člani, a nisp imeli s kmetijstvom samim nikakih neposrednih stikov Tem trgovcem je Kmetijska družba dobavljala blago celo po nižjih cenah kakor lastnim podružnicam. tako da so se te pogostoma pritoževale nad konkurenco trgovcev, ki da jih j>odpira proti lastnim podružnicam glavni odbor Na dru gi strani je dognano, da je Kmetijska družba dobavljala velikanske množine rudninskega superfosfata tuji tvrdki, ki ji je bil sedež daleč od družbinega območja, ki torej niti ni bila njen član. Kmetiiska družba je s tem sprevrgla svoj ? pravilih ji odkazan prvotni namen, biti občekoristna in najcenejša ter nepridobitna posredovalnica domačemu kmetijstvu, ter začela v popolnem nasprotstvu s svojimi pravili poslovati po trgovskih vidikih, da e trgovskim dobičkom jx>jači svoje finance. To izrazito prekoračenje statutaričnega področja, ki bi že samo po sebi opravičevalo razpust Kmetijske družbe po § 24. društvenega zakona iz 1. 1867, ie rodilo v manjšini. Id so jo predstavljali pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke, odločen odpor. Ta struja je poudarjala, da je treba napraviti tem nezakonitostim v družbi konec in pričela s pomočjo izven društva stoječih združitev obširno agitaciio, kateri je uspelo po krepko organiziranem načinu prijaviti okrog 2500 novih članov. Dosedanja večina glavnega odbora Kmetijske družbe pa je. zavedajoč se. da gre to organizirano prijavljanje novih članov za tem. da se pri volitvah strmoglavi dose danje vodstvo glavnega odbora, tudi s svoje strani in to zlasti na bivšem Štajerskem or-sanizirala pristop svojih članov. Na podlagi sklepa večine glavnega odbora z dne 4 maja je bilo poverjeno odločanje o sprejemanju priglašenih članov nekemu direktorju, ki ga družbina pravila ne poznajo. Dočim je ta direktorii člane, ki so se priglasili iz Štajerske, gladko sprejel, se je sprejem vseh 2500 članov prijavljenih po manjšini, prav tako gladko odbil. Ta pavšalna odklonitev priglašenih kmetovalcev. izvršena vrh tega še po nepristojnem organu, je v očitem nasprotstvu s temeljnimi nameni družbe, ki je označena kot stanovska organizacija, a tudi s § 4 pravil, ki natančno določa, da sprejema glavni odbor za prave ude neomadeževane osebe, ki se »dejansko pečajo s kmetijstvom. bodisi kot lastniki ali kot užitniki posestev, ki je od njih v Sloveniji predpisana zemljarina«. Ako je bil glavni odbor v dvomu ali so izpolnjeni pri priglašencih vsi pogoii § 4.. bi nikakor ne smel že od kraja odkloniti prijavljenih članov, marveč bi bil moral z vso hitrostjo dognati te pogoje. To mu je bilo tem lažie. ker se je pri tem lahko posluževal svojih podružnic. Da je bil glavni odbor dolžan sprejemati priglašene ude. ako so imeli vse pogoje § 4., je razvidno zlasti iz dejstva, da ee je baš v tem pogledu prejšnje besedilo § 4. pravil 2. odstavek, vrsta 4—5 na občnem zboru Kmetijske družbe dne 20. maja 1920 spremenilo tako. da se mora pnsus »sme sprejemati« odslej, glasiti »sprejema«, kar pomeni avtoritativno navodilo da se priglašeni člani, ako izpolnijo pogoje, morajo sprejeti Iz tega je jasno razvidno, da za odklonitev omenjenih 25(30 članov niso bili odločilni stvarni razlogi, ampak da se je odklonitev izvršila pod vidikom, da se ohrani dosedaj vladajoči strankarski struji v društvu za vsako ceno nadaljno vodstvo. Zoper odMatritev drtr2ben'rh članov so le-ii. katar tiuidi številki« podružnice, praviloma vk>-žiilli pritožbe na občni zbor. D asi pa Je glavni odlbor Kmetijske diruiibe te pritožbe preje!, vendar ph ni postavil na dnevni red občnega zbora. Zaradi tega protistatutaričnega postopanja In ker glavni odbor tudi mnogim delegatom podružnic ni pravočasno dostavil poverilnic. zlasti vsem ornim, kii so lito itzvoMe podružnice na osnovi §t«v#a na novo prijavljenih Stanov, Je ■diošlo na