Edizione per 1'estero - Inozemska Mai» P«taia p r.na r ft Rn Leto LXX1_$tev, 71 a_V Ljubljani, v torek, 30. marca i943-XXl p^mu,. t ««.»ta> Prezzo » Cena L 0.80 srsKss: ^ W % M % m, /UH*,^^ .tvo 31.50 Lir . ne- ^ « A mM V ffiMf ABl /» Ml......„, Izdala ce- flH ^BV BB M M f^Rk, B MM n0 34 Estero loletno 34 Lir, r, ^HHk jKjS V Mi BB JF »V M ^tf JHf H® 65 Lir«. C. C. P.« inozemstva 65 ^ flflf ^H J^V ^Bf ^^ MMf K J^B VB ^ Cek. rafi. LJubljana ^^ ^BV ^B flK^ ISB m ^ fliffif ^ abbonamenti, za naročnino JHmmKŠF aBnMaPv V in- ln 10.349 za inserat«. ^^^ MrrlonL Podružnica! Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedrIjka ln dneva po praznlVu F111 a 1 al M... „„,„ Novo mcito. novo mesto. b uredn|jst*o In uprava i Kopitarjeva 6, LJubljana. a Izključna pooblaščenca za oglaSevanJe Hatijansfega In lujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concesslonarla eselnslra per la pubbneltl tli provenienza italiana Izvora« Unione PubblieitA Italiana & A, Milano. 1 Teleton 4001 -400». i ed estera: Union«. Pnbblicita Italiana S. A*, Milano. Vojno poročilo št. 1038 Srditi protinapadi v južnem Tunisu Dvoje angleških letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na južnem odseku tuniškega bojišča so naši siloviti protinapadi, ki so jim pomagala oklepna sredstva, vzdržema ovirali nasprotnikovo delovanje. Pod pritiskom nadmočnih sovražnih sil so bile izpraznjene nekatere postojanke. Italijanska in nemška letala so posegala v borbo; nemški lovci so v zračnih dvobojih sestrelili dvoje letal. Junaški uspehi italijanskega letalstva Rim, 29. marca. AS. Častna knjiga hrabrosti letalstva v sedanji vojni izkazuje naslednje številke: Padlih 1696. ranjenih 1931, odlikovanih z zlato kolajno 85. od teh 4 ži(vi, odlikovanih s srebrno kolajno 3132. z bronasto kolajno 4140, z vojnim križem 5509. V Španiji je padlo 175 letalcev, ranjenih je bilo 192. z zlato kolajno je bilo odlikovanih 50. med temi 3 živeči, s srebrno kolajno 976. z bronasto kolajno 1178 in z vojnim križem 726. V sedanji vojni je bilo zatrdno sestreljenih ali uničenih na tleh 2300 sovražnikovih lotal. verjetno sestreljenih ali uničenih na tleh 958 letal. Sovražnikovih bojnih ladij je bilo potopljenih 65, poškodovanih pa 211. Sovražnikovih trgovskih ladij je bilo potopljenih 130, poškodovanih pa ludi 136. V španski vojni je bilo izvedenih 36.420 vojnih poletov, torej 90 povprečno vsak dan. Sovražnikovih letal je bilo v španski vojni zbitih 903. na tleh pa je bilo uničenih 40 letal. Ducejeve besede Betalcem Duce se je udeležil proslave 20 letnice ustanovitve Kr. letalstva — Ogledal si je najnovejša letala in orožje Rim, 29. marca. AS. Dvajsetletnico ustanovitve italijanskega letalstva so proslavili slovesno na letališčih in pri letalskih družbah. Za to priliko so v Rimu razobesili državno zastavo nu kapitol-skem stolpu, mestno zastavo pa na poslopju senata. Pred Beneško palačo je prevzelo stražo kr. letalstvo. Duce je sklenil z osebno navzočnostjo med letalci na nekem letališču še prav posebno povzdigniti slovesnost v spomin ustanovitve letalstva, ustanovitve, ki jo je hotel sam. V spremstvu načelnika glavnega generalnega štaba, načelnikov glavnega slana suhozemske vojsko, mornarice, letalstva in fašistične milice, pod-načelnika glavnega generalnega štaba, državnega podtajnika v vojnem ministrstvu in poveljnika kr. karahinjerjev so Duceja oh vhodu na letališče sprejeli podnačelnik glavnega stana letalstva, general letalske eskadre, divizije in brigade. Po običajnem s trombo in po glasnem pozdravu razvrščenih oddelkov letalstva si je Duce najprej ogledal častno stražo, medtem ko so na letališču izobesili njegovo zastavo. Nato se je Duce, ki je bil oblečen v uniformo prvega maršala imperija, hitro podal na letališče samo. Tu je začel pregledovali oddelke, sestavljeno iz bataljonov v zastopstvu kr. letalske akademije, letnikov gojencev pomožnih častnikov, letalskih tovarišev ter oddelkov tistih, ki se pripravljajo na letalski poklic. Poveljnik oddelka formacije mu je poročal o stanju sil, in medtem ko je letalska godba zaigrala »Kraljevsko koračnico« in »Giovinezzo«, se je razlegel gromek pozdrrtv Kralju in Duceju. Ko se je poklonil vojni zastavi, ki so jo zaradi okoliščin prenesli na tisto letalsko oporišče, je Duce obšel in pregledal oddelke. V dolgi vrsti so stala letala ene od skupin torpednih letal nove izdelave, pripravljena za polet. Duce, ki sta mu tajnik za letalstvo in poveljnik te skupine podala številne razlage, si je hotel ogledati vsako najmanjšo podrobnost mogočne vrste letal. Posadke vseh letal so stale na tleh ob Dnevno povelje generala Fougiera Rim, 29. marcn. AS. Uradni list letalskega ministrstva objavlja: Častniki, podčastniki, letalci! Dvajset let je minilo, odkar je Duce mimo vseli ovir in vseh dvomov s svojim »čredo«, prežet od letalskega navdušenja in zaupanja v ljudi, ki so se borili in trpeli za bodočnost italijanskih kril, postavil z ustanovitvijo kr. letalstva tretji steber v temeljni stavbi državnih oboroženih si!. Od onega dneva smo prehodili zelo liudo pot in mnogo slave zaradi žrtev je zapisane v letopisih tega orožja, ki zbira pod seboj ne-premagane zastave in cret prostovoljstva v Italiji. V potrjevanju nevenljive volje fašizma, da pred svetom do! kaže vrednost najbolj izbranih vrlin našega rodu, je kr. letalstvo v 20 letih obstoja v nepretrgani skrbi za izpopolnitev in z nikoli ugaslim ognjem množilo svoje duhovne in t"arne sile, da bi v še svetlejši luči živela njena sveža izročila in bi svarilno utrjevalo moč našega orožja. Danes, po 20 letih nepretrganih dokazov drznosti in hrabrosti, katerih spomin zmerom zbuja upravičen ponos v srcih naših vojakov in letalstva, in v poletu borb proti najmočnejšemu združenju, kar jih pozna zgodovina, slavijo letalske sile Italije, /e preizkušene v treh vojnah, praznik 6voje mladosti in svoje zvestobe. Ponosno no žrtve svojih sinov okrepljeno s slavo in prežeto od neizčrpnega navdušenja visoko dviga kr. letalstvo v tem času ob zaključka drugega desetletja svojega obstoja prapore svojih oddelkov in obnavlja prisego zvestobe, da bo zmerom bolj vredno največjih žrtev svojih junakov in zmagovite usode ljubljene domovine. Častniki, podčastniki, lefalri! Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju! FOUGILR. »Osni vojaki se borijo kot tigri« Stockholm, 29. marca. AS. Javnost je zvedela za vsebino pisma generala Montgomeryja Churchillu pred začetkom zavezniške ofenzive v Afriki. Montgomery pravi, da pričakuje »precej trd odpor« od Rommela in da bo ta za Angleže doslej najtrša bitka imela mnogo zapletljajev. Ves optimizem londonskih krogov je splahnel. Angleški vojaški veščaki pišejo, da morajo zavezniki rešiti zelo težko nalogo. Če ne bodo ravnali pametno, se položaj lahko spreobrne, v korist osi ter se spremeni v pravo katastrofo za Angleže in, Ame-rikance, »Daily Mail« piše, da je Rommel očividno v Tunisu veliko število ljudi in gradiva in v vsakem oziru pripravil za končni zavez- zbral se je niški spopad. Osni vojaki se borijo kot tigri. V Londonu in Washingtonu tega niso pričakovali in vse kaže, da so se znova zmotili v svojih računih. Montgomery je podcenjeval sovražnika in ni pričakoval, da bo bitka na Marethovi črti še bolj zagrizena in krvava kakor je bila pri El Alameinu. Major Shcppard piše v »Daily Heraldu« dobesedno: Šele zdaj vemo, kake ovire ustavljajo naš pohod. Junaška smrt generala Pizzolata Rim. 29. marca. AS. Junaški vrsti generalov, ki so padli za domovino med sedanjo vojno, se je pridružil tudi divizijski general Cavino Pizzo-lato, ki je padel v zadnjih bojih v Tuniziji. General Pižzolato se je rodil v Sorsu 27. februarja 1884. L. 1926. je postal topniški podporočnik in se udeležil prejšnje svetovne vojne kot kapitan, major in nazadnje kot poveljnik baterije, kasneje pa kot poveljnik skupine poljskega topništva. — Izkazal se je kot izkušen strokovnjak in goreč vojak zlasti v dneh 28. in 29. junija 1916 na Monte Fomo pri Villanova. 7. avgusta 1916 pri Sv. Mihaelu ter 15. junija 1918 pri Piavi. Zaslužil si je srebrno kolajno, eno bronasto in bil zaradi vojnih zaslug povišan v majorja. Po vojni je služil pri raznih topniških polkih do 1. 1923., ko je bil poslan v Tripolis v raznih vojaško-politič-nih poslanstvih in sodeloval pri nastopih za osvojitev Gebel Tarhuna. Domov se je vrnil februarja 1926 in takoj dobil stopnjo polkovnika. Maja 1927 je bil poslan v Eritrejo, kjer je služboval v Agor-datu do avgusta 1929. Nato jo bil premeščen v Cirenajko kot poveljnik topništva. Ko se je 1933 General Bangerski poveljuje letonskim prostovoljcem Riga. 29. marca. AS. Hitler je imenoval generala Bangerskega za poveljnika legije letonskih prostovoljcev. General Bangerski se je že dve leti in pol boril proti boljšcvikoin kot častnik carske vojske. vrnil v Italijo, je bil dodeljen konjeniško-topni-škemu polku kot poveljnik. L. 1933. je bil povišan v polkovnika zavoljo izrednih zaslug in postal poveljnik polka lažjega topništva. Junija 1938 je bil imenovan za brigadnega generala. Postal je podpoveljnik motorizirane divizije »Trento«, nato podpoveljnik in poveljnik nagle divizije »Emanuele Fiiberto«. Februarja 1941 je bil postavljen za poveljnika oklepne divizije »Centau-ro«, ki jo nastopala na grško-albanskem bojišču. Ko'je postal divizijski general, je prevzel poveljstvo nad divizijo, ki jo prenašajo z letali. »La Spezia«, in ga imel prav do dneva svoje slavne smrti. velikanskih krilih. Duce se je povzpel v notranjost letala, kjer mu je strokovnjak razlagal razue naprave in orožje, pri drugem vojnem stroju pa si je pozorno ogledoval priprave za metanje torpedov. Ko je stopal od oddelka do oddelka, je glasno pozdravljal letalce. Potem je obšel in si podrobno ogledal še druge vrste letal, ki so bila vsa najnovejšega izdelka, bodisi da so bila to lovska, napadalna letala ali pa letala — križarke. Duce je hotel, naj pri teh letalih preskusijo orožje, ki je tudi najnovejšega izdelka. Letalci so pozdravili Duceja s svojih poveljniških mest in so nato začeli uporabljati orožje. Duce je potom sprejel poročila o posadkah ia letalskih oddelkih. Povzpel se je nato ua oder pred razvrščenimi letalci ter imel nanjo kratek in klen nagovor. Bataljoni in posadke so nato zapele Giovinezzo. Potem so Duceju znova izkazali vojaške časti, nakar je pred odhodom z letališča zapovedal vaje z novimi vrstami letal. Ko jo prišel do opazovalnice ob robu letališča, so so ra/.ne skupino letal že dvignile. Vaje so bile dolgotrajno in dovršene. Celo vrsto najpogumnejših poskusnih poletov z novimi stroji in novo orožje, ki je plod zadnjih letalskih skušenj, jo pokazalo bojno možnosti ogromnega pomena. Ob konru letalskih vaj je Duce izrekel državnemu tajniku za letalstvo zadovoljstvo, takoj nato pa je zapustil letališče. Pozneje je v nekem kraju v Srednji Italiji sprejel poročila poveljnikov eskadril, divizij iu brigad kr. letalstva Krajevni boji na vzhodu Sovražni napadi ob llmenskem in Ladoškem jezeru odbiti - Nad zasedenimi zahodnimi področji in nad norveško obalo je bilo sestreljenih 18 letal Nemško Hitlerjev glavni stan. 29. marca, vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem in t z h o d n e m odseku vzhodnega bojišča je prišlo ludi včeraj 1» do krajevnih bojev. Severovzhodno od Orla so strelci neke pehotne divizije sestrelili od v nizkem poletu na-padajočih sovražnih letal sedem strojev, med njimi štiri oklepna bojna letala. Južno od I Imenskega jezera In pri Ladoškem jezeru je sovražnik zopet napadel. Napadi, ki so trajali ves dan. so bili odhiti s težkimi izgubami za nasprotnika. Tudi včeraj je sovražnik na mnogih mestih tu niš koga bojišča nadaljeval svoje napade. Bil je krvavo odbit. Na tem odseku so italljansko-nemški Imrci načrtno zasedli nove postojanke. Zaradi letalskih napadov sovražnih letalskih sil na kraje t zasedenih zahodnih področjih. je imelo prebivalstvo visoke izgube. Tukaj in ob norveški obali je izgubil sovražnik 18 letal. Skupina težkih nemških bomlinih letal je preteklo noč ponovno napadla industrijsko mesto Norvvirh s številnimi razdiralnimi in zažigal-nimi bombami. Berlin, 29 marca. AS. V posest nemškega vrhovnega poveljstva je prišel važen dokument, ki potrjuje, da so Sovjeti pri zadnjih bojih zgubili veliko število olicirjev. Pri sovjetskem kapitanu Svcrtakinu,. poveljniku nekega bataljona 104. pehotnega polka, ujetem 21. februarja, so našli tajno povelje, v katerem je prepovedano sovjetskim častnikom izpostavljali se v prvi črti. Tako naj bi se preprečilo visoko število izgub v vrstah boljševiških častnikov. Berlin, 29. marca. AS. Dopolnilo včerajšnjega nemškega poročila pravi, da so boljševiki včeraj znova napadali južno od Ladoškcga jezera, pa lc na omejenih odsekih. Vsi sovražni poskusi prebiti na kakem mestu nemške čete, so se ponesrečili ob zidu nemškega ognja. Nemške čete so prešle celo v protinapad in zadale sovražniku krvave izgube, Berlin, 29. marca. AS. Iz vojaškega vira se jc izvedelo, da so nemški lovci včeraj prestregli skupino sovražnih bombnikov, spremljano od lovcev nad izlivom Seine. Po dosedanjih poročilih je bil sestreljen en bombnik ter 6 lovcev. — Sovražni bombniki so morali na slepo iz velike višine spustiti svoj tovor. Povzročepa škoda je naznstna. En sovražni bombnik pa je bil sestreljen nad zahodno francosko obalo, dočim sta bila nad norveško obalo zbita dva angleška lovca. Kaj naj Evropa pričakuje od invazije? Evropa bi postala kup ruševin - Os je pripravljena za obrambo in na^ad Berlin, 29. marca. Nemški tednik »Das Reicli« piše: V Evropi je mnogo ljudi, ki resno verjamejo, da bi se mogli Anglosasi izkrcati in bliskovito premagati nemške armade ter napredovati preko Evrope, da bi pravočasno prišli do vzhodnih meja, preden bi jih mogle prekoračiti sovjetske armade. Otroška zmota! Kar sc je zgodilo v francoski Severni Afriki, jasno kaže.