občnem zboru Kmetijske družbe, ki se je vršil dme 5. septembra t. 1., do naij- buimajšili prizorov iin. se ie že iiaik nepopolni dnevni red tega občnega zbora izvrši! pomanjkljivo in samo formalno, ker se izvajanja predsednika in poročevalcev zaradi močnega hrošča sploh niso razumela Tudi glede volitev sam® se osporava njih veljavnost, ker so se vršile ob splošnem nemiru in neredu in se niso mogile zaraidn tesa dovolj kontrolirati. Razpalljene strankarske strasti se tudi po občnem zboru niiso polegle nn poskusi bivšega velikega župana ljubljanske oblasti, poravnata spore, so ostali brezuspešni. Po vsem tem je razvidi no, da je postala Kmetijska družba torišče političnih bojev razipuščemiih strank in da se baš v tej prevajal bmetijsko-gospodarski organizaciji zagrizeno vzdržujejo, njej sami v občutno škodo, poBitiCroi tvoji, ki bi mora-li po zakonu z droe 6 januarja 1929 že davno prenehati. Kmetijska družba za Slovenijo }e postala iz čisto gospodarskega društva politično društvo. Kot tako pa mana več pravice do obstoja Izvršitev predloga, ki ga je podala manjšinska struja v svoji pritožbi zoper vršitev občnega zbora dne 5. septembra t I. in kd gre za razpustom glavnega odbora in postavitvijo oblastvenega komisarja, pa nii bila, katar kaže slioem primer iz 1 1923. brez koristi, ker bi se na prihodnjem občnem z-bonu strankarska na-sprotsSva mogoče še bolj razvnela. Ker ob sedanjih razmerah druitvo nI mogoče dovesti do delovanja, ki bi ustrezalo pogoiem njegovega pravnega obstoja. In ker le vsled političnih vplivov In bolev v njem Izprevrglo svo) prvotni »tatutaričal namen, ga Je bilo tre. ba razpustiti. Ban: Inž. Sernee s. r. Ustanovitev nove Kmetijske družbe Ljubljana, 17. novembra. Agencija Avala poroča: Ustanovni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani je včeraj, v soboto, dne 16. novembra 1929 izvolil 15 odbornikov in 3 pregledovalce računov. ki so se pozneje na odborovi seji konstituirali takole: predsednik: Detela Oton, veleposestnik v Preddvoru; podpredsednika: Lenarčič Josip, veleposestnik na Verdu in Hauptman Peter, župnik v Dobrovi pri Ljubljani; odborniki: Bruljc Fran, posestnik in župan. Šmihelj-Stopiče; .lan Jakob, posestnik. Podhom: Kersnik Anton, gra-ščak na Brdu: Levstik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju; Piber Janez, župnik v Šenčurju: Robič Srečko, posestnik v Limbušu: Rus Ivan, posestnik v Grosupljem; Stehlovnik Martin, posestnik Reč'ca ob Paki: Štrcin Janez, posestnik. Kaolja vas: Šušteršie Josip, posestnik v Seničici; Veseniak Franc, posestnik v Moška ničih; inž 7idanšek Josip, kmetijske referent v Maribou: računski pregledniki: Jenko Josip, posestnik. Vodice: Pajh Jakob, Dosest-nik. Lrutomer: Zabret Ivan, posestnik, Bobovk pri Kranju. Ban o svojih ukrenih Na ustanovnem občnem zboru Kmetijske družbe v LjubUjamij je ittieil predsednik Oton Detela na bana draivske banovine naslednji nagwor: Visoko spoštovani, velemožni gospod ban! Blagovolili ste razpustiti Kmetijsko družbo za Slovenijo ter mene postaviti za začasnega un*ra-vite)ja vsega društvenega premoženja. Vsi. ki nam je dobrobit Kmetiisike družbe nr) kmeti.iske-ga stanu pri srcu. smo z velikim zadoščenjem pozdn-aivifli Vaš odločen korak glede razpustitve, a bili smo si s ves ti. da sme ta provizoril radi važnosti družbe trajati le malo dni Izrekamo Vam najtopteiše zahvalo, da ste s hitro rešitvijo naše prošnje za potrdilo pravi! nove Kme-i-jjske družbe omogočil!i. da smo imeti že danes ustanovni občni zbor Kot na tem zboru izvo-lie«n predsednik Kmetijske družbe v Ljublianff mii ie čast Vam predstmvrtt izvožene Slame glavnega odlbora Ko se Vam spoštrVo prrkVuniimo. zagotavljamo tudi. da bomo po Vaših plemenitih imfenoijaih delovali"' brez vsakega strankar-stva v prid im naipredeik