-kako počasi napreduje izkrcanje velikega stila, ki so se mu pravočasno uprle najpreje majhne, pozneje pa povečane sile. Štirje meseci so pretekli, pa se Montgonicry in Alexander še nista združila. Kuko naj bi se torej hitro zaprle klešče od Finske do Romunije? Toda tisti, ki tako nestrpno pričakujejo drugo fronto proti Nemčiji in nato tretjo fronto proti boljševizmu, morajo vedeti še nekaj drugega. Pomislijo naj na razdejanje, ki bi nastalo v Evropi. Zmagovite bitke na Poljskem, Danskem, Norveškem, v Belgiji. Franciji in na Balkanu so bile_ izvoje-vane, ker so nemške armade s premočjo svojega orožja in strategije bliskovito stric nasprotni odpor. Le zato je bilo razdejanje razmeroma zelo majhno in prav tako krvave žrtve tamkajšnih narodov malenkostne. Da se navo-deta samo dve državi: Francija je iinela le 100 tisoč mrtvih. Nizozemska pa 2190. Ka j bi se zgodilo leta 194> ali 1944. rc bi angleška in ameriška armada vdrla v Evropo? Prišlo bi do spopada med silno oboroženimi armadami, na obeh straneh bi nastopilo težko orožje in gigantsko letalstvo. Strahotno razdejanje bi zadelo zlasti zasedene države, ker je jasno, da bi si »osvoboditelji« morali odpreti pot proti Nemčiji samo preko njihovih ruševin. Roosevelt je rekel Anic rikaneem. da morajo to vojno enostavno preživeti. To p-> bi se zgodilo na truplih milijonov mrtvih, n. jonov evropskega prebivalstva, pokopanega pod ruševinami razdejanih mest. Velikansko bi bilo število Evropcev, ki vojne no bi preživeli. Roosevelt ni zaman ustanovil od posebnega odboru, ki naj bi pobijal po vojni kugo v Evropi. Angloamerikanci se nadejajo, da bodo našli razdejano, izstradano, shujšano Evropo. Pa se še najdejo neumneži, ki mislijo, da lahko Angloamerikanci pobijejo Nemčijo in Italijo, ne da ^i prizadeli zlo Evropi, da lahko upepelijo Nemčijo, ne da bi zgorele druge evropske države. Bombardiranje francoskih in belgijskih most jc le skromen primer tega, kaj bi preživeli. Roosevelt ni zaman ustanovil in armad. »Das Reich« zaključuje, dn je vojaška sila osi edini činilec, ki lahko reši Evropo. Ona je danes močnejša kakor kdaj koli. Vzhodno bojišče je bilo skrajšano za nad 1000 km, pot v Afriko se je tudi skrajšala, rezerve so so pomnožile, sistem prevozov je v popolnem redu, gigantsko letalstvo je pripravljeno, da nastopi, kjer koli je potrebno. Podmorni.ško orožje jo postalo oceansko orožje. Os je pripravljena za obrambo in napad. Noben dogodek jc ne bo našel nepripravljene. Nasprotnikove bedastoče Rim, 29. marca. AS. Današnjo »uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah« pravi: »Daily Sketsh« piše v domačih poročilih: »Mussolini gleda tudi v bodočnost.« Prva polovica njegovih spominov pod naslovom »Mussoli-nijevi spomini« je bila izročena neki švicarski založbi. Druga polovica, ki obsega dobo vojne, bo izšla po sedanji vojni. Gre za kupčijo, ki bo vrgla velike denarje. Četrtina tega denarja je Ponesrečen strahovalni napad na Berlin Berlin 29. marca. AS. Predsnočnjim je nekaj britanskih letal vnovič izvedlo na Berlin ustraho-valen napad. Izbrali so 6i pozno večerno uro, ko mesec še ni vzšel, v upanju, da bodo na ta način lahko ušli nastopu nemških nočnih lovcev. Še preden pa so začete padati bombe na Berlin, je prišlo poročilo, da je bilo sestreljenih pet nasprotnikovih bombnikov. Vsake četrt ure so s pristojnega vira poročali o novih letalskih zmagah, bodisi zavoljo nastopov nočnih lovcev, bodisi zaradi streljanja protiletalskega topništva. Prvemu valu nasprotnega letalstva se je posrečilo prebiti obrambni obroč okrog prestolnice na zahodni in južni strani in so mu je le delno posrečilo prileteti nad me6to. Angleški piloti 60 še morali y v6ej naglici znebiti bombnega tovora, da bi jo hitro pobrisali. Drugi val letal pa je bil v celoti razpršen in pognan proti zahodu. Le majhnemu odstotku sovražnikovih letal, ki so bila poslana v napad na Berlin, se je posrečilo predreti zaporni obroč in zmetati rušilne in zažigalne bombe na stanovanjski del mesta. Povzročili so škodo na stanovanjskih hišah. Prebivalstvo se je z gasilci takoj vrglo na dušenje požarov in na reševanje ponesrečencev, zalo ni treba obžalovati preveč škode ali žrtev. Med stavbami, ki so bile zadete, so tudi bolnišnice in spomeniki. Čeprav zdaj še ni mogoče podati točne slike o povzročeni škodi, vendar 6e brez nadaljnjega lahko reče, da tudi tokrat Britanci niso aoscgii ciljev, katere eo ei zastavili. že naložena v neki bernski banki. Objava spominov pomeni za Mussolinija in njegovo družino zanesljivo naložbo, pa naj bo izid vojne tak ali tak. Donos od avtorskih pravic z vsega sveta bo ogromen. Založba se je obvezala prevesti delo v vse evropske jezike. Odprto pismo Rooseveltu Lisbona, 29. marca AS. List »Philadelphia Tnnuirer« jo objavil odprto pismo Roosovelt.i, v katerem je tudi naslednji stavek: »Kako se Ikmuo mogli zdaj častno otresti atlantske karte?« V zvezi s tem vprašanjem ilist očividno namiguje na obveze anglosaških sil do Sovjctov in na zagotovila, ki so bila svoječasno dana malim narodom, kakor tudi na obljube, vsebovane v atlantski karti, ki nudijo svobodo narodom. katero pn so po pogodbi s Sovjeti o razdelitvi »vplivnih področij« ostale prazne. Mobilizacija Židov na Madžarskem Budimpešta. 29. marca. AS. V zvezi z zakonom o obveznem delu je madžarski minister za narodno obrambo izdal 27. marca dekret, s katerim je odredil mobilizacijo Judov. Vjvoklirani so letniki od 1906 do 1918. Judje bodo delali v zaledju za bojiščem, kakor tudi doma. NAROČAJTE »SLOVENCA«! ffastopni govor novosadskega veL zaspana dr. L- Deaka Duc8ieve nagrade dvoižkom w ff^ Visoki komisar to Iz Dnei. invpmi sUln Budimpeštanski »Pester Lloyd< poroča, da je novoimenovani novosadski veliki župan dr. Leo Deak te dni nastopil svoje novo službeno mesto. Ob prevzemu oblasti so se na velikem županstvu v Novem Sadu zbra'i zastopniki rseh tamošnjih vojaških in civilnih uradov, zastopniki mesta, župani vseh bačkih mest in krajev, zastopniki vseh obstoječih srbskih organizacij in srbske narodne manjšine, knkor tudi delegacija Hrvalov. Novoimenovani veliki župan dr. Deak je ob prevzemu poslov imel tudi daljši nagovor, v katerem jo predvsem poudarjal dejstvo, da se je Novi Sad po priključitvi Madžarski močno razvil in razmahnil. Zatem je pa govoril o madžarski manjšinski politiki. Vse navzoče odličnike je opozarjal na dejstvo, da je to vprašanje madžarska vlada zakonito rešila že leta 1868 ter so bila posamezna določila za zaščito manjšin v posameznih mirovnih pogodbah samo izvlečki iz omenjenega madžarskega zakona. Ce bi bila Madžarska pravice narodnim manjšinam lako omejevala kakor je to storila mirovna pogodba v St. Germainu, bi v Madžarski danes sploh ne bilo narodnih manjšin. Dr. Deak je zatem naglašal, da narodne manjšine v Madžarski anrjnannaaaBBnBBtiOBBBnBBBBBBBBBBB 70 letnica msgra prof. V. Hybaška Letos bo preteklo 50 let, odkar je škof Missia med drugimi Moravani in Cehi sprejel v ljubljansko bogoslovje mladega gospoda Vojteha Hy-bašeka, izredno nadarjenega glasbenika. Prava sreča za nas, da si je s svojimi odličnimi značajnlmi lastnostmi in izrednimi darovi pridobil na mah srce in zaupanje takratnega semeniškega vodje dr. Kulavica. Pridržal ga je v Ljubljani in v škofiij, ker ga je potreboval in cenil kot pevovodjo, dočim so nekateri njegovi tovariši morali oditi zaradi premajhnih prostorov v semenišču. Tako je postal g. Vojteh ves naš. Ze v prvem letu bogoslovja je ustanovil v semenišču icp orkester, ki so ga Ljubljančani radi poslušali, ko je večer za večerom igral za semeniškimi okni. Petje in glasbo je z ljubeznijo, z vnemo in z velikim uspehom gojil prav do danes. Skof ga je poslal pozneje za kaplana v Zagorje ob Savi, v Smlednik, v Kranj in k Sv. Jakobu v Ljubljani. Povsod se ga še danes spominjajo v nepozabnem prijateljstvu in zvesti hvaležnosti, saj se je lotil dušnega pastirstva, društvenega in kulturnega dela s tolikšno spretnostjo kakor malokateri drugi duhovnik. Tako se jc urastel v našo zemljo in naše ljudi. Glavno življenjsko delo pa je naš jubilant izvršil na škofijski gimnaziji v St. Vidu, kamor ga je škof Jeglič poslal že leta 1906. Preko 30 let je učil petje in glasbo v Zavodu sv. Stanislava in šele 1937 prepustil glavno delo mlajšim močem. Njegovo delo je bilo izredno naporno, po 40 in več tedenskih ur je učil leto za letom, točno kakor ura, vestno kakor da mu gre za življenje, združujoč resnobo in vedrost, kakor bi se zlepa komu drugemu ne posrečilo. Njegove čudovite uspehe moremo razumeti šele, če se spomnimo, da je znal dojeti svoj poklic vzgojno — duše svojih učencev je vzljubil še bolj kakor svoje ljubo petje in glasbo. Zato pa je tudi našel odmev v odkritosrčni vdanosti mladih gojencev, ki ga ne bodo nikoli pozabili in ki so se ga oklenili kakor očeta in iskrenega prijatelja. Tako je zrastel z zavodom, da so ga bivši učenci izvolili za častnega člana društva »Jeglič« takoj za zavodskim ustanoviteljem škofom dr. Jegličem in rektorjem dr. Gni-dovccm. Kljub silni zaposlenosti v šoli msgr. Vojteh Hybašek ni samo tod trošil svojih moči. Kolikor mu je čas dopuščal — tega si je znal izvrstno urediti — je delal še drugod. Sukal je rad pero in to tako spretno kakor lok pri goslih. — Pridno je sodeloval pri izobraževalni knjižnici, prevajal je iz češčine, zlasti J. Baara. Nepozabno bo ostalo njegovo udejstvovanje v gospodarskih organizacijah. Pri tem obsežnem poslu tako temeljito pozablja nase, da mora večkrat kar nasilno skrivati pred levico, da ne ve, kaj dela desnica. Njegovi duhovniški tovariši, njegovi gojenci in pa učenci, očetje frančiškani v Ljubljani in na Brezjah, pa še številni drugi, ki so iskali pri njem sveta in denarne pomoči, predvsem pa zavod in njegova kapela, vedo povedati čudno lepe zgodbe o njegovi darežljivosti. Vse še niso zrele za javnost, vzbujajo pa gotovo gospodu jubilantu prijetno zavest, da ga imamo Slovenci upravičeno radi. Frančiškanska provincija sv. Križa mu je že pred leti izročila svečano listino posinovljenja. Msgr. Vojteh Hybašek, dobri Bog naj Vam poplača plemenito delo in veliki trud! Ad multos annos et hoc sanos! danes lahko uživajo popolno kulturno avtonomijo Po izjavi dr. Deaka stoji sploh madžarska vlada na stališču popolne enakopravnosti vseh narodnosti. Taka politika se je dobro obnesla v zadnjih tisočerih letih in bo dajala dobre rezultate tudi v bodoče. Novega velikega župana so nato pozdravili zastopniki madžarskega, nemikaga in srbskega ljudstva. V imenu novosadske občine jo govoril član madžarske gospodarske zbornice Jurij Kremer, v imenu madžarskega prebivalstva poslanec Ludvig Horvat, nemškega dr. Rihard Dernor, v imenu Srbov pa dr. Aleksander Moč, ki se je ob tej priliki tudi zahvaljeval madžarskemu notranjemu ministru za ponovno podelitev kulturno avtonomijo Matici Srbski. Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncem Adlešič Antonu in Katarini v Adlešičih, Kočar Alojziju in Jožefi v Novem meslu ter Hočevar Tereziji v Mali vasi ob priliki rojslva dvojčkpv nagrade V znesku po 600 lir. 1 . DALE CARNEG1E Hafeo si pridobiš prijateljev Vpisovanje v delavsko organizacijo Vpisovanje v organizacijo delavskih fašijev je podaljšano do 10. aprila. Vpisovanje se vrši v informativni pisarni Miklošičeva cesta 22. (Pokrajinska zveza delavcev), Od starodavne Kartagine do modernega Tunisa Ko gospod Ahmed zapre zvečer svoj bazar v starem delu Tunisa, se odpelje proti Sidi Bou Saidu, proti četrti arabskih vil, ki je prav tako lepo urejena kot evropska mestne četrt. Najbrž bo še malo posedel v Belvedereju, krasni kavarni nad mestom in poslušal evropsko glasbo, na katero se je že navadil. Poleti se bo morda odpeljal celo v La Marso, morsko kopališče, toda imeti mora črno obleko. Če je gospod Ahmed že prileten, bo šel s svojim starim prijateljem Hafidom v kavarniški vrt in se bo z njim malo pomenil o starih časih — kajti pred 50 ali 70 leti še ni bilo četrti vil, niti evropskih in še manj arabskih; parniki so pripeljali le kakega trgovskega zastopnika, nekaj francoskih oficirjev in Italijanov; zvečer so ljudje sedeli pri svetilki in prebirali stare, častitljive knjige, podedovane po dedih in pradedih; živeli so skromno in varčno, vse ostalo je bilo v Alahovi roki. Pradeda gospodov Ahmeda in Hafida sta bila morska roparja. To je bil donosen poklic in često je potekal brez pobijanja in streljanja; ljudje z ladje so bili gostje pri piratih, dokler ni prišla odkupnina. Ahmed in Hafid imata mnogo knjig iz časov, ko je Tunis bil središče arabske kulture. V srednjem veku je arabska medicina daleč nodkriljevala evropsko. Arabskim zdravnikom so uspevale operacije, ki 6e jih v Evropi nihče ni upal lotiti. Vse znanje starega veka je v Evropi uničilo preseljevanje narodov, v Egiptu pa se je ohranilo. Staufo-vec Friderik II. je poklical arabske učenjake na Sicilijo in jih stalno držal v svoji bližini. Isti čas je preko Španije, ki je tedaj bila v arabski oblasti, prišla učenost starih grških filozofov zopet " Evropo. Univerza v Tunisu, na kateri je bilo spisano neverjetno veliko število znanstvenih del, je bila važen posrednik med vzhodom in zapadom. Okrog leta 700 so vdrli v deželo Arabci in so močno povzdignili vas Tunis, kajti v bližini te vasi ležeče mesto so uničili. To mesto je bila stara Kartagina. Njene razvaline ležijo še danes blizu Tunisa. Blizu razpadlih tempeljskih prostorov se pasejo ovce. Kilometre daleč se razprostirajo razvaline gledališča, marmornih palač, vodovodov, kopališč ln velikih prodajalnic, ki so tudi ponoči bile odprte. Ta Kartagina je morala biti res veliko in razkošno mesto; z njenim razkošnim življenjem se je mogel meriti luksuz poznega Egipta in Bizanca. Vsa dežela je bila tedaj cvetoč vrt. Še daleč na jugu so sledovi propadlega bogastva: razpadle rimske hiše, kamnite terase, vodovodi, stare ceste. V 4. stol. je bilo v tuniški deželi 500 krščanskih škofov; četudi so tedaj bolj pogosto podeljevali škofovsko čast, vendar moremo smatrati, da je pod vsakega škola spadalo več vasi in cerkva. Tu je krščanstvo prodrlo tako zgodaj, celo v Času, ko je Rim kristjane še preganjal. Tu je učil in deloval sv. Avguštin in njegova zasluga je, da ni nastalo tu še več verskih sekt. Kakšna razlika med versko gorečnostjo in razkošnim mestoml Poleg razvalin stare rimske naselbine so tu tudi ostanki še starejše Kartagine, velike sovražnice Rima. Od tod sta šli nad Evropo armadi Hamilkarja Barkasa in Hanibela, tu se je izkrcal Sciplo »Afriški« in njegove legije. Leta 146 pr. Kr. so Rimljani Kartagino zažgali. Gorela je 17 dni, plamen se je videl na Sicilijo! Ko je bilo mesto — po junaškem odporu vseh prebivalcev — popolnoma požgano, je Evropa prvič premagala Afriko. Razbrzdano Bealovo mesto je imelo dvojni obraz. Kartagina je v času svojega procvita bila tretje največje mesto tedanjega sveta. Kartažani so neusmiljeno izkoriščali svoje sužnje, zlasti pri po-ljedeLstvu; svoje dolžnike so trdo pritiskali; svojemu bogu so žrtvovali ljudi. Na drugi strani pa so živeli še bolj razkošno kot Rimljani. Kartažanke so delale pašteto iz egipčanskih mandljev; znale so si barvati oči; prapravljale so mnogo bolj razkošne pojedine kot Rimljenke. Kartažani so bili tako bogati, da so — po izgubi prve punske vojne — naenkrat plačali ves davek, ki so jim ga naložili Rimljani za 50 let. Po vdoru zamorskih plemen v rimsko državo, je prišla tuniška dežela pod Vandale. Od tedaj dalje je bil Tunis često bojno področje. V 7. stoletju je nastopila arabska sila. V 10. stol. so Berberci pomagali deželi do velikega novega procvita, dokler ni v 13. stol. pripadla tuniškemu kraljestvu. S tem jc bilo konec dobe procvita, kajti v naslednjih stoletjih je dežela propadale. Postala je zloglasno področje morskih razbojnikov. Razčlenjeno skalovje je nudilo idealna skrivališča, ki so za takšne poklice potrebna. Nato so prišli Turki in končno v 19. stoletju Francozi. S francosko oblastjo se je za Severno Afriko začela nova doba. V dobrih sto letih so iz področja morskih razbojnikov napravili močne utrdbe in pomembna tržišča ob Sredozemskem morju. Po vdoru Američanov v Afriko j« Tunis zopet postal bojišče. Na razvalinah stare Kartagine in na cestah novega Tunisa stoje nemški in italijanski vojaki, pripravljeni za boj. Kaj bo7 To bi tudi gospoda Ahmed in Hafid rada vedela in to je sedaj najvažnejši predmet njunih razgovorov. Kadar se nad mestom pojavijo sovražna letala, čestokrat ostaneta kar pred kavarno in radovedno gledata bele oblačke — eksplodirajoče izstrelke protiletalskih topov. — (Wehrmacht, dec. 1942.) Gospodarstvo Zvišanje invalidskih in starostnih pokojnin. Z veljavnostjo od 1. aprila dalje bodo zvišane invalidske in starostne pokojnine v starih pokrajinah za 35%. Nadalje so zvišane dajatve v primeru smrti najmanj 300 na 500 lir in do največ 1500 lir (prej 1000 lir). Za kritje novih izdatkov delavci ne bodo pritegnjeni, pač pa delodajalci, katerih prispevki se s 1. aprilom t. 1. podvoje. Računajo, da bo novih ugodnosti deležno okoli 800.000 oseb in znaša nova obremenitev za povišanje pokojnin ckoli 175 milijonov lir letno. Tvornice Ansaldo v Genovi zvišujejo glavnico od 250 na 500 milij. lir. Iz gorenjskega trgovskega registra. Vpisani sta bili tvrdki: Opekarna Pavlin & J. in K. Schrei, Radomlje. Družabniki Ivan Pavlin, Ivan Schrei in Karel Schrei; Merkur Majdič, Pinter & Co., kovinska industrija Kranj, družabniki Rihard Bohm, Milena Bohm, Petka Pinter, Deša Paljaga. Zvišanje vlog pri francoskih depozitnih vele-bankah v letu 1942 znaša 20, dočim je znašalo povečanje leta 1941 26%. Novembra lani so se zaradi izkrcanja v Severni Afriki vloge nekoliko zmanjšale, kar pa je bilo nadomeščeno v decembru z novim zvišanjem vlog. Sedanje glavnice in vloge francoskih velebank znašajo: Credit Lyonnais glavnica 1.000, vloge 35.342; Societ6 Generale glavnica 750, vloge 30.370;, Comptoir National d'Escompte glavnica 400, vloge 19.230; Banque Nationale per Commerce e Tlndustrie glavnica 7000, vloge 16.497; Credit industriel e Commercial glavnica 3000, vloge 7.605 milij. francoskih frankov. Iz hrvatskega gospodarstva. Družba Julij Meinl, d. d. v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 10 milij. kun čistega dobička 757.223 (leta 1941 104.508) kun in znašajo rezerve že 2.4 milij. kun. — »Gedcka« je okrajšava za naziv nabavne zadruge nemških trgovcev na Hrvatskem, katere sedež je Osijek. Iz poslovnega poročila za lansko leto je posneti, da se je lani število včlanjenih trgovcev povišalo od 151 na 200. Prebitek poslovnega leta znaša 280.327 kun. — Pruga, d. d. za industrijske železnice itd. v Zagrebu bo izplačevala za lansko leto dividendo 7%. Sušilnice v Bački. Te dni je začela v Bački obratovati prva sušilnica za zelenjavo, katero obratuje tvrdka Baltazar Faith, parni mlin, d. d. v Novem Sadu. Nov? prodajne cene sladkorju v Zagrebu. Mestno jjoglavarstvo je določilo naslednje prodajne cene za sladkor: na debelo: kristalni sladkor 103.75. kocke 110.30, sipa 110.30, na drobno: kristalni sladkor 112, kocke 119, in prah 110 kun za kilogram. Vedno čutimo potrebo po pritrjevanju s B strani listih, ki nam sloje najbližje; vsi želimo, ! da bi bili zelo pomembne osebnosti na našem ma- ■ lem svetu. Nelepo prilizovanje nas razočara, medli tem ko nas odkritosrčna priznanja požive. Ravnajmo se torej po tem pravilu in delaj- ■ mo tako, kakor želimo, da se dela z nami. a Kako? Kje? Kdaj? Vedno in na vsakem 9 kraju I a Ni potrebno čakati, da postanemo poslaniki B ali predsedniki skupščine, da bi se šele kot taki 5 spomnili in zatekli k temu pravilu. Lahko ga je ■ uveljaviti v življenju kadar koli in kjer koli. »i Na primer: če vam natakarica prinese na- * mesto praženega krompirja, kakor ste naročili, B krompir v kosih, recite ji: »Zelo nerodno mi ja, B da vas toliko nadlegujem, a res bi rajši jedel S pražen krompir.« Ona pa vam bo odgovorila: B »Prav nič ni to.< In z veseljem vam bo postre- ■ gla, ker ste bili prijazni. g Gotovo vljudnostne besede kakor: Oprostite B nadlegovanju. Bi bili tako prijazni, Prav lepo B prosim. Hvala lepa — mnogo prispevajo h glad-Q kemu in prijaznejšemu poteku, sicer enoličnega B življenja, kakor olje prepreči, da kolesje v stro- ■ jih ne zarjavi in ne cvili; poleg tega so pa še 2 znak dobre vzgoje. ici Bržkone boate spoznali Halla Cainea in nje-B gova dela »Sodnik« in druge. On je bil sin na-' vadnega kovača, a je zelo bogat umrl. Pa veste, B kako ee je to zgodilo? K Hali Caine je oboževal poezijo in je med S drugim bral tudi vse pesmi Danteja Gabrijela Rossettia, kateremu je pisal lepo pismo, hvaleč njegovo delo. Rosselti je hil tega zelo vesel. »Mladenič, ki ima tako mnenje o mojih zmožnostih«. je zelo verjetno preudarjal Rossetti, »mora biti zelo nadarjena oseba.« Povabil je mladeniča B k sebi in mu ponudil mesto svojega osebnega B tajnika. Tako je Hali Caine po naključju zašel v • družbo samih umetnikov in literatov, v družbo, B v kateri si je pridobil tiste darove, ki so pozneje B zanesli njegovo ime. med zvezde. ® Morda bi umri nepoznan In v tihoti, če ne bi H pisal tistega pisma tako slavnemu možu, izražajoč v njem svoje občudovanje. Tolikšna je moč ree odkritosrčnega in pravilno pojmovanega priznanja. Rossetti je imel samega sebe za zelo važno osebo. Sicer je ta občutek skupen vsem smrtnikom. Pa ne samo ljudem, temveč ludi narodom. B Ali se čutite vzvišenega nad Japonci? Dej-5 stvo je namreč, da se Japonec šleje za vzvišeni nega nad nami in to celo tako, da se razjezi, če B vidi plesati belca z japonsko gospo. Ali se imamo za več, kot so Indijci? Pa ven- ■ dar eo milijoni in milijoni Indijcev, ki se za vse ~ zlato na svetu ne bi omadeževali z jedjo, na katero je padla senca naših ubogih belih postav. Ali se Čutimo vzvišeni nad Eskimi? Pa vendar obkladajo Eskimi s psovko »belec« In z največjim preziranjem postopače, ki 60 samo v sramoto njihovemu piemenu . Vsak narod se šteje za vzvišenega nad drugimi in iz tega mišljenja naslajajo patriotizem in vojne. Da si torej osvojite srce svojega bližnjega, priznajte res odkritosrčno in prisrčno njegovo vzvišenost. Spomnile se Emersonovih besed: »Sleherni je lahko v kaki stvari vzvišen nad menoj in se lahko kaj od njega-naučim.« Oglejmo si nekaj primerov, v katerih eo moji učenci uporabili ta načela z odličnimi uspehi. Neki odvetnik ee je nekega dne podal na obisk k stari teti svoje žene in je, da bi udejstvil moje nasvete, pozorno gledal okrog sebe, iščoč predmeta, ki bi ga lahko ocenil in pohvalil z vso odkritosrčnostjo. »Ta hiša je bila zgrajena leta 1800., ali ne?« je dejal. »Spominja me na hišo, v kateri eem se rodil. Lepa in okusno zgrajena ter prostorna. Zdaj takšnih hiš ne gradijo več.« »Ree je,« je dejala 6tara gospa. »Danes mladi ljudje nimajo več ljubezni za lepe hiše. Ljubše jim je majhno stanovanje in rajši gredo na izlet z avtomobilom. Ta hiša pa je bila zgrajena z ljubeznijo. Moj mož in jaz sva že več let prej mislila na to, kako jo bomo zgradili in naredili načrte sami brez pomoči arhitektov.« Nato je dobra gospa razkazala hišo svojemu gostu, on pa je izrazil svoje občudovanje nad zakladi, v njej zbranimi, najfinejšega porcelana, starega pohištva in podob italijanskih umetnikov. Končno ga je peljala tudi v garažo, kjer je stal skoraj čisto nov Packard. »Moj mož je kupil ta avto malo pred smrtjo. Nisem ga več uporabljala, odkar me je zapustil... Vi znate ceniti lepe stvari... Hočem vam ga podariti I« »Toda teta, to je preveč,« je ugovarjal odvetnik. »Zelo ste ljubezniva, a jaz nisem niti vaš pravi nečak. Prav gotovo imate druge sorodnike...« »Sorodnike, seveda jih imam, a take, ki čakajo le moje smrti, da bi prišli do avtomobila. Tako pa ga ne bodo imeli!« »A lahko bi ga vsaj prodali!