kmet1'i®Iva dravske banovine Prosim Vas. visota spoštovani gospod ban, da nas v Vašem visokem dostojanstvu z obširnim delokrogom ;m m«čn:m vpKvom podpirate v tem našem stremiWen,;iu.i G. ban inž. Dušan Sernee je v svojem odgovoru poudarjal med drugim; »Ko se zahvalim za Vaš pozdrav, gospoda, želim Vam podati neke misli kot smernice Vašega delovanja ter obenem precizirati svoje stališče do Kmetijske družbe. Z razpustom Kmetijske družbe sem zasledoval edini namen, to važno ustanovo kmečkega stanu depolitizirati in družbo zopet dvigniti na nivo, na katerem je bila pieje. Jaz sem prepričan, da sem depolitizacijo Kmetijske družbe trenutno dosegel in izražam svojo nado. da se bo ta depolitizacija tudi nadalje ohranila. Če temu ne bi bilo tako in bi se zopet v družbo zanesla politika. izjavljam že danes, da tudi v drugo ne bi okleval uporabljati ostre mere. da dosežem ta svoj cili. Upam pa, da v take korake nikdar ne bom prisiljen. Kmetijska družba je in ima biti čisto stanovska institucija. organizacija vseli, ki obdelujejo zemljo. Že po svoji naravi je kmetski stan ta. ki zasluži z največjim poudarkom naziv državo ohranjujočega elementa. Ni ga kmeta, ki te svoje rodne zemlje ne bi ljubil. Vsi stanovi imajo svoje stanovske organizacije. le kmečki stan dozdaj še nima lastne zbornice. Z veseljem sem konstatiral. da v svojih pravilih daiete že k^Bture bodoče kmetske zbornice. Pri izvedbi novega zakona o dvigu kmečkega gospodarstva bom Vaše odseke nujno rabil kot posvetovalne organe, ki bodo v vseh težkih vprašanjih, ki jih bo treba rešiti, posredovali med upravo banovine in široko maso kmečkega prebivalstva. Blagovni oddelek Kmetijske družbe boste že glasom svojih pravil neokrnjeno ohranili, da si more vsak vaš član, ki se peča s poljedelstvom, do najnižjih cenah preskrbeti svoje potrebščine pri družbi. Vaš prvi glavni odbor, ki ga vidim danes tu pred seboj, ima Po mojem mnenju, nanako, da niso lokalno primerno zastopani vsi posamezni kraji Dravske banovine. To Ra7p*s gostilne na račun na žagi v Soteski pri Straii-TopKce. Prednost: verzirana kuharica. Nastop 1. januarja 1930. Pismene ponudbe z referencami do konca t m. na Josip Javornik, lesna ind., Ljubljana, Beethovnova 6. T000 Dinarjev Vam plača ovarna Kemenv Ko§ice, če z Riai-Balsamwn v treh dneh ne odpravite kurjih oče«, bradavic itd. Lonček 10 Din predplačilo (v pismu) 18 povzetje pošlje zastopnik R. Cotič, Ljubljana Vil, Kamniška 10 a. 41789 je razumljivo zaradi naglice, ki je bila potrebna pri. ustanovitvi nove družbe. Viditn pa v Vas može svojega zaupanja in sem prepričan, da boste Kmstijrka družbo, okoli katere se je bil dolgoletni politični boj, vodili v mirno, resno, strokovno in stanovsko delovanje v prid celemu kmet-skemu prebivalstvu Dravske banovine.« Stara in nova Kmetijska družba Ljubljana, 17. novembra. Agencija »Avala« objavlja o razpustu stare in ustanovitvi nove Kmetijske družbe še kamimnjke. ki pravi m. dr.: Kmetijska družba za Slovenijo je imela po svojih društvenih praviilih izredno važen in koristen namen. Osnovana na načelu samopomoči kimetskega stanu bi morala biti v danih razmerah stanovsko zastopstvo našega kmeta, ki naj bi imel po določilih družbinih pravil v njej nesebičnega posredovalca za nakno svo-rh gospodarskih potrebščin in za prodajo svofh pridelkov. Vse to bi morala družba vršiti za svoje člane in samo za Člane. Voditelja so pa ta lepa pravila sprevrgli in zapeljali dražbo v vrtinec ooliit;čn!h strasti na eni strani, na di""-gfi strani so pa napravi® iz nje veliko trgovsko podjetje, ki mu je edini cilj — čim večji dobiček. Odlcfk oblasti je sedaj radikalno preseka] to nevzdržno stanje. Stara družba je prenehala, ker ni bilo upanja, da bi jo bilo mogoče spraviti na pravo pot. Oblast je pa takoi potrdila pravila