« jCULTHRHI OBZOaHIK Sklatfafe^jski večer S. Santla Ob 60 letnici skladatelja in slikarja Seše Santla je priredila Glasbena Matica večer njegovih skladb v veliki filharmonični dvorani; umetniki, ki so na tem večeru sodelovali, so razgrnili pred nami sliko njegovega glasbenega prizadevanja na polju klavirskega, violinskega in solopevskega ustvarjanja; slišali smo pa tudi nekaj komorne in zborovske glasbe. Poleg omenjenih panog se je pa 6lavljenec udejstvoval še kot skladatelj orkestralnih del, le da teh na tej prireditvi, ki je imela bolj intimen značaj, nismo mogli slišati. Za uvod proslave je spregovoril docent M. Lipovšek in v kratkih, jedrnatih besedah vrednotil slavljenčevo glasbeno delo. Nato je zaigral A. Dermelj ob spremljavi M. Lipovška koncertino za violino in klavir. Dermeljevo igranje smo imeli že ponovno priliko občudovati; poleg brezhibne tehnike ima Dermelj čudovito prijeten, mehak, osvajajoč ton, ki povzroči v poslušalcu neko, skoraj bi rekel fizično ugodje. O Dermelju bomo imeli gotovo priliko še pogosto govoriti. — Marta Bizjakova je odigrala pet krajših Šantlovih klavirskih skladb; zavzela se je zanje z vso ljubeznijo in jih interpretacijsko vsestransko izčrpala, — Občinstvo je navdušila s svojim glasom M. Mlejnikova, ki je odpela štiri samospeve. — Ljubljanski komorni trio (Dermelj-Šedlbauer-Lt-povšek) je dovršeno odigral tri stavke iz Šantlo-vega klavirskega tria. — In še en stavek iz sonate za violo in klavir kakor tudi njegov ana-mitski motiv smo slišali (Zižmond-Lipovšek). — Za konec je zapel šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravn. Mirka Poliča dve Šantlovi mladinski pesmi. Pri zboru, ki šteje nekako 100 glasov, smo ugotovili od zadnjega predbožičnega nastopa razveseljiv napredek; tako je bila into-nacija čista, enotnost izvajanja na lepi višini, dinamika lepo stopnjevana, izgovarjava jasna in pravilna, melodika gladko tekoča brez nasilnega trganja, fraziranje smiselno, glasovni izraz zbora bolj mehak kot pa nasilno kričav, kar se zlasti pri mladini kaj rado dogaja; tudi solistka je svojo nalogo dobro rešila. V tej postavi je zbor zmožen tudi težjih stvari kot jih je na tej prireditvi izvajal. Ta prireditev je bila nekaka revija Šantlovih skladb. Če samo kratko omenimo vtise, ki jih ima poslušalec ob poslušanju prozvodov njegove glasbene muze, bi bili nekako taki-le: pred vsem odlikuje Šantla jasnost v izrazu; v zapletene probleme, naj bo to v harmoniji, melodiji, ritmu ali tematiki, se, kot je videti, Šantl ne spušča ali pa le bolj priložnostno. Njegova glasba je sončno vedra, skoraj vedno nasmejana, zato tudi neposredno učinkuje na poslušalca. Revolucionar v glasbi Šantl ni, pač pa spretno izkorišča vse trdno dognane glasbene pridobitve drugih. V glavnih obrisih je v obliki jasen, mestoma vendar nekoliko pregostobeseden, s čimer preglednost skladbe otežkoča. Večja zgoščenost v izrazu bi bila skladbam lc v prid. Posebno pa moramo občudovati Šantlovo marljivost; navzlic vsestranski zaposlenosti ja še vedno dobil dovolj časa, da je ustvaril Slovencem lepo vrsto kvaliletnih glasbenih del. Številni poslušalci, ki So se njegove proslave udeležili, so s svojim odobravanjem izrazili željo, naj bi to vrsto dopolnil še z novimi deli. M. T. Zlata G-jungjenac gostuje v Operi V Gledališkem listu št, 9 beremo v »Opernih zapiskih« naslednje odobravanja vredne misli C. Debevca: Če bi prišel nekdo in bi sklical vse naše rojake, operne pevce, ki bivajo zdaj v tujini, domov, bi se izkazalo, da bi naša Opera na lepem pridobila še te-le moči: soprane: Fratni-kovo (Miinchen), Mezetovo (Beograd): alte: Ko-gejevo (Zagreb); tenoriste: Drmoto (Wien), Go-stiča (Zagreb), Francla (Zagreb), Rijavca (Beograd); baritone: Rusa (Wien), Župana (Zagreb); basiste: Križaja (Zagreb), Šifrerja (Miinchen). Če si predstavljamo k temu seznamu, nadaljuje De-bevec, samo nekatere od našega že angažiranega osebja (da omenim n, pr. samo: Heybalovo, Go-lobovo, Janka, Primožiča in Betetta) — potem nam bo menda jasno, da bi v enakovrednem režijskem in enakovrednem glasbenem vodstvu z lahkoto držali tekmovanje tudi na mednarodnih, recimo salzburških slavnostnih igrah. Sicer ga. Zlata Gjungjenac, ki te dni gostuje v ljubljanskem opernem gledališču, ni naša rojakinja, vendar si jo je ljubljansko operno občinstvo zaradi njenega večletnega udejstvovanja v naši operi nekako prisvojilo in jo šteje v vrste naših domačih umetnikov in umetnic. Tudi dvomim, da bi se umetnica kje drugje tako domače počutila kot se ravno v Ljubljani, kjer jo občinstvo sprejema odprtih src in odprtih rok. Zato bi lahko gornja in še naslednja Debevčeva izvajanja tudi nanjo raztegnili. Da jo občinstvo smatra nekako za svojo, o tem se je umetnica lahko tudi na tem gostovanju prepričala. Naj je nastopila v »Traviati« (Violetta) ali v »Onjeginu« (Tatjana) ali za Heybalovo v »Thais«, katere naslovno vlogo je za to priliko prvič naštudirala: povsod je lahko čutila, kako nerazdružno je povezana z ljubljanskim občinstvom. Ta povezanost pa ne datira samo iz nekdanjih poznanj in simpatij do njene umetnosti, ampak pevka to pozornost in upoštevanje tudi danes v polni meri zasluži. Po prvi rahli utrujenost nam je umetnica vse imenovane vloge zapela in zaigrala tako, da smo imeli vtis, da je čas, ki leži med njenim nekdanjim rednim delovanjem v Ljubljani in med današnjim gosto- vanjem, njen glas le še izpopolnil in njeno igro še bolj dovršil. Ko vrsto svojih nastopov še nadaljuje in vrednost svojih izvajanj še stopnjuje, želimo sebi in njej, da bi še večkrat prihiteia v Ljubljano, ali še bolje: da bi, ko je spoznala, kje se vnema za njeno umetnost največ src, to spoznanje po možnosti tudi udejstvila. M. T. Salvinijeva antologija češke duhovne lirike Prof. Luigi Salvini je izdal te dni v založbi Morcelliana v Bresci veliko antologijo češke duhovne lirike od najstarejših časov do naših dni pod naslovom »II corallo di S. Venceslao« (Koral sv. Vaclava), kar naj bo prvi del njegove široko zasnovane zbirke »Religiozna poezija pri Slovanih« (La poesia religiosa presso gli Slavi). Zbirka obsega 263 strani ter je prva te vrste ne samo v italijanski književnosti, ampak tudi v češki, kakor poudarja sestavljalec sam v svojem uvodu. Ne samo, da knjiga pomeni zanimivo novost v italijanski slavistiki, ki je v tem letu dobila tako že dve antologiji iz češkega pesništva (Damiani: antologija češke epike, ter sedaj Salvinijevo: duhovno lirlko!), temveč je tudi zanimiv odmev novejšega češkega duhovnega preporoda ter teženj novega rodu, ki ne gleda nazaj samo v husiti-zem, temveč sega še dalje v temelje češke dušev-nosti, v tradicijo svetovaclavsko in cirilometodij-sko, odkoder zajema svoje žive izvire v religioznem in narodnem pogledu. Če je prejšnjim liberalnim zgodovinarjem in literarnim zgodovinarjem veljala le doba husitizma za zlat vek, prejšnjo in poznejše dobe pa za dobo »teme«, kar je klasično označil Jirasek, sedanji kulturi^ zgodovinarji. odkrivajo polno svetlobe in živin izvirov v najstarejši dobi, pa tudi v protireformaciji in baroku, s čemer je bila vpostavljena zopet kontinuiteta z duhovno enotnostjo naroda v temelju. Mrčes in garje silovito razsajajo med partizani Črnomelj-Ljubljana, marca. 2e februarja so črnomeljski fantje dosegli prav lepe uspehe v bojih s partizanu Pri enem izmed pohodov so naleteli na partizansko bolnišnico na Maverlem, kjer je bil poleg nekaj manj važnih partizanov zajet tudi učitelj Bregar, član KPS iu polit komisar pri enem partizanskih oddelkov. Aktivnost pa so fantje povečali v prvih dneh marca; tedaj je tudi prihrumelo več komunističnih razbojnikov, ki so za vsako ceno hoteli uprizoriti tudi po Beli Krajini svoje žalostne predstave. A naleteli 60 na prav slab odmev. Fantje 6e jim niso samo postavili po robu, pač pa so sami začeli še 6ilneje napadati uničevalce našega ljudstva. Okrog 10. marca se je podal oddelek iz Črnomlja na pohod. Šli so proti Maverlam. Pač pa so v zidanici župana Klemenca našli radijsko postajo, mnogo pisanega materiala, veliko brošur in »Slovenskih poročevalcev« ter nekaj vojaških predmetov. Nekaj dni pozneje so ujeli nekaj partizanov, med njimi Hrvata Furliča, ki je povedal mnogo zanimivih zadev, tičočih se partizanskega življenja sploh in nekaterih vidnejših predstavnikov »osvobodilno fronte«, Politkomisarjevo mnenje o kapitalistih Znano je in tudi vsi tisti, kateri so bili od partizanov zajeti, vedo veliko povedati, kako zelo važni funkcionarji so prav za prav politkomisarji pri vsaki četi. Dvomljiva je le njihova izobraženost in usposobljenost za to »visoko« službeno mesto. Le malokatereinu čevljarju uspe, da se dokoplje do tega zaupnega mesta. Moral se je že izvrstno pokazati in si nabrati lovorik. Tak cvet je bil tudi v tej četi. Nekoč je govoril o kapitalistih: kdo je kapitalist, kakšni 6o in kaj jih čaka. Zanj je bil kapitalist tisti, ki nastavlja delavca; pa naj ima le enega, kapitalist je in svoji usodi ne uide. Ko ga je nekdo vprašal, ali so tudi taki kapitalisti, ki imajo milijone, je dejal: »Ne!« (Čudo vseh čud — takega bodo veseli vsi pravi kapitalisti!) Seveda ni ostal 6amo pri tem: na široko je razlagal bodočo ureditev, o kateri pa ni imel pojma. Če bi ga vprašali za vire njegovega znanja, bi vam morda po pravici povedal, da je prebral nekaj spodbudnih člankov iz »Poročevalcev«, zdaj pa da uporabi pri svojih govorih od tu en stavek, od tam 6pet drugega in vse združi v »prijetno« skladnost. Bogoskrunstva križev in kapelic Razkačeni in pobesneli zaradi poraza, ki ga je doživel I. bataljon Gubčeve brigade pri Štreklje-vem, kjer so imeli 32 mrtvih, med njimi 4 parti-zanke, in 3 ujete, so partizani v noči od 12. na 13. marec oskrunili dva križa, in sicer Golobičev križ ter srenjskega v vasi Kal pri Semiču. Pri Osojuiku so izropali dve kapelici, razbili Marijina kipa, zmetali z oltarja prte in ostalo opremo. Kaj mislijo ljudje o teh bogoskrunstvih? Pravijo: dokler 60 nasilno odpeljavali fante in kradli živino, smo potrpeli, ker bi vsak odpor pomenil takojšen pokolj cele družine. Razbitja križev in kapelic pa 60 nam dokončno odprla oči. Pravijo celo, da je med njimi duhovnik, kot 6mo slišali. »Golobičev križ« v Kalu pri SeiM||gi, oskrunjen od partizanov. Na sliki je videti razbit kip Kristusa, ' "i- prislonjen ob križu. , Nismo mogli verjeti, da je to res; če pa je res, mora biti zelo slab duhovnik, ki ni vreden, da se še prišteva v duhovski stan. Ljudstvo je dokončno podalo svojo 6odbo in obsodilo vse voditelje, pa naj so izšli iz teb ali onih vrst. V strahu, da ne bi partizani svojih bogoekrun-stev nadaljevali, so domačini sami sneli Kristusovo truplo s križev, ker 6e boje božjega maščevanja, ki ga bodo partizani priklicali s svojim divjanjem nad našo ljudstvo. Mrčes jih ugonablja —- Na Gradniku so padli štirje partizani, med njimi je bil zadet v črevesje znani razbojnik Mav-sar iz Kostanjevico. Ujeti Gaberšček, doma iz Tolmina, pripoveduje: »Ze itak slabo stanje med partizanskimi četami 6labša še ogromno število mrčesa; dali so nam neko črno mast, s katero naj bi 6e mazali, a ni nič pomagala. Kar je najhujše, je pa to, da se je ljudstvo pred nami umikalo, ker nam ni hotelo niti prati niti šivati strganega in ušivega perila. Prišli smo iz Zumberka, kjer razsaja tifus. Poleg uši so nas morile še garje; po V6em telesu smo jijj imeli, a pod njimi so si uši izkopale prave rove, v katerih jih je kar mrgolelo. Stalni udarci in ušja nadlega ter garje 60 nam zagnusile tako življenje, tako da smo vsega naveličani.« Podobno izjavo o naveličanosti je podal tudi bivši orožnik, zdaj terenski komisar Kainbič, doma iz Kostanjevice. Nasilno mobilizirane so partizani takoj oborožili in jih poslali žc pri napadu na Pleterje v boj. Vsakemu 60 dali po 10 nabojev, ki so jih pa mobi-liziranci postreljali v zrak ali pa odvrgli. Drugim pa 60 dali kole iz vinogradov in jih nagnali v bitko ob priliki napada na Metliko. Od teh nasilno mobiliziranih jih je že več kot 100 prišlo nazaj na 6voie domove. Partizanka pobija uši med govorom V Drašičih so partizani priredili zborovanje, na katerem je imela glavno besedo neka politkoniiiear- ka. Glavne misli njenega govora eo bile: Najprej je seveda žlobudrala o partizanskih »uspehih« nad vojaškimi oddelki in nad vaškimi stražami. Priznala pa je, da razsajajo med njimi bolezni, garje in uši. A kljub vsem tem nadlogam se partizanski vojščak »hrabro« bojuje, zavedajoč se »velikega poslanstva«, ki ga vrši med slovenskim ljudstvom. Pozivala je na večjo odpornost in na udarnost, dvigala pogum in tolažila, češ, saj bo kmalu pomlad in z njo nov polet in novo življenje. Obrnila pa 60 je tudi do prebivalstva in ga oštevala: »Malo ste zavedni in sram vas je lahko, da nas ne podprete v naši borbi. Bojite se našega mrčesa in naših bolezni, zato bežito od nas in ee nam umikate. Zato nas tudi nočete sprejeti pod 6voj krov in nam pomagati.« A tudi sebe je stavila za zgled: »Le poglejte mene: eno leto sem že v gozd u, nakopala sem 6i bolezen (res je ves čas govora krepko kašljala), a vendar vztrajam in se boni borila do zadnjega.« Zaključila pa je: »Naši glavni sovražniki so beli! (Kakor že ves čas govora, tako je tudi sodaj 6ilovito pobijala uši, ki so jo grizle: zdaj na glavi, zdaj za vratom in po hrbtu!) Zato 6mrt belini! (Pobijanje uši, med navzočimi pritajen smeh.) Juriš na bele!