nove »Kmetijske družbe«, ki ie prevzela pozabljene naloge stare Kmetijske družbe in jih bo tudi skrbno in nepristransko vršila. Nova družba ie za korak bTže želijam kmečkega stanu s tem. da ie že po Svojih pravilih začetek nrepotrebne kmetijske zbornice. Na čelu svojih pravil poudarja, da hoče »postati, kadar bi bilo v okvi.ru zakonov ali uredb to mogoče ali potrebno, strokovni zaston kmetovalcev v obliki kmetMske zbonrce«. To označuie tudi § 25. pravil, ki pravi da »izvršuje družba svojo nalogo kot posvetovalni organ zakonodaje in uprave potom posebnih strokovnih odsekov, katerih vsak obstoji iz 7 članov in sicer prvi iz malih, drugih iz srednjih in tretji iz velikih kmetov. V te odseke vodijo in so lahko voljeni tudi izredni člani družbe. Važne so tudi določbe glede volitev pni podružnicah in v glavni odbor družfbe. Uvaja se proporc, k} je bil v veljavi pri občinskih volitvah. S tem ie zadovoljeno vsem do-brohotečim. ki hoeeio iz resnične ljubezni do našega kimetrstva dati svoje znanje in izkušnje družbi na razpolago. Odpravljene so dalje neenake pravice članstva. P"' voHtvj glavnega odibora, ki bo štel 15 odbornikov, bodo po svojih delegatih vsi člani na enak način sodelovali Ustanovni občni zbor nove »Kmetijske družbe« se je že izvršil. Novi glavni odbor je izvoljen i;; konstituiran. Prijel bo takoj za delo in izvedel organizacijo druKtoe po podružnicah. Ko bo vse to delo izvršeno — in odibor se bo potrudil, da vzpostavi čimprej vse prejšnje podružnice — se bo vršil redni občni zbor Kmetijske družbe, ki si bo izvolil stalni glavni odbor. Premoženje pre.išn Stanovanj, barako pro iam. Nas.ov v og.a nem oddelku »Jutra« 416Š9 Plašč obleko, klobuke, fine nogavice. igrača io ročno ne canje poceni prolam. Na-alov t ogi. odd Jutra 41799 Sir najboljši in zato najcenejši tirapist oziroma polemeo- . ..... talec, oi 4 - 8 kg. nudi Y"a ea' kozuhovina. zelo M e areka zadruga v Se- ohranfn. » močno Damski plašč miču. Zahtevajte vzorce. 41569 Hotelski ravnatelj veščik v veletrgovini z vi-Eom in v veleposestniški ekonomiji, želi stalno na-an.-ščenje S svojim ličnim -avom prevzame poslovodstvo ali pristopi kot družabnik v dobro idoče gostilniško podjetje — Ponudbe pod »Bakus« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 41448 Trg. pomočnica želi mesta v špecerijski in deli atesoi trgovini Event bi tudi pomagala pri domačih deliih. Za poštenost se jamči Na/elov v oglas oddelku »Jutra«. 41676 Postrežnlca dobra kuharica u- zanesljiva osfcba žela zaiiosiitve od 9. do 2. ure k manjši oba-te.ji. Cenjene naslove na oglas oddelek »Jutra« pod Skromna« 41617 Papirja starih ča opisov, okroj 75 kg prodam po Din 2.50 kg Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41729 2 motorni kolesi 175 cm*, s prestavami, poceni prodam ali zam en ;a.m za težje, event. s pri' olaco Ponudbe na ogla» oddelek »Jutra« pol zna6ko »Motor 350-500-750«. 41717 Upokojen flnancar p r e j m - proti minimalni plači službo sluge, skladiščnik'« ali alično. Da tudi 500 Din nagrade tistemu, ki mu Isto preskrbi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« DOd »Vesten 500«. 41766 Najlepšo priliko za zaslužek nudimo agil-nim. resnim damam in gospodom. V poštev pride o le inte'igentne osebe Na-lov pove ogl. odd. Jutra 41804 roviz. zastopnike sprejme-m. Dnevni zaslužek do 300 Din Naslov v ogl. odd. Jutra. 41817 Izurjena šivilja se priporoča na dom za Šivanje oblefc in nlaščev. Ima dobra priporočila. Dnevno po 25 Din. Naslov v ogas-nem oddelku. Jutra, 41836 Oblastveno koneeslonlrana šoferska šola Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana Blelwelsova cesta štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmoder-ejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim ta odprtim avtomobilom. — Poučuje tudi privatno Prihodnji reiini tečaj prične 2. decembra 41808 Gospodična z meščansko šolo želi mesta v kakšnun laboratoriju ali s-lično Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zmožna 20« 41748 Učenka stara 15 let. s tremi razredi meščanske šole, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom Na-lov pove podružnica »Jutra« v Celju. 41746 Gospodična z meščansko šolo želi mesto blagajmiča-kc kjerkoli. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Blagajničarka 20«. 41747 Službo kuharice aH k otrokom sprejme, najraje v bližini Maribora Pavla V e n c a j, Drača vat. pošta Loče pri Poljčanah 40302 Železen štedilnik velik, št dobro ohranjen kupim Na lov v ogla. nem oddelka »Jutra«. 41638 Gugalnega konja dobro ohranjenega kupim Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Igrača« 41606 Kratice 12, 13 mm ter 20 in 25 kupimo vsake nrnož:Tio Ponudbe na naslov: I. Meju-šar & Co , tovarna zabojev, Vrhnika. 4f761 Alfa kotel rahljen kup' A GorW?. Komenskega ulica št. 36. 41752 Pletilnlco z 9 stroja, izborijo vpeljano, radi bo.ezni proclam, ali vzamem družabnico s primernim kap.talrjm in znanjem obrti. Ponudbe na o^las oddelek »Jutra« pod enca«. 41753 Kdo bi posodil 10.000 Din proti dobrim obreetim in garanciji. Ponudbe pod — »Poštena 7« sa ogl odd. »Jutra«. 41791 G. Th Rntman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Samostojna korespondentijna perfn' tna v slovenskem in neimškpm jeziku, istotako v 4ovenski in nemški stenografiji. ter strojepiska želi oremenitj službo. Nastop takoj Ponudbe na ogl. od »Jutra« pod »Samosto:wa«. 41798 Upokojenec srednjih let. zelo pošten, zanesljiv in pod;eten, želi pri kakšnem podjetju s'už-be inka anta ali za na'' up deželnih pridelkov Nudim garancijo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 41807 Dekle močno in zdravo, želi *a-pos'en"a v kakšni tovarni v 'Ljubljani. Naslov v otrl. odd. Jutra. 41822 Huharica samostojna. gospodinjstva vaiena. išče službo pri boljši družini ali pri sam kih "ospodih Gre tudi v L'ub-Hano Naflov v podružnici »Jutra« v Celju 41830 p-izor! Pozor! Volno in bombaž lupite najceneje pri tvrdki I irl P r e 1 o g Ljubljana, f ari trg št t2 in Židovska «!ica št. 4 249 Kdor vloži v dobro idoče podjetje 10 000 do 15.000 Din, dobi poleg visokih obret-tf tudi nagrado. Ponulbe na ogl od-1 Jutra pod »Brez rizike«. 41826 15.000 Din posojila iščem za dobro vpeljano do d j et je Plačam zelo visoke obresti. Vrnem po 500 Din mesečno Ponudbe na ogl odd Jutr» pod »Obratni kapital«. 41825 damo ugodno naprodaj na Mestnem trgu štev 9/1. 41834 Lokal obstoječ iz i prostorov, prirejen za brivnico oddamo v hiši Stan in Dom na Tržaški cesti 26 — Poizve ee iste tam 41654 Eksistenca! Dobro idoči obrt zaradi izselitve za 60.000 Din naprodaj Avto in stanovao e zraven. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 41551 Lokal za trgovino iščetm za ta oj blizu Ljubljane ali Celja Ponudbe* na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »M. B. Z.c 41780 Lokal za trgovino na piometinem kraju Slovenije, najraje v Ljubljani iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe s po nim naslovom in točno navedbo za htev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«. 41786 Špecerija V Ljiib'ja«]i takoj prodam staro in dobro vpeljano špecerijsko trgovino z v- o zalogo in inventarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a« pod »Specerirka trgovina«. 