« (Pobijanje uši po glavi in na vratu, med ljudstvom izbruhne krohot; namesto aplavza smeh in norčevanje.) Povedati moramo, da so temu mitingu prisostvovali tudi ljudje iz vasi, ki so so ob tako zabavnem govoru dovolj nasmejali. Navzoči partizani so izjavili, da partizanski zdravnik dr. Mihelčič v svoji borbi proti garjain in ušem nikakor ne more uspeti. V Opčicab pri Toplicah so komunisti sami ustrelili 15 svojih najbolj garjevih in ušivih soborcev. Trije justifioirani so imeli toliko golazni po hrbtu, da so jo kar z lopato posnemali. Tako je stanje med vsemi tremi partizanskimi brigadami, Cankarjevo, Gubčevo in Proletarsko Tomšičevo. Vse te tri brigade so namreč divjale po Beli Krajini, preden so se podalo proti Suhi krajini, kjer so doživele tako hudo udarce s 6trani vojaških edinic in vaških straž. Knpnjte znameniti roman »PESNIKOVA SKRIVNOST« Prijetni pomenki ob vinski kapljici Saj bi lahko tako začel kot se navadno začenjajo pravljice: Nekoč je bila nekje neka gostilna, a bom rajši toliko točnejši, kot je sploh mogoče biti v danih razmerah. Torej — včeraj sem bil s prijateljem v neki ljubljanski gostilni. Šla sva na pol litra belega, ker se že dolgo nisva videla. Prav prilegel se nama je in v prijetni ubranosti sva marsikatero pametno uganila. Vsaj mislila sva, da so bile pametne, v splošnem je predmet razgovorov pri omizju skoraj vedno eden in isti: obujanje spominov nu šolska leta, žalostna dognanja, da smo se postarali, in veseli načrti za zadnja leta življenja. Čc ta ali oni debato zabeli s kakšno smešnico — bodisi citirano, bodisi iz lastnega življenja, je to samo prijetno posladilo ostalemu razgovoru. No, razglejmo se malo naokrog: tam v kotu vidim dva prav taka, kot sva midva s prijateljem, tam zopet dva zaljubljenca, prav blizu naju pa sc je namestila večja družba, ki bržkone proslavlja rojslni ali pa godovni dan enc-pa izmed navzočih. Družba je seveda mešana. Po stari kranjski navadi začenjajo s Štefanom; kdo bi jim zameril. Če jih večkrat pogledaš, bi navsezadnje še mislili, da jim tega Štefana in ostalih, ki bodo še sledili, ne privoščiš. Zato glej rajši v nasprotno stran in poslušaj, koliko napitnic in eksov se bo zvrstilo. Vsekakor jih bo najmanj toliko, kolikor je udeležencev; ostali pridejo za nameček. Brez dvoma io je tisti, ki je napival po načelu: pijmo ga, da ga bo prej konec, potem bomo pa abstinenti! najbolje potuhtal. S takim vzhičenjem so pili, da se je še meni inako storilo. Kar žal nama je bilo s prijateljem, da tudi midva nisva v večji družbi, kjer se lahko do kraja razmahneš. Pa kaj hočemo — morda drugič. Še bolj ti ie pa hudo, tebi starcu, ko vidiš čela vsega se lahko lotijo mlajši. Včasih smo sicer tudi mi hodili na take kratke izlete v gostilno, če nam starši niso pustili prirediti hišne zabave s plesom. Danes pa se ne pleše, zato pa jo mlajši večkrat zavijejo v gostilno. Zadnjič sem slučajno govoril z gospo, katere soprog je študiral na Dunaju. Pa veste, kaj mi je rekla: »Sodobna mladina pa res ni čisto nič podobna svojim staršem. Ti so počenjali vse mogoče vragolije po Dunaju, tako da so jih vsi poznali, danes so pa resni in malokdaj vidite koga. ki bi bil malo boljše volje. Kaj hočemo! Vidi se pač, da so besede absti-nentskega gibanja le nekaj zalegle. Sicer je pa to tudi prav, ali ne?« »Seveda, seveda,« sem ji pritrjeval. — No ja, to je bil le kratek in-termezzo, zato ga pustimo. Ostali gostje smo pred to razigrano družbo stopili t ozadje. Še gostilničar je na nas kar pozabil. Vedel je, da so oni boljši gostje, ki bodo več naročili, zato je urnih nog nosil na mizo. Tu pa tam smo se spogledali z ostalimi in mislim, da so se nam vsem sline cedile. Pu vendar je to malo prehud izraz: skratka — tudi mi bi bili radi v taki družbi, kot sem že zgoraj omenil. A žul leta kuj takega ne dopuščajo. Tistega pol litra, ki ga dva zvrneta, jc ravno prav, da začne kri malo hitreje cirkuli-rati, kar je pa več, pa škoduje. Zal nam je bilo zapustiti tako prijetno okolje. A dolžnosti so naju klicalo in luoralu sva oditi vsuk na svoj doni. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aR Fotografija, najdena v bližini neznanih trupel, ki so bila izkopana skupaj z zemskimi ostanki pokojnega Antona Hočevarja na Molniku. Po sliki bi svojci morda mogli sklepati na identiteto umorjenih žrtev. Zadaj, na hrbtu fotografije je še viden napis: »Za spomin... od Vike...« Nemški sladkor za Hrvatsko. Kakor poročajo nemški listi iz Hrvatske, je te dni prispela prva pošiljatev sladkorja iz Nemčije na Hrvatsko na osnovi posebnih dogovorov o dobavah sladkorja. PoJeg tega bo hrvatska sladkorna centrala uvozila ze industrijske svrhe in za gostinske obrate večje količine saharina iz Nemčije. Obrti pride saharin zelo prav za slajenje alkoholnih in nealkoholnih pijač. Na robu intimnih doiivetl Zajelo me |e primerno občutje blaženosti in sreče, ko sem se nedavno vsedal na svoj sedež v hramu Talije in se predal tistim občutjem, ki bi jih tukaj imenoval .intimna doživetja«. Kolika dobrota, da se lahko od časa do časa predaš presoji klaviature svojih čustev, ko te obdala valovanje glasbe, barv in prijetnih gibov ter glasov na odru... Po vrhu pa še primeren mrak, pobožna napetost, ko se začne prvo dejanje: Zbor je bil ves t slavospevu junaka ln njegovih vrlin, ko je tenorski del zbora nastavil za krasno, res tipično »tenorsko« varianto. Toda gorje: zamudnik je mislil, da mora biti prav obziren in se počasi prikrasti na svoj prostor. Resnično se je potrudil in počasi vlekel narazen cvileča in škripajoča vrata, da je človeka začelo kar tresti skozi hrbtenični mozeg. Tenorski junaki so bili za terco nižji od cviljenj« vrat in lirični navdih je zletel nekam v čudno kotanjo mrkosli, nevolje in jeze. Sledilo je nerodno ropotanje v bližini za-mudnikovega sedala, ki je nato še nekaj časa ro-1 potalo in pomagalo baritonu in basistom do ve-1 ljavc, kakor je pač samo ono znalo opraviti to 1 vlogo... Nekajkrat so nato še velika vrata uda-1 rila za drugimi zakasnjenci in resnično, udarila so huje ko boben v orkestru, dasi na nesrečo T 1 partituri boben za tisti takt ni bil predviden..« i Drugo dejanjet I Glasovi violinskega sola so plavali okoli nas I in vse je bilo pobožno vdano melodiji, ki je ko-I maj šelestela v zraku. Tedaj pa se je nad paro-I bek lože zmagovito zamajalo veličastno in odlično t predprsje in debele ročice so zašelestclc s papir-I jem tako, da bi ta šelest moral še najbolj zaspa-I nega poslušalca na galeriji vreči s svojega sede-I ža. Čez odlično poprsje se je začel počasi dvigati } proti ustom prvi bonbon (zaželel sem si, da bi f bila dama v zadnjem stadiju sladkorne bolezni, ^ ali pa da bi postal bonbon perverzno hudomušen ' in se spremenil ▼ kepico paprike in popra), se kratko ustavil pred obličjem, da bi ga sosedi mogli še ogledati, in nato izginil ▼ neravno majhnem žrelcu. In to je trajalo ves prelepi intermez-zo; kmalu nato se je gimnastičnim vajam bonbon-4) skega vandranja čez razna poprsja priključilo še j več pisanih svilenih, cmokasto mehkih in kot ka-i men trdih in škrtajočih bonbonov, ki svoje naga-1 jivosti niso zaključili tja do konca dejanja... Tre t f e dejanjei Dramatična napetost na odrn fe dosegla svof primerni višek in dejanje igralke je zahtevalo tudi precej gledalčeve pozornosti. Tedaj pa je prvi zagon zmotil prvi rahli pok, teh rahlim pokom pa je sledilo še več svojevrstnih odrez in zarez čez razne ročne torbice in predale v njih... Tam daleč nekje na nasprotni strani je čudno bitje -— j v otroških pravljicah nastopa čisto podobna »star-a ka Gagul« — iz pravega pravcatega ženskega A ročnega bunkerja po vseh pravilih tankovskega A vojskovanja in rušenja spravljalo v prvo »bojno A črto« lastnih oči prav nič srčkano kukalo... To A bojevito kukalo je nato še večkrat prodrlo na dan ^ skozi vse ovire in vse obrambne črte, pri poznej-f ših taktičnih nastopih samo še z večjo bravuro in f rogoviljenjem ... ' Epilog« . Teh skromnih opazovanj preprosti zaključek J pa bi bil nekako tale: za vstop v gledališče si J plačal celo vstopnico, zato ie zgolj iz računar-. skega vidika ne zamujaj, prihajaj točno; damam J so potrebne večje in posebne doze sladkobe in miline, vendar ne verjamemo, da bi mogla kulturna dama najti v navadnem tehničnem skrpucalu, ki se imenuje bonbon, več miline ko pa v tonu, barvi in gesti; kukalo pa je del toalete in bodi zato vsa| tako prikupno in nežno spravljeno, kakor bi hotela nežno in prikupno vplivati tudi lastnica kukala in ročne torbice... Protiversko sovraštvo partizanov Ob zadnjem jionesrečenem napadu partizanov na posadko v Dolenji vasi pri Hibnioi ee je izvedelo sledeče: Med napadom so partizani zasedli župni-šče ter tam pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Njih bes se je zlasti sprostil nad nabožnimi slikami. Uničili so vse. Na tisto mesto, kjer je prej visela Kristusova podoba, so naslikali srp in kladivo. Zopet zgovoren dokaz o partizanskem sovraštvu do vere. Bolgarski davek na samce bo prinesel po približnih računih okoli 500 milijonov levov ua leto Načrt za elektrifikacijo bolgarskih žcleznic. Bolgarsko železniško ministrstvo je izdelalo načrt za elektrifikacijo bolgarskih železnic, ki naj bi so uresničil v 20 letih, in sicer postopno. Glavni razlog za elektrifikacijo je ta, da potrebuje Bolgarija letno 350—400.000 ton premoga in da letno skoraj 25% prevožene tonaže odpade na premog. S priključkom novih ozemelj se je dolžina bolgarskega normalnotirnega železniškega omrežja povečala za 33, dolžina ozkotirnega železniškega omrežja pa pa 11%. Tudi Salvini se je sedaj priključil tem češkim težnjam ter uglasil svojo duhovno antologijo na svctovaclavsko noto, kar je pokazal z naslovom »Koral sv. .Vaclava« ter tako poudaril preko vseh stoletij do najmlajših čeških pesnikov svetovac-lavsko duhovno idejo kot tisto, ki veže češki narod od početkov do sedanjih dni. V prvem delu svoje antologije je Salvini postavil lepo zbirko najlepših cerkvenih, duhovnih, obrednih in koledniških narodnih pesmi, kakor jih je izbral iz najboljših Čeških zbirk (Erben, Kamaryt itd.). Pod vsako pomembnejšo je razložil tudi literarni problem ter provenienco, v kolikor je že bila predmet literarnih raziskavanj. Zanimiv je na pr. komentar k razporu med dušo in telesom, kakor se kaže v narodni pesmi XIV. stoletja. Na koncu tega oddelka pa podaja lep pregled o češki narodni pesmi, nje raziskovalcih, zbirkah in notranji razporedbi duhovnih pesmi. Ob tej priliki govori tudi o potvorbi Kraljedvor-skega rokopisa (Hanka) ter borbi proli njemu (Masaryk, GebaueT). Drugi del — večino knjige (od str. 53 do 250) — pa vsebuje pesmi starih anonimnih pesnikov do pe.snikov najnovejšega časa. Tako je ob-segel vsa razdobja češke zgodovine ter vse pesniške struje in Zajel glavne predstavnike češkega 1'arnasa s pogledom na njihovo religiozno pesem. Začenja pa ta del z najstarejšo češko in sploh evropsko religiozno pesmijo, zapisano v modernem narodnem jeziku, namreč »krlejše »llospodine pomiluj ny«, katere zapisana tradicija sega do 13. stol., zložil jo je baje sv. Vojteh, dočim postanek njenih elementov sega v X. in XI. stoletje do tradicije sv. Cirila in Metoda. Tu podaja smisel teorije o tej pesmi po Nejedlemu in Jakobsonu, po katerih je še ostanek starocerkve-ne dediščine solunskih bratov. Tu je našel priliko za življenjepis sv. Cirila in Metoda. Druga pesem je u«ni kosaj m, iVackva, ki jo dal ime ssei zbirki in izhaja iz XIII. stol. V razlagi je orisal delo sv. Vaclava za slovansko liturgijo, njegovo kulturno naslonitev na zapad ter njegov kult do naših dni, ki se je razvnel predvsem ob tisoč-letnici. Češko viteštvo predstavlja že pesem o sv. Doroteji, ki sega že v početke češkega humanizma, tedaj, l»o je bila Praga s svojo univerzo za Karla IV. kulturno srce srednje Evrope. Dve naslednji pesmi iz katoliškega in evangelskega kanzionarja pa predstavljata duhovno pesem v času »najbolj tragičnega in zapletenega češkega življenja«, dobo husitizma. Tu govori v opombah sedaj o postanku in kulturnem delu husitov, emigrantov ter tudi že novem razvoju duhovne pesmi za protiretormacije, ko je nastal prvi katoliški konzionar Rozenplutov, zgled vsem poznejšim katoliškim in evangeljskim. Tedaj se je razvil Marijin kult, ki je po belogorski bitki prive-del do nove jezuitske umetnosti — baroka. To dobo predstavlja v zbirki Pesem o sv. Vaclavu, ki pomeni zopet povratek svetovaclavske ideje, kultu svetnikov in legend, novega katoliškega razmaha, ki so zopet Češko zvezali z Evropo, od katere »jo je izoliral husitizem«. S polnimi črtami podaja ta duhovni temelj za katolizacijo XVI. in XVII. stol. ko je češko zajela romanska, rimska kultura in dala lepe plodove tudi v religiozni pesmi. Tu navaja neke pesnike, ki do zadnjega niso bili znani. Zdi se mi pa, kakor je videti iz zadaj priloženega seznama znanstvene literature, da sestavljalec nima dobrega pogleda v najnovejša odkritja na tem področju prof. Vašice, dočim se je z Bitnarjevimi zelo koristil. Tako nas je pripeljal do prosvetljenstva, ki ga predstavlja Puchmajer s še baročnim navdihom, ko je s svojo mogočno odo božji mogočnosti »podal prvi lirični izraz klasicistične oblike z baročnim bogastvom in eleganco«. Na vsak način pa se mi zdi čudno, da je sestavljalec izpustil največjega češkega pe-Mafihfc« katerem z opombah sečkiat go- vori, ni ga pa uvedel z nobeno pesmijo, dasi je po najnovejših (Vyskočil, Šalda, Novak, Dvofak itd.) znano, da je izšel naravnost iz baročnega duha (romarske pesmi!) ter v času razumskega prosvetljenstva odkril zopet romantične religiozne osnove! Macha tako v tej antologiji ni. V njej pa fungir^ kot eden prvih zavestnih katoliških pesnikov Čelakovsky, ki ga — kakor že Arne Novak — šteje tudi Salvini med začetnike katoliškega pesništva ter njegovo pesem Zgodi se Tvoja volja. .. stavlja v eno vrsto najvišjih religioznih stvaritev, ob Deržavina (Bog), Musseta (Bog) in Klopstocka (Odrešeniku). Čelakovsky, Prešernov znanec, je tudi prevajalec sv. Avguština (De Ci-vitate Dei). Religiozno pesem iz liberalne dobe predstavlja Havliček, Čech; Erben je predstavljen z odlomkom iz »Zaho^eve postelje«, ki spada med »največje pesnitve o krščanski pokori«, kakor jo je nazval Durych. Tu govori o vrednosti njegovih Kitic narodnih pripovedk ter o češki Lenori (Sva-tebni košile). Nerudo, Sladka in Zeyerja postavlja na visoko mesto med religioznimi »Lumi-rovci«, predvsem dviga Sladka, katerega postavlja za predhodnika Katoliške moderne. Pri Zeyerju omenja njegov kult Marije (Vrtec) ter starega srednjega veka (legende), ki so dale tudi Vrch-lickemu mnogo religioznih motivov. Izmed njegovih epigonov imenuje Mužika. Na začetku Moderne je postavil Bfezino (6 pesmi!), ki ga označuje »za največjega češkega pesnika vseh časov ter enega izmed največjih vse svetovne poezije«. Pod njegovim vplivom stoji vsa moderna religiozna pesem. Takoj za njim podaja predstavnike katoliške moderne (Dvoraka, Bouška, Demla itd.) ter ves pregled razvoja te struje, ki je dala med drugimi Durycha, »največjega katoliškega pesnika naših dni«, ter vodilne najmlajše češke pesnike Zahradnička, Lazeckega, Renča, Čarka itd. Iz pesnikov, ki so nastopili v začetku prve svetovne »ojne, BD»vaia Fischerja, Kriška, Tomaua .