41787 Prostor za skhrfišča oddam za jvinim kolodvorom Naslov pove ogl. oddelek Jutra. " 41796 Lokal središče mesta, za mlekarno. delikate^c. delavnico oddam s 1. decembrom. — Naslov v ogl. odd. Jut-a. 4181S Industrijo lesnih izdelkov na vodno moč, popolnoma opremljeno s stroji, blizu železniške postaje, z vsem inventarjem in zalogami napeljana razsvetljava prodam — Vprašanja pod »Lesni izdelki« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 41276 Na račun oddam e 1 decembrom v sredini Maribora boljšo restavracijo kavcije zmutneonu zakonskemu paru brez otrok, ali i gdč. sestrama, starejših let, s strokovno izobrazbo, pod ugodnim: pogoji. Pismene ponudbe na poštni predal št. 9, Ormož 41471 Hotel-restavracijo •nnzijon aii .-anatorij v irapinskih Toplicah vis-a-vis kopališča oddam v najem Moderna zgradba, brez inventarja v pritličju £ krasni veliki lokah. 2 manjši sobi za restavracijo in kavarno, kuhinja, loža za portirj* in vse potrebne pritikline. v prvem nadstr 10 veli-ih sob. 3 manjše, vse parketirano in opremljeno 1 modernimi pečmii s pečnicami in lestenci, sobe u eluž:nčad. 2 veliki verandi vee komfort. angleški kloseti vodovod. k!et kanalizacija, telefon, senčnat /Tt m zelenjadtri vrt. postajališč« avtobusov, žarišče vsega odličnega družabnega živ'ienja. odprto poleti in pozimi Pogodba Posestvo na ve« let Odda se • 1. ... . . januarjem 1930. V poštev prodam, katero obsega čez ^rMejo Mmo refn, 10 oralov zemlje, njiv, goz- ;Iiv, .„„;„; ZLzLrJT ■ ;„ mti. zmozni slovenšcne in nemščine Ponudbe na-lo- da in tTavmikov. Apo'onija Sovine, Zepdna 8. p. Celje. Kdor si želi posestvo ogie-dati. ima avtotms do Zepi-ne. Za odgovor je prilogi znajnko. 41838 ililllL Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir viti na- Jurkovič. Prlas 6 Zairreb. 41189 Pekarno vzamem takoj v najem v kakšnem prometnem kraju S'ovemje. Naslov v osrln«. oddelku »Jutra« 41756 Gostilno vzamem v najem event. tn-di na ražum Posedu:em Ljubljana, WolIov, ulica 3. ^of^Š "iZ.Zl Dcpise prosim na ogl odd. »Jutra« pod »Dobra moč«. 41801 20% ne kron. bone pačuje naboljše »Pučka šteiiiona«, Osijek. 235 1 vagon okroglih orehov debeline 25 - 80, dolgost 2 m 4 m oddani takoj, cena po dogo%oru Na lov pove ogl oddelek »Jutra«. 41366 Hrastovega lesa pro lam večjo množino, prvovrstnega. po ekanega in do voza spravi enega Filip Sko1'. Kapjavas. Sv, Pavel pri Preboldu 41829 Bukova drva kupuje tvrdka »Kurivo« Ljubljana, Dunajska c. 33 41154 Jamski les od -3 m napiej ter od 15 cm srednje debeline do 40 cm. obeljen, ktvdmo vsako množino Ponu 'b- na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Smreka in jelka« 41762 Kislo zelje prvovr. tn< in kisle glavice za sarmo dohav'ja po naročilu v vsaki množini po onkurenčni ceni tvrdka G. Erklavc, Kodeljevo, Mo=te pri Ljubljani. 41722 millMiUJZ' Stanovanje sobe. kuhinje in [iritiklin oddam s 1. decembrom mirni stranki. Naslov pove ogl. oddelei. »Jutra« 41628 Stanovanje 2 sob. pose-lske sobe in pri-tiklin išč -m. Plačam dobro Ponudbe na og'as. odde ek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro«. 41777 2 lepi stanovanji vsako 17 2 sob, kuhinje in pritMclin z elektriko in vodovodom oddam — eno ta^ koj, drugo s februarjem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 41770 Stanovanje 8—4 sob. e kopa'nico. če mogoče z elektriko, čis.o išče zakonski par brez ctrok v okolici sv. Petra ali vodmatskem okraju. — Ponudbe na ogla oddelek »Jutra« pod značko »Le^o stanovanje«. 41768 Okoličani postaje Škofja Loka! Višji državni uradnik z materjo, iš6e sobo in ku-injo aii samostojno bajto Plačam dobro — ali tili najamem dninarja gospodarju. Kupim tu-. Id manjši iro.-itor za postavitev hišice Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-« pod šilro Dober plačmdk«. 41759 Stanovanje oddam v centru mesta s 1. decembrom. Soba. kuhinja in kabinet Plačati za 1 ali 2 leti naprej Naslov ogl. odd. juto a. 41815 Stanovanje 3—4 sob in kuhinje išče v sredini mesta za takoj stranka brez otrok. — Ponudbe pod š:fro »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 41808 Stanovanje 2 sob s pritiiklinami oddam 9 t. decembrom. Šiška. Ale ševčeva 24. 40832 Sobo lepo opreui.^euu snažno fn solnčno, s posebotim vhodom in elektrik* od .am sta n'mu go polu N» .v v ogl. »dd. »Jutra«. 4(1794 Dva gospoda sprejmem na stanovanje in hrano Naslov v ogi. o M. Juira. 41795 Sostanovalca sprejmem v celo dobro oskrbo Cena n:zka. Ito-tam se sprejme par gospodov na hrano. Na lov v ogl. oda. Jutra. 41806 Lepo veliko sobo v »r»'.ini me*da oddam takoj eni ali dvema gospodičnama. Naslov pove odd. Jutra 41809 Sostanovalko gosipod:čno. ki jt v>" fian o d. ofna. sprejmem Mestni trg 13. O. 41812 2 pletilna stroja Pon> 8/36. 8/40. skora nova počen' proda Fanj Ka-uč č v SiSki 41619 2 kompl. transmisiji pro lam. 40 mm X 50 mm. več razmb jermenic. varilni aparat. I stružnica 2 m dolga in 2 vrtalna stroja V*e se lah' o oirleda pri M. Kav&ču. Zg Šiška, telefon 2397 41618 Sostanovalca k boljšemu e*vipo 1-u -apr1*'-mem na Zaljjeku 12. 41823 Mesečno sobo lepo. s posebn:m vhodom od'am * 1. decembrom — Ogleda se Knafljeva 13 TJ 41835 Mlada Primorka Dvignite pi mo v os-la=nem oddel' u »Jutra«. »Nudena sreča«. 41776 <*e nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v io minutah pri foto Brata Smuc. L;ubl:ana Wolfova ulica 12. ' 242 >l'ke za legHiinacHe izdelnje naihitrej* fotorraf Rneun Hibšer Liubliana Sv Petri r«st» 25 212 Učiteljica osnovne šole v veli' em indu trijs-kem me tu v Sla voniji blizu Osijeka že men ati mesto v Ljubljar ali bližnji okolici. Cen. ponudbe na ogl odd »Jutra« pod »Učiteljica«. 41800 300 Din nagrade plačam tako onemu, ki mi javi toče« naslov, kje de la s konji Scipe Topalovič ali njegov sin. doma iz Travni'" a v Bo^ni Sauer Zagr»b Vlaška ulica br 72 c, ni. 41102 »Zimski večeri« Blagovolite dvigniti pi-mo pod prvo<«io šif-o (Pvj) v oglas, oddelku »Jutra«. 41784 Lastnik avta 51540 Bi'o nesporaz-uml:en:e či-'-;aim četrtek ob pol 9 zvečer. Beethovnova Gajeva ulica. 41797 Jelka ! Ozrl sem Vas zapet ▼ g. M , ali sestan«k mogoč! — Prosim pod »S. O.« 41821 Dotlčno znano osebo Vi ie vzela Htaro v vlaku Kranj — Ljubljana, porivam. da io odda v oglasnem oddelku Jutra, sicer izročim zadevo polici-"' 41827 Gospod d-offvro sittr-an. žet$ z boljšo mlado gospodično r»o možnosti z znaVem 7i«mSf:ne. Cenitev ni izldin-5"na. Dopise prosiim pod šifro »Dunajčan«. 41782 rt ' " M ^l^iii Klavir f?t.wfcTf!(i?el) dobro ohranjen. z ansrlpško mehani' o prodam v orrln^. oddeLku >Jutra«. 4177o 0 liri} a GeGs Dnnaiska e. 46. Telefon 28-28 Javna zahvala gospodu zdravniku M Ropa -u v Novem mestu, ker me je t svojim strokovnim znamjem v moji nevarni boleaii rešil gotove smrti. Zatorej ga toplo priporočam v akomur S spoštovanjem T. Gornik, Novo mesto. 41779 Novost! Norosti Železna služinska Brozovič-patent postelja zložljiva, s tapeciranim ma« dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— RaspošMiam oo poštnem povzetiu. rcKo v i -ratoa » I I SL021NA Lesena patent postelja zložliiva, s tapeciranim madracom, zele praktična stane Din. 280.— Preklic! Podpipani naznanjam. da nisem plačnik za dolerove. katere bi moja žena Marija naredila kjerko-li — Oskar D e t e I a, Dobra va-Vlntgar. 41773 Zaradi bolezni prodam trgovino prostor z obširnimi skladišči t ali brez lesnega blaga lik ob železniški po taji, r bližini vode, prikladna za vsakt kombinacijo. Odlična priložnost za vse stroke. Ponudbe na Jugosl. Rudolf Mosse i. d., Beo-zrad, pod »Dunavski Kej 543«. 14129 m peči Monolit >n Ekonoma Velika zaloga l I g.GUZELJ LJUBLJANA VII. Sv Jerneja cesta 5 Teli fon 3252 Trcdelnl z volno polnjeni madraci stanejo Din. 750.- direktno U Tovarne Oi. tov skladiJča z*HrevtjTc BSEZPLAtni K ATA t .O G ufieinefčjKerUdl IJiar" \aribor št 101-A| Potem mam veliko za-lego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blago. , L. BROZOVIC Zagreb. Illca 82. krepi In zdrav? ŽELODEC LOVRO SPBFMK Ljubljana VIL Jože Gregorin prvovrstna Krojaška obrt, se oriporoča eurpo'ionj vn damam JHrmcntcva ulica št 19 - Mirie. 35771 □□□□□□□□□□□□□D Dve lisici amca in samico, utlomače-na, prodam takoj. V Kac. Brezno ob Dravi 41572 Pozor! Samo še pat dni prodaja anarčke, dobro pevce in »m'ce gespa Oseljeva v Beogradu, Obiakovska nI. št. 44. 41753 Jabolka in hruške, zim-ke namizne oddajam vsako množino, ta teden od 14 do 16. ure Š:ška. Vodnikova četa 25 Dostavljajo ee na dom. PaBpošiijajo se tudi iz Novega mesta na vse strani. Pošiliatve od 35 kg na-nr»j. Se priporoča K a-'i v-šek. 41568 Dva gospoda sprejmem * 1. uecembrom v vso ost rbo aii brez, po zmerni ceni v lepo zračno, parketirano eobo z elektriko in posebnim vhodom Naslov v oglasnem odde ku Jutra«. 41783 Mlad psiček »Schmauzer-Riide«. majhen, kratkodlak, z znamko 1199 se je zgubil. Proti nagradi nai se vrne v Tavčarjevi ulici 6/1. 41778 BT4 Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše Ljubljene mame, stare mame, tašče, gospe Antonije Nendl roj Lechner Zahvaljujemo se z isto iskrenostjo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se dejansko ali v duhu poslovili od nepozabljene in ii naklonili krasnega cvetja, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gosp. pevcem za ganljivo petje, gospodu Jože Drofeniku za njegov poslovilni govor in gosp. orožnikom, ki so se polnošte-vilno udeležili njene zadnje poti. Vsem iskrena zahvala. Žalujoči ostali, S dni na poi$&H6njo ! n Najlepša zabava za dolge večere! 31. Star, sključen pritlikavec je bil tisti, ki ga je bil zbudil. Držal si je vogal plašča pred obraz, tako da je videl Branko samo 9ei. »Pojdi brž z menoj.« je rekel pritlika-vee.« vila te že dolgo pričakuje.« Ne da bi pomišljal, je bratec Branko jadrno obal nogavice in čevlje ter odšel s pritlikavcem, med tem ko je muca mirno spala svoje spanje. Pritlikavec je peljal bratca Branka zadaj na vrt, kjer so gosto rasle cvetlice in vsakovrstna zel. Tam je trikrat udaril i nogo ob tla, in glejte, zemlja se je odprla tik pred njima! Bratee Branko je od strahu odskočil. Karton, štotlje raz'ičmh velikosti proda modma trgovina G. Cadež. Stritarjeva ulica. 41769 Štedilnik lelemo pečice in emo ma!-bno šamot peč. f^oraj novo, prodam. O^dam tudi prostorno sk'a'fi5č«. Poizve se Ključavničarska »I. št. 3. n L!u!bljaina. V sredini mesta. 41814 Gnojno zemljo n-vovrt.no početi* .prodam. Ponnd-b« na o<-la« o•1<' H --k »Jutra« pod »Okolica« 44781 Kuhinjska oprava bela, kompletni naprodaj. Naslov v og.aeneu oddelku •J utira«. 41478 Otroško posteljo velAlco, belo. prodam. Naslov ▼ ogL odd. Jutra. 41806 Otroka v rejo 'am. Plačam po dogovoru Naslov t ogl. oddelku Jutra. 41831 j OostHno vzame v najem v stroki isvežhaoa oseba Ponudbe na oci. o-M. Jutra pod »Strokovnjak«. 41819 Plohe od 10—18 cm ter od 16—40 cm širine Vnnrmo vp* v-aonov. Kvaliteta TII/IV, mere 36 in 48 mm. Ponudbe na ogl. odde'eC- »Jutra« pod »Za cepini jarmenik« 41763 Sobo z 2 posteljama lepo opreoiijeno, z elektriko in posebnim vhodom iz • topeijic tako oddam v Levčevi ulici 11/1. 41772 Opremljeno sobo lcomlOTtno in strogo sepa-riraoo iščem v centra mesta. Ptečam dobro. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za 1. december«. 41754 Orehovih otokov od S—10 etn močnih i« nrvih debel, prima. suhih '•-itnim m*T>»*n množino. — Ponudbe na n-1**. oddelek Opremljeno sobo krasno, elegantno, solnčno, snažno v centru meta takoj oddam -amo boljšemu. 6o'idnenwi gospodu Naslov ▼ ogi. odd. Ju*ra. 41790 DoSira site dtostej za dober gramofon mwaji plačati ve4 tisočev dinarjev, do-bite ped nas zares dober gramofon za malenkost, poleg tega ga pa plačate še«e, ko ste ga preizkus:*', keir Vam ga po Sferno nwtyvezoo na porzkušoio. Zahteva ji-e takoj naš G*e$p£actti kataCeg „