(»naj- večjega sedanjega češkega pesnika!«) ter omenjenega Durycha. Izmed pesnikov, zraslih po vojni iz kulta proletarske umetnosti, prevaja \Volkerja, »ki se ne more definirati kot določno religiozen in katoliški«, Horo, Seiferta in Halasa, ki pa spadajo že med poetiste. Izmed mladih katoliških religioznih pesnikov, ki so izšli iz Brezinove šolo asketskega misticizma ali Sladkovega kulta zemlje in kmetske vernosti, predstavlja Zahradnička, Lazeckega, Berka, Dokulila,- Pilara in najmlajšega (1911) Renča, s katerim zaključi svojo antologijo. Tako vidimo, da je imel Salvini pri tej zbirki dvojen namen: podati lepe nerimane doslovno in metrično adekvatne prevode najlepših duhovnih pesmi od narodnih in najstarejših anonimnih, do najmlajših modernih pesnikov; drugič pa na znanstven način pokazati ob njih razvoj iu duhovno problematiko vseh dob češkega življenja in pesniškega razvoja ter predstaviti najvišjo predstavnike češkega 1'arnasa z religiozno pesmijo. Tako je podal kulturno zgodovino češkega naroda v predstavnikih in oznako njihovega dela, ni pa podal morebiti problematiko duhovne pesmi in njen razvoj po stilističnih ali drugih oblikovnih vidikih. Tako je pokazal znani slavist češko religiozno pesem v zanimivih prerezih in z opombami, v katerih je razodel veliko razgledanost in podrobno orientacijo v problemih češke kulturne in literarne zgodovine ter posrečeno začel svojo zbirko »Religiozna pesem pri Slovanih«. Upamo, da bomo tudi Slovenci prišli v to zbirko, za kar ji je prof. Fr. Vodnik s svojo religiozno zbirko že pripravil pot. Italijanska slavistika pa je dobila zopet lep, vestno komentiran pogled v duhovno življenje enega izmed slovanskih narodov. Z njo se je Salvini predstavil tudi kot dober bohemist ter je tako svojemu uftiišrjalizjsu u,vA»l šu jaovo področje, M ^AoSnc ncmce Koledar Torek. 30. sušca: Janez Klimak, spoznavalec; Kvirin, mučenec; Amadej, sjioznavalec. Sreda, 81. sušca: Gvidon, opat: Modest Krški, ško(; Balbina, devica. Zgodovinski pabsrki 29. sušca: I. 1826. je umrl v Heidelbergu II e 1 n r i c h Vos s, nemški pesnik, prevajalec in starinoslo-vec. Rodil so je 20. lebruarja 1751. leta v Soin-mersdorfu v severni Nemčiji, študiral v Gdttin-genu klasične vedo in moderne jezike in se posvetil literarnemu delu. Ustanovil je posebni literarni krožek (GOttinger Dlchterkreis) v GSItin-genu, še bolj se je predal tovrstnemu delovanju v Otterndorfu in Enlinu, kjer je imel službeno mesto. Leta 1802. je stopil v Jeni v pokoj, nato pa kljub Goethejevemu prigovarjanju odšel kot profesor v Heidelberg. Voss je znan zlasti kot prevajalec klasičnih del, morda celo bolj kot pesnik iu znanstvenik. 30. sušca: I. 1282. na veliki ponedeljek so prebivalci Sicilije pomorili vse na Siciliji živeče Francoze, to so znane »sicilijanske v e Č e r n i c e«. Južna Italija s Sicilijo je bila od kraja 12. stoletja združena po vladarjevi osebi (Henrik VI. in FriJerik V.) z rimsko-nemškim cesarstvom. Ponosni Stavfi, rimsko-nemški cesarji, zlasti zadnji, Friderik II. (1212—1250), najpomembnejši vladar srednjeveške Nemčije, niso marali priznati kraljestva obeh Sicilij za papežev fond, zato je papež preklel Friderikovega naslednika Mantreda (125-1 Maščevanje usode«. Kot politik je spadal med Mladoslovence in bil najpopularnejši govornik na ljudskih taborih (1800—1872). V ustavni dobi je bil izvoljen za kranjskega deželnega poslanca. t Dekan Janez Burnlk Dane« zjutraj je nenadoma umrl na Vrhniki ondotni dekan in župnik Janez B u r n i k. Pokojnik se je rodil 28. decembra 1880 v Na-sovčah, župnija Komenda. V mafnika je bil posvečen 14. julija 1913. Kot kaplan je služboval v Sv. Križu ob Krki. v Cerkliah pri Kranju in v Št. Rupertu pri Mokronogu. Župnik je hil v Zgornjem Tuhinju 10 let do 1. 1937., ko je prišel za župnika in dekana na Vrhniko. Pogreb bo v sredo, 31. marca 194S ob 10 dopoldne na Vrhniki. — Naj v miru počival Osebne novice = Za doktorje prava bodo v torek, 80. marca ob 12 v zbornici univerze promovirani sledeči gospodje: Ivan Bole, Karel Ferjančič, Miha H 1 a d e. Emil T e g e r in Jože 2 a b k a r. Čestitamo! = Promovlrala bosta na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani v torek, 30. marca t. 1., za doktorja filozofije gg. prof. Alojzij Potočnik in suplent Rudolf Volk, oba iz Ljubljane. Čestitamo! — Mašn zadušnica za pokojnim Sročkom Pogačnikom, podžupanom iz D. M. v Polju bo danes, 30. marca, ob 7.30 v frančiškanski cerkvi pri stranskem ollarju na desni strani. Vsi prijatelji pokojne žrtve vljudno vabljeni I — Prijava tujcev. Sindikat hišnih posestnikov opozarja, da poteče rok za prijavo najeninikov-tujcev 1. aprila t. 1. Prijaviti se morajo: a) osebe, ki imajo državljanstvo kake druge države; b) osebe, ki so se priselile v pokrajino po 11. aprilu 1911; c) osebe brez državljanstva, razon bivših jugoslovanskih državljanov. Priporoča se. da se pošljejo prijave na pristojno oblast priporočeno po |*>šti. Tiskovine se dobijo v pisarni sindikata hišnih posestnikov, palača Bata II. nadstropje. — Deževno vreme. Od so >ote do ponedeljka je bilo toliko dežja, da je lahko (»omočil zrahljane grede in njivice, kamor so mali obdelovalci že zasejali razno zelenjavo in vrtnino. V soboto jo lahno deževalo. V nedeljo je bilo močno oblačno. Ponoči je začelo rositi in v ponedeljek zgodaj je dež gosteje padal. Splošno jo toplo vreme. V so-lioto je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura + 14.2°, v nedeljo najvišja +14.8* C. V nedeljo zjutraj je bilo + 10*, v ponedeljek zjutraj + 10.4° C. Barometer je od sobote do ponedeljka padel za dobre Srnin, rapidno je padal ponoči od nedelje na ponedeljek. — O marčevem vremenu pravijo stari in izkušeni ljudje, da sušeč vremenu sprva vrat zavija, pozneje pa še rep. V letošnjem marcu so bili doslej zaznamovani 4 deževni dnevi s prav malenkostno množino dežja; padlo ni niti 5 mm. — Naročnina ra »Slovenskega nčitelja«. V »Slovenskem učitelju« ni navedena cena, zato sporoča uprava vnem naročnikom, da znaša naročnina letno 25 lir, za dijake 20 lir. Naročniki, ki so hkrati tudi člani Slomškove družbe, plačajo 30 lir: 25 lir naročnine in 5 lir članarine. — Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna. — Zakaf letos n« praznujemo Velike noči 28. marca? Kakor znano, niha datum Velike noči med 22. marcem in 25. aprilom, v dobi, ki obsega celih 35 dni. V šoli smo se učili, da je 1. 325. določil nicejski cerkveni zbor, da bodi velikonočni praznik »v nedeljo po prvi pomladanski polni luni«. Astronomska pomlad se pričenja dne 21. marca z enakonočjem (ekvinokcijem). Ce je ta dan — po nastopu pomladi — polna luna in prihodnji dan nedelja, se Velika noč praznuje takoj 22. marca. V najneugodnejšem slučaju pa sc ta veliki praznik zakesni do 25. aprila. Letos se je pričela pomlad 21. marca opoldan (ob 13.); . polna luna je nastopila isti dan malo pred pol- [ nočjo (ob 23.). Iz tega bi sklepali, da mora letos Velika noč pasti na 28. marec, dosledno po določilih nicejskega koncila. Zakaj so jo pa vendarle odložili prav do 25. aprila? Nesporazum tiči v napačnem pojmovanju izraza »prva pomladanska polna luna«. Te besede rabijo učne knjige — zaradi kratkoče — namesto natančnejšega določila nicejskega koncila. Cerkveni zbor namreč ne rabi izraza »polna luna«, ampak »luna XIV.«, to je dan, ko je po pomladnem enakonočju luna prvikrat stara 14 dni. Od enega mlaja do prihodnjega mlaja preteče povprečno 29 dni in 12 ur; zato preteče od mlaja do polne lune včasih 14, včasih 15 dni. Da ne bo dvoma, je Cerkev določila, da bodi merodajen 14. dan po mlaju. Tudi Judje so ob Kristusovem času obhajali Veliko noč 14. nizama, to je 14. dan po mlaju. Letos smo imeli mlaj 6. marca; 14. dan po mlaju jc bil 20. marec, torej en dan pred ekvinokcijem; zato ta dan za letošnjo Veliko noč ni prišel v poštev. Prihodnji mlaj bo 4. aprila; 14. dan po tem mlaju (18. aprila) pa je slučajno nedelja; zato mora Velika noč počakati še en teden, do skrajnega datuma. — Dr. I. K. Sz Jela m živlfesifa - od tu in tfam Iz Gorizije Po 22 letih. Dne 24. nov. 1920 se je v našem mestu v župni cerkvi sv. Roka poročil 29 letni vdovec Gvido Hahn s 17 letno Perino Drašček. Preden je pretekel mesec, sta se zakonca ločila, ne da bi bil zakon dejansko izrabljen. Nekaj časa zatem je bil vložen predlog, da bi bil zakon proglašen za neveljavnega. Začel se je težavni in dolgotrajni postopek, ki ga zahtevata civilna in ccr-kvena postava. Po več kot 20 letih je 18. febr. t. I. apelacijsko sodišče v Trieste proglasilo za v civilncm pogledu polnomočno razsodbo, ki jo je izreklo najvišje cerkveno sodišče z razveljavlje-njem dne 24. nov. 1920 sklenjenega zakona. Na ulici ga je zadela kap. Ni dolgo, ko smo poročali, kako je nekega delavca na ulici dohitela smrt. Danes poročamo o drugem sličnem primeru. 64 letni Fior Grinover, uradnik pri tvrdki Orzan, v trgovskih krogih poznan mož, se je pred dnevi okrog 8 zjutraj peljal na kolesu v službo. Nenadoma mu je postalo slabo, omahnil je in z vso težo padel na tla, kjer je obležal mrtev. Zadela ga je bila srčna kap. Smrtna nesreča. Pri takozvani »Rdeči hiši« na veliki državni cesti, ki pelje iz mesta na vipavsko stran, je razmeroma nizek železniški prehod. Nekega dne v minulem tednu je vozil proti temu prehodu težak tovornik, naložen z lesom. Vrhu lesa je sedelo več mladeničev. Ko je avto prihrumel do prehoda, eden izmed fantov, 20 letni Franc Citto iz Brindisi, tega nI opazil in se ni sklonil. Zadel je z vso silo z glavo ob obok prehoda in obležal na mestu mrtev. Silni udarec mu je razbil lobanjo. Zaradi poškodb |e nmrl. 35 letni zidar Franc Martinuzzi iz Ranziano se je pri delu ranil na levi nogi. Zaradi premajhne pazljivosti se je rana okužila in kljub naporu zdravnikov je siromak podlegel v javni bolnišnici, kamor so ga bili prepeljali. Nova župnija. Svoječasno smo poročali, da je prevzvišeni nadškof določil v povojni dobi dokončano cerkev Srca Jezusovega za sedež nove pete mestne župnije In ji tako odkazal za župnijo potrebni in primerni mestni predel. Sedaj uradno javljajo, da je svetna oblast priznala in potrdila novo župnijo. Stalno lepo vreme. Prijetne sončne dneve, o katerih smo že poročali, uživamo brez prestanka kar naprej. Pa četudi nas sonce radodarno in razkošno zaliva s svojim zlatim bogastvom, so večeri, zlasti pa jutra, še razmeroma hladni. Površniki pa tudi suknje so še vedno v službi. Vse poskuse južnih vetrov takoj zavre sever, ki vleče več ali manj vse dni. Zemlja je močno razsušena in oranice že trpijo. Semena ne morejo kaliti, poljedelci se boje suše, ki je že pred vrati. Z Gorenjskega Kdo se moro prijaviti. Generalni pooblaščenec za delo je pojasnil kdo je dolžan prijaviti so za delovno službo. Kot dan za določitev starostne dobe je merodnjen 29. junuarja, ko je prijavna obveznost stopila v veljavo. Prijavna dolžnost se raztega tudi na vse bivše poljske in jugoslovanske državljane, ki so dne 14. aprila živeli na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, čeprav nimajo nemškega državljanstva ali so ga s preklicem izgubili. Nov štabni vodjo Hitlerjeve mladine. Zaradi vpoklica dosedanjega štabnega vodje Waldnerja k vojakom je prevzel posle Hitlerjeve mladine na Koroškem posebni pooblaščenec za Gorenjsko in dosedanji vodja beljaškega okraja Martin Rauter. Iz zadružnega registra. V marcu je bila vpisana v zadružnem registru rajfajznovka v St. Vidu nad Ljubljano zadruga z neomejenim jamstvom. Kot načelnik je bil vpisan inž. Lorenz Maurer, župan v Vižmarjih, njegov namestnik je Albin Koman, kmetovalec v Vižmarjih. Člani uprave so dalje: Ivan Pipan, kmetovalec v Vižmarjih, Knrl Erjavec, mizar v Brodu ob Savi in Ivan Zaletel, kmetovalec in lastnik žganjarne v Vižmarjih. Uprava Prosvet. doma na Vrhniki sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl njen soustanovitelj in član, preč. gospod JANEZ BURNIK župnik in dekan na Vrhniki. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 31. marca 1943, ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče na Vrhniki. Molimo za pokoj njegove dušel UPRAVA PROSVETNEGA DOMA NA VRHNIKI S Spodnjega štajerskega Odkritje spomenika prve svetovno vojne v Trbovljah. Na trboveljskem pokopališču so na spominski dan junakov odkrili posrečen spomenik žrtvam iz prve svetovne vojne. Odkritje je opravil z lepim nagovorom župan dr, Moder, ki si je pridobil največ zaslug za postavitev tega spomenika. Istega dne je bil izročen svojemu namenu tudi spominski gaj. Okrožni vodja Eber-harth je v navzočnosti deželnega svetnika, župana in krajevnih vodij štajerske domovinske zveze, kakor tudi številnega prebivalstva v lepem nagovoru poudaril, da je prav trboveljsko okrožje že plačalo velik krvni davek za državo in tako dokazalo neomajno zvestobo Spodnjih Štajercev. — Okrožni v^dja se je obrnil tudi k vrsti lesenih napisnih s[>ominskih tabol, na katerih so imena v Trl)ovljah in na vzhodni Ironti padlih borcev, in poudaril, da njihove žrtve obvezujejo vse druge. S pesmijo o Dobrem tovarišu, je bila slovesnost zaključena. Zavednih prebivalcev apaške kotline se spominja ob 4. obletnici sobotna »Tagespost«, ki liše, da je bila vroča želja prebivalcev apaške votline, da bi si priborili priključek v nemško državo. Tako so se 27., 29. in 30. marca leta 1939 zbrali nekateri fantje in dekleta iz apaške občine v Zibrcih in priredili prvi pohod. Med navdušenim vzklikanjera »Sieg-heil« so najprej vabili vaščane, naj se jim pridružijo, nato so pa tudi v sosednih vaseh pozivali ljudi k sodelovanju. Ko je sprevod udeležencev narastel na okrog tisoč ljudi, je odkorakal v Apače, kjer so udeleženci zapeli pred orožniŠko postajo nem ško himno in vzklikali osvoboditvi Spodnje Štajerske. Pohod je bil opravljen v redu in zato orožništvo s svojimi pristaši ni moglo ukreniti ničesar. Množica je vzklikala Hitlerju in nemški državi, kakor tudi osvoboditvi. Demonstranti so vzklikuli eno uro in nato odkorakali na svoje domove. 28. marec je potekel v miru, 29. in 30. marca pa so bile zopet take demonstracije kljub temu. da so bili orožniki ojačeni. To pot se je sprevodu pridružilo zlasti mnogo družin z otroki. Kljub temu, da so orožniki uporabljali pendreke, se množica ni dala razgnati. Kasneje so prebivalci apaške kotline nehali z demonstracijami, ker je bilo preveč dela na polju. Tedaj pa so orožniki postali bojeviti in so aretirali tiste može in fante, ki so vodili demonstracije. Aretiranci so bili poslani v Apače, odtod v Ljutomer in naprej v Maribor na okrožno sodišče, kjer so bili 72 dni zaprti. Ko so bili iz preiskovalnega zapora izpuščeni, so nekateri zbežali čez mejo. Danes pa se bore za svojo — zopet nemško — domoviuo kot vojaki na vzhodnem bojišču. 000 letnica Ponikev. E. Paidasch je priobčil v »Marburger Zeitung« daljši članek o Ponikvah, eni najstarejših naselbin Spodnje Štajerske. Ponikve praznujejo letos OOOletnico obstoja. V starih listinah se imenujejo prvič leta 1043, ki so bile last grofa NVilhelma II. von Friesach-Zelt-schach, ki je bil poročen s sorodnico nemškega cesarja Henrika I. Hemmo I. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla hčerka pomožnega delavca Ana Kranjc, doma iz Nove vasi pri Ptuju. V Teznem pri Mariboru pa 75-letna učiteljeva žena Roza Serajnik roj. Spicelj. V Ljubečnem pri Celju 70 letna Marija Sodin roj. Mastnak in vdova Košelj. Zahodno od Alagirja je 7. novembra padel 20 letni poporočnik v oklepnem polku Otlried Prinz, doma iz Ptuja. Iz Hrvaške Zavarovani hrvatski letalci. Na Hrvatskem je Ml podpisan zakon o zavarovanju letalcev. Iz podrobnih poročil povzemamo, da znaša invalidno zavarovanje po stopnji Invalidnosti od 21.000 do 200.000 kun. Za smrtno ponesrečenim letalcem prejmejo: vsak otrok 50.000 oziroma 40.000 kun, žena ali starši 60.000 oziroma 45.000 kun. neporočeni bratje in sestre 30.000 oziroma 20.000 kun. Tudi pogrebne stroške povrne državni zavarovalni zavod svojcem smrtno ponesrečenih letalcev. Vdova skladatelja Vilharja umrla. V Zagrebu je dne 19. t. m. v bolnišnici usmiljenih sester v 78. letu starosti umrla ga. Ana Kalmus Ulrich-Vilher, vdova po pokojnem skladatelju Franju Serafinu Vilharju. Pokojna se Je rodila v Iglavu na Moravskem, od koder se je njena rodbina preselila v Prago, iz Prage pa je bila premeščena v Ljubljano. Pri uršulinkah je ranjka končala ljudsko šolo in učiteljišče. Takoj po končani šoli je nastopila učiteljsko mesto pri šolskih sestrah v Celju, od koder je šla poučevat na državno ljudsko šolo v Trbovljah. V Ljubljani se je poročila z uradnikom v Tobačni tovarni Hinkom Ulrichom, ki je 1. 1908. umrl. Drugič se je poročila 1. 1913. v Zagrebu s skladateljem Vilharjem in mu ostala zvesta družica in močna opora v življenju. Naj ji bo žemljica lahka I V bolnišnici za nalezljive holesnl v Zagrebu se je lani zdravilo 2800 bolnikov, nasproti 2343 v prejšnjem letu. Število ee je dvignilo na račun šarlaha. difterije, trebušnega tifusa in pegavca, za katerim leta «!941. ni nihče obolel. Smrtna nesreča na progi. Na železniški progi pri Karlovcu se Je 17. t. m. smrtno ponesrečil zasebni uradnik in posestnik Andrej Pangerc iz Zagreba. Drobna Ifubljamka kronika Podpornemn društvu za gluhonemo mladino so darovali hišni stanovalci v Gosposki ulici S namesto venca na grob blagopo-kojnemu k. Janku Korltzkyju znesek 120 lir. t.a kar «a jim društveni odbor prisrčno lahvaljujo. Violinski konccrt. V ponedeljek 5. aprila bo koncerti ral v veliki filharmonični dvorani znameniti violinski vlrtuoz G. Ciom-]ii. Na koncert odličnoga umetnika opozarjamo io danes. Vstopnice bodo od sredo daljo t predprodaji v knjigarni Glasben« Matica. Začetek koneorta točno oh pol i. UM t* se strojepisja! Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni in večorni — prično 2. ln 3. aprila. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev De-Hotprstua učna metoda. Specialna strojepisna Sola: Največja moderna strojepismea, raznovrstni stroji. Informacije in prijavo dnovno: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Krstna predstava SkrblnSkoTCg« mtste-rlja »Zmaga luči« bo v nedeljo 4. aprila ob 5 popoldno v frančiškanski dvorani. — 1'redprodaia vstopnio od četrtka 1. aprila daljo v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska 1. Ko so premaknili ure. V ponedeljek 29. marca ob 3 zjutraj je bil uveden poletni čas. Ob tej url so premaknili kazalce na urah za eno uro naprej. In zjutrnj so so ljudje zbudili za eno uro poprej. Bilo je vse v redu. Delavci so hitoli ob določenih urah na delo. Ljudje ho vstajali nekoliko popr^i. Nn živilskem trgu pa so je malce poznalo, da ho premaknili ure v ponedeljek, ko brn nievcl niso tako zaposleni. Navadno «e Je poprej začenjalo oh 7 že prav živahno brati Jovalrn živi len i«, ko so hiteli branjevci postavljati klopi in razstavljati svoje mugo, ki io ca lepo urejevali. V ponedeljek pa je lillo ob 7 še pravcato tržno mrtvilo, le dvo branjevkl sta i« vrteli ln »krboo urolali bla- go, solato ln cvetačo. Drugače pa nI bilo Se nikogar na trgu. Pozneje čez dobro uro je trg »živel. Na trgu je bilo naprodaj precej sadik, zlasti raznovrstne šolale, pese in ka-rutr.ic. Rokodelski oder nprlzorl t nedeljo 4. aprila ob pol ( popoldne Igro »Vlšarska polena«, ki jo je po svoji Istoimenski povesti napisal Narte Velikonja. To delo iz našega narodnega življenja jo pri prvih uprizoritvah imelo velik uspeh zaradi domačega okolja, ki jo v njeni z veliko močjo In kleno liesedo oživljeno. Opozarjnmo ua ponovitev vse, ki dela še no poznajo. Predprodaja vstopnio bo v nodeljo od 10—12 in dve url pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno. V Ljubljani so umrli od 1». do 2i. marca: Furlan Marija roj. Canilocb, 77 let, žena šolskega upravitelja v p., Petrarkova 14; Novohradsky Hajko, 7,1 lot, zasebnik, Jap-Ijeva ulica 2; Šcgula Alojzija, Ii3 let, vdova poštnega uradnika, Vidovdanska ccsta 9; Mayer Henriota roj. llukvič, 08 lot, žena poštnegn kontrolorja v p., Merčnikova u. 0; Virant Neža roj. Pire vil. Cirar, 87 let, vdova posestnika, Orlova 13; Prochazka .Josip, 7,1 let, orožniški narednik v p., Gorupova 4; Podlogar Albin, 30 let, sin posestnika, Vidovdanska cela 9; Zlobca Marija roj. ,le-lovčan vd. Miklič, 74 let, vdova mestnega delavca, Japljeva 2; dr. Tominšck Fran, 7j let, odvetnik, Nallačenova 10; Koračin Anton, 70 let, klepar, Mokronog 14; Korltzky .lanko, 53 let, mag. pil., ltimska ccsla 31; Mcrliar ftteran, 42 lot, žel. uradnik, Poljano 52; Zerovnlk Frančiška roj. Zcrovnik. 61 let poscstnlca, Vodnikova ccsta 97; lllaj Anion, 32 let, gradbeni tehnik, Vošnjakova ulica 4; Llkovtč Marija roj. Vidmar, 77 let., žena žel. uslužbenca v p., Ljubljanska cesta IS; Vengnst Marija s. Bonaventura, i0 lot, sestra Čudodelne svetinjo, Vidovdanska cesta 5; fiimnovco Terezija roj. Možina vd. Sloveč, 83 lot, branjevka, Vidovdanska 9. V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kralj Franc, 13 let, sin posestnika, Trstenik 2. Novo mesto; Berdnik Marjan, 1 lclo, sin delavca, Kožarje 9ii, Dobrova; Zirovnik Ed-vin, 52 let, kovlnostrugnr, Bernekcrjova 39; Jereb Franca roj. Skcrjanc, 57 let, žena kamnoseškega pomočnika, Velika čolnarska uiicu 8; Plut Janez, 34 let. Brezovi dol ti. obč Ambrus pri Novem mestu; Kavnič Ma-rila roj. Skrlj, 44 let, vdova žel. uslužbenca, Oubčeva 17; Dolinar Ivan, 59 let, kurjač kemične tovarne, Kodrova ulica 31; Dcžman Mati ia, 63 let, lzvošček, Mandcljčeva ul. 15; Novak Neža, 80 let, Ambrus 3 pri Novem mestu; Filipič Ludvik. 34 let. koinisionar Prevoda. Trebnje 25; Oor.šič Karel, 70 let, čevljarski mojster, Groharjeva costa 22. Ponesrečene! v Ljubljani. Kljub velikemu tramvnjskemu prometu zaznamuje kronika nesreč v LJubljani prav redko tramvajske nezgode. Tu in tam kdo pade po neprevidnosti na tla. ko skoči s tramvaja. Šivilja, 30 letna fitofka Dražllova je padla s tramvajskega voza in se poškodovala na glavi. — Krojačova hčerka 12 letna Josipina licden-kova so jo hudo usekala v levo roko. — Hčerka trošarlnskega paznika. 11 letna Pavla Vodnikova se je poparila 7. vrelim kropom po nogah. Dobila jo hude opekline. — Dij» 14 1 e I n i Janez Kržlč iz Borovnico, je padel in si zlomil desno nogo, — Jožefa Marklje-v«, 48 letna služkinja je padla in si poškodovala rebra. Rdeči križ sporoča V poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega Križa, avtonomna sekcija Ljubljana, Via Ariella Itea (Gosposvetska) 2-11 ho naj med urndnlmi urami od 8—12 javijo: Diz Ivan, Jevšcvar Zdenko, Mlkullnlč Rudolf, l.oirar Danica. Veselko Maks, svojci v u. Žigona Josipa, dalje Sillča Rihaida iz Dolnio Lcndnve, Ipavca Alberta, svojci vojnih ujetnikov v (Jampo conoontrameuto !• g 62, P. il. 3200, ln osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Vclde Alojz, Sover »rane, 1'održaj Janez, 1'ajnič Ivan, Sečnik Jože, Hočevar Ivan, Boh Frano, Muster Jože, Zaje Vinko, Kozina Ivan, Vldle StanlsH*, Vidio Anton, Fink Franc. Marenč Martin, liožmano Andrej Kaši Adoir, Zupancič. Svajger Franc, Peterle Alojz.. PerSln Gabrijel, Ccrnič Franc, Zalar Malic, »mollfi Ivan, Arko Anton, Šprolcer Ana. Stsrusa Ivan. Staniša Jože, Muslar Jože, Novina Gledališče O p e r a i Torek, 30. marca, ob 17: »Janko ln Metka«. 11 ed B. Sreda, 31. marca, ob 17: »EvgenlJ Onjcgln«. Hud Sreda. Četrtek, 1. aprila, ob 17: »Thals«. Izven. Cone od 28 Ur navzdol. Petek, 2. aprila, ob 17: »Zemlja smehljaja«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Humperdinck »Janko In Metka« muzi-kalna ptavljica v treh dejanjih. Osebe: Me-tiar Peter — Janko, njegova žena Jera — ftt Poličeva. Janko In Metka, otroka — Oo-loiiova ln Mlejnlkova, Hrustaj-haba — Kar-lovčeva, Trosl-možck — Barlilčeva, Hosi-možek — Urbaničeva. Dirigent N. Stritor, režija C. Debevec, vodja zbora R. Simonin, koreograf I'. Golovin, kostumi Jela Vilfanova. „ Drama: Torek, 110. marca: oh 17.30: »V Ljubljano 1« dajmo!« Red Torok. , „ Sreda, 31. marca, ob 17.30: »Mlrandollna«. Rod A. ,, . Četrtek. 1. aprila, oh 17.30: »Prava ljubezen«. Red Četrtek. „ . . Petek, 2. nprlla, ob 15: »Kralj na Bctajno-vl«. Izven. Zelo zniiane cene od 12 Ur navzdol. J. Ogrlnc »V LJtihllan« Jo dajmo«, vese loigra y treh dejanjih. Oseba: Srobrln - Cesar, Rotlja P. Juvanova, Manlca u- A. Levarjeva, Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec, hlapec Pavle — Peček, dekla Ne-ža — Rakarjeva, notar — Košuta, dve priči — Gorinšek in Benedičlč. Igra se godi sredi prejšnjega stoletja. Režija Milan Skrbinšek. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 4. aprl-a, ob pol 6 popoldne: »Vlšarska polena«. Opozarjamo na predprodajo VHtopnlo, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ul. 12, I. nadstropje. RADIO. Torek, S«, marca: 7.80 Pisana glasba — 8 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Priljubljena glasba — 13 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih «11 v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Ši-janec — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Simfonična glasba — 14.25 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Begurinl — 15 Poročiln v slovenščini — 17 Napoveda časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gosnoda X — 17.15 Prenos lz zavoda za romansko učenje: glasbeniki romanske filharmonične akademije — 19 Govorimo italijansko, poučuio prof. dr. St Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi — 20 Nnpoved časa, poročila c italijanščini — 20.20 Komcntnr dnevnih dogodkov v slovenščini — il.10 Operna glasba na ploščah — 21.30 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurinl — 21.5.1 Orkester vodi dirigent Petralia — 22.15 Koncert violinista Arviga Scratoja. pri klavirju Lidija Proletti - 22.40 Orkester Cetra vodi dirigent Barzlzza — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE, Nočno sluKho tmato lekarne! mr. Sušnlk, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanj-Sčck, Via Ariella Itea 4, in mr. l>Ouine ded., Cesta 29. oktobra 31. Ljubljana: Hermes 5:1 (3:0) Včeraj je bile že deset moštev na zelenem polju Ljubljanski nogometaši se pripravljajo na domače prvenstvo, s katerim bodo začeli 11. t. m. Včeraj so priredili kar pet prijateljskih tekem, ki pa niso potekale toliko v znamenju dobrega športa kot v znamenju generalnih vaj. Največ zanimanja je bilo vsekakor za srečanje med slovenskim nogometnim prvakom Ljubljano in med enajstorico Železničarjev iz Šiške. Po doljšem času se spet vabili na tekmo z lepaki, odzvalo pa se je za letos rekordno število gledalcev. Sodniku g. Makovcu sta se predstavili moštvi na igrišču Hermesa z malo zamudo v naslednjih postavah: Ljubljana: Rožič, Lah V., Ilassl, Perharič, Sercer, Pelicon, Hacler, Lah S., Vodeb, Vari in Kroupa. Hermes: Razbornik, Antonif, Klančnik, Zn-dravec, Košenina, Aljančič, Turna, Brodnik, Al-jančič N., Eržen in Derenda. Igra je bila živahna in polna podjetnosti, opaziti pa je bilo, da moštva še nimajo zadostnega treninga. Večina se jih bori s tehničnimi težavami,ki onemogočajo duhovite razplete in premišljene taktične poteze. Na mesto igre potez smo gledali večji del borbo za žogo, kar je značilna lastnost za moštva, ki niso vigrana. V vrstah Ljubljane je bilo nekaj svetlejših trenutkov, kar dokazuje tudi zmaga, ki je proti pričakovanju visoka. Kakor rečeno, za obe moštvi je bil to važen trening in smo prepričani, da bosta zaigrali, ko bo šlo za točke, veliko lu pa je izkušeni Slamič povezal vrsto in začelo je padati. Zajec, Pisknr, Eujon in Doberlet so dosegli osem golov, na strani igralcev Tob. tovarne pa se je odlikovala leva zveza, medtem ko je dal Rot avtogol. Sodil je g. Kos. Tri zmage SK Viča Tudi Vičani so poslali včeraj vsa svoja moštva na zeleno polje. Dopoldne so premagali ju-niorji Viča svoje herinežanske tovariše s 3:1, ob 14 pa je nastopil Vič proti Zubjaku in ga odpravil z 2:0. Oba gola ie dal Slavič. V tretji tekmi so se pomerili mladi Vičuni proti junior-jem Zubjaku in dosegli 3:1. Mladika : Korotan 5:0 (2:0) Prihodnjo nedeljo čaka Mladiko kvalifikacijska tekma s Tob. tovarno za vstop v 1. razred. Prav zaradi tega sta bila včeraj oba klubH pri delu in sta skušala ponovno utrditi svoje vrste. O Tobakarjih, ki so si izbrali močnega nasprotnika, smo že poročali, dn so podlegli. — Mladika pn je igrala s Korotnnom in ga odpravila s "5:0. Igrala je živahno in požrtvovalno, ni pa naletela na posebno hud odpor. Morali bomo počakati do prihodnje Nedelje, dn bomo videli komu od obeli se bo nasmehnila sreča. bolj zrelo. V glavnem je bila igra odprta, boljše pozicije za streljanje v mrežo pa so si znali ustvariti Ljubljančani. Začel je Hacler, ki je že v 5. minuti dosegel vodstvo za Ljubljano z 0:1. Sporazum med Lahom in Kroupo dovede v 23 min. do drugega gola. Tudi Hermesu uspevajo napadi, izblinjajo pa se v nič zaradi šibkih strelov, v ostalem pa jim nasprotnikova obramba ne pusti preveč blizu. Preveč driblinga si privoščijo Hermeža-ni, krila pa so prepočasna. Proti koncu prvega polčasa poviša Kroupa razliko na 3:0, kar je vsekakor previsok rezultat, gre pa delno na račun vratarja. i V drugem delu igre je tempo občutno popustil. Znamenje, da igralci še niso v dol bri kondiciji. Prav zaradi tega bi storil priredi- telj bolj pametno, če hi čas igranja skrajšal, kakor je bilo to lansko leto. Prve pol ure je poteklo brez gola, dokler ni poslal Lah uporabne žoge, ki jo je prestregel Kroupu in povišal razliko na 4:0. Kmalu potem se je tudi llermežanom nasmehnila sreča, ko je Brodnik streljal iz daljave 20 m ter ukanil vratarja zelenih: 4:t. Zlasti vesel je bil tega, vsekakor zasluženega uspeha stranski sodniček, ki je odložil svojo modro zastavico, odskakoval od tal ter ploskal kolikor je mogel... Se minuto je manjkala do konca, ko fe Hacler preigral Vodeba in šc enkrat je bila žoga v mreži. Ljubljana je zmagala s "5:1 in je potrdila svoje pristaše v upanju, da si bo tudi letos priborila naslov mestnega prvaka. Za olje moštvi pa velja, da se bosta morali še posvetiti temeljitemu treningu, da se bosta usposobili za lepe športne nastope. Mars: Tobačna tovarna 8:3 (1:2) Mars je moštvo, ki bo imelo pri letošnjem prvenstvu važno besedo. Posamezne vloge enaj-storice so posrečeno razdeljene, kar pa je glavno, pozna se jim dobra športna vzgoja in tehnična šola. Izkupiček prvega dela včerajšnje tekme za Kolinsko tovarno so spravili Toba-karji (Mars je igral proti vetru), v drugem de- Samo še dva kandidata za prvenstvo! Juventus prehitel Ambrosiano — Triestina na predzadnjem mestu 26. kolo državnega nogometnega prvenstva | 28, Milano 27, Lazio 26. Atalanta in Fiorentina 1(1 r\liclllr\ nr, alftnnl/, C a w • a J « a —« — 1C O _ -- . _ "1 4 T) — — I Tt \ ' ' ______ _ 1 (1 1 _! _ ! H nas je pustilo pri nerešeni uganki. Se vedno ne vemo ali bo potoval naslov prvaka z moštvom iz Livorna ali pa z onim iz Torina. Preteklo nedeljo je vodil Livorno s 35 točkami, Torino pa mu jc bil za petami s 34. Tudi sedaj je položaj isti in razlika je samo v tem, da sta se obe moltvi spet odmaknili za dve točki naprej. Dve nedelji po vrsti so sc zbirali nad Livornom temni oblaki; proti Triestini je igral samo neodločeno, proli Ju-ventusu pa je izgubil z 0 :3. Vodilno moštvo je torej napravilo v 14 dneh kar tri točke. Sedaj se zdi, da je Livorno prestal krizo. Včeraj je imel doma težkega nasprotnika Genovo in jo odpravil s prepričljivim izidom 3:1. Livorno še vodi, čeprav samo za eno samo točko. Položaj na vrhu preglednice postaja zelo napet, zakaj približujemo se koncu prvenstva in Torino s svojo sijajno napadalno vrsto noče in noče popustiti. Tik za Livornom se pomika naprej in čaka ugodnega trenutka, da bi ga prehitel. Včeraj je nastopil v Genovi proti Liguriji. Zmagal je s 3 :2, kar pomeni tesno zmago, vendar ves izkupiček. To, kar daje enajstorici Torina moralno oporo, je odlična razlika golov: 58 : 261 V tem oziru zaostajajo tudi Livornčani s svojimi 42 : 30. Od vodilnih moštev si oglejmo še Ambrosiano! Nekajkrat je sunkovito planila naprej in že je kazalo, da se bo potegovala za naslov prvaka, v zadnjem času pa je zaostala. Kdo bi si mislil, da bo izgubila na domačih tleh proti lanskemu prvaku Romi? Izid 2:0 pa govori za to, da v vrstah Ambrosiane škriplje. Včeraj jo je že prehitelo drugo moštvo — Juventus. Ta je premagal Triestino s 6:2 in zadal s tem kar dvema moštvoma občutne in nevarne udarce. Prvič zaradi tega, ker je Juventus preskoči! Ambrosiano, drugič pa zato, ker je potisnil Triestino na predzadnje mesto. Če- bi bil včeraj konec prvenstva, tedaj bi Triestina in Venezia zdrknili v drugi razred. Tako pa bosta še štiri nedelje bili borbo za obstanek. O Vicenzi moramo napisali, da ie presenetila. Gostovala je na vročih tleh Bolognc in premagala moštvo istega imena z 2 :1. Tudi Benečanom se je nasmehnila sreča, čeprav že najbrže prepozno. Benečani so odvzeli Atalanti obe točki in imajo spet nekoliko upravičenega upanja, da bodo ostali v tovarišiji najboljših. V naslednjem objavljamo pregled včerajšnjih izidov: Genova: Torino — Liguria 3 :2. Livorno: Livorno — Genova 3 :1. Rim: Lazio — Milano 4 :2. Bari: Bari — Fiorentina 4 :,2. Bergamo: Venezia — Atalanta 2 : 1. Bologna: Vicenza — Bologna 2:1. Milan: Roma — Ambrosiana 2 :0. Torin: Juventus — Triestina 6 :2. Vrstni red in točke: Livorno 37, Torino 36, Juventus 33, Ambrosiana 32, Genova 30, Bologna po 25, Roma 24, Bari 21, Vicenza 19, Liguria in Triestina po 18, Venezia 17. B razred Preteklo leto sta igrala Modena in Napoli v A razredu, sta pa dosegla samo zadnje in predzadnje mesto na razpredelnici in sta tako zdrknila v nižji razred. Zanimivo pa je, da sta se obe moštvi letos spet tako obnesli, da kaže. da se bosta vrnili med najboljše. Trenutno ie Modena na prvem mestu, Napoli pa na drugem. Včeraj so dosegli v B razredu naslednje izide: Pescara: Pescara — Pisa 1 : 1, Siena: Modena — Siena 4 : 1, Crcmona: Crcmoncse — Novara 2:0, Savona: Pro Patria — Savona 2:0. Udine: Udinese — Alessandria 2:0, Palermo: Palermo Juve — Brescia 0 :0, Ancona: Anconitana — Fanfulla 0:0, Padova: Napoli — Padova 2:1, Rim: Mater — Spezia 0:0. Vrstni red in točke: Modena 35, Napoli, Pisa. Pro Patria in Spezia po 33, Brescia 32, Cremone-»c in Fanfulla po 28, Padova 26, Anconitana 25, Novara 23. Pescara 22, Udinese 21. Mater 19. Alessandria 18, Palermo, Siena in Savona po 17. — Napoli, Anconitana. Mater in Siena imajo še eno tekmo v dobrem, Palermo Juve pa štiri. Šport v kratkem Znnni alpinist Jože Čop je dopolnil 28. t. m. svoje 50. leto. Srečnemu plezalcu in prikupnemu planincu želimo (di tej priliki še veliko uspehov! Iz službene objave Atletske zveze: Do 31. marca je potrebno oddati prošnje za prireditev atletskih tekem vključno s koledarjem. Hrvatska noeomctnn rrprezentanen, ki ho v kratkem nastopila nn meddržavni tekmi proti Švici, je priredila včeraj poizkusnn tekmo. Nastopila jc proti Železničarjem in jih premagala s 4:2. Igralo je moštvo Gradjanskega, okrepljeno s Kacijanom. Motor v gozdu 'a i m} » - Motorna žaga, ki jo upravljata dva moška, vrešči in se kot bi trenil zaje v les drevesa. Čez nekaj hi|>ov nato se drevo naglic k tlom in telebne na mehko gozdno zemljo. Kar je zrastlo v sto in več letin, je v nekaj sekundah posekano. Torej se je tudi gozdarstvo »motoriziralo«. Če si prej hodil po gozdovih, si siišaj enakomerne udarce sekire, ki. so z njo drvarji zaznamenovali drevo, kam da naj pade. Tudi to oskrbi zdaj motorna žaga. Vse delo je postalo zdaj laže. Drvar se je spremenil v majhnega podjetnika, ki deluje z lastnimi stroji in ki je za svoj poklic izborno izvežban. Leta 1920 so se začeli prvi poskusi s stroji ▼ gozdarstvu. Treba je bilo premostiti precej ovir. Predvsem so manjkale zveze med gozdarskim gospodarstvom in industrijsko konstruk-] cijo. Prebivalstvo gozdnatih pokrajin se je mo-■ ralo na stroj šele navaditi, šlo je za to, da je 1 bilo treba najti take modele, ki jih je moči j lahko voditi in lahko popravljati. Leta 1932 so ; začeli uporabljati prve motorne žage, I. 1938 jih je bilo v Nemčiji kakih 100 v obratu, zdaj i jih je že 5700. Zdaj imamo tri modele, ki so preprosti in priročni. Prvi mode! ie žaga, ki jo I poganja bencin, druga dva sta električni /agi 32,2 in 1,7 kilovatov. Elektrika se proizvaja kar v gozdu. Gonilo je lahko tudi tekoče in se ga uporabi na uro t in pol litra. Za proizvajanje elektrike je pa uporaben tudi generator na leseno oglje, zilasti še, ker sc more oglje kar v »DAJ MI OTROKA,« RECE KRALJ. >JAZ ROM SKRBEL ZANJ, DA MU HO DOBRO. TEBI PA DAM DENARJA TOLIKO, DA TI NE BO TREBA DO SMRTI KUHATI OGLJA.« OGLAR JE BIL ZADOVOLJEN IN KRALJ MU JE OBLJUBIL, DA BO , POSLAL PO DETE. urBsnaaRnsBaaKaBHBaaasiHir^i^aaar gozdu sproti proizvajati. Za proizvodnjo oglja je zadj na razpolago posebna priprava, s katero se v 5 —b uruli iz 5 metrov drv dobi do 8 stotov oglja, kar je isto ko 60—70 litrov bencina. Vprav zaradi prihranka bencina je električna žaga tuko odlična in pa zalo, ker je moči iz istegu vira elektrike streči več žagam hkrati. S takimi žagami se v 20 urah poseka do 600 metrov lesa. Motorna žaga drevo ludi ob-seka in razža^a, motorni vlačilec pa zvleče debla skupaj. Z motorizacijo gozdarstva se je proizvodnju dela povečala za 180 odsiotkov. Motor v gozdu l>o polagoma tako navaden pojav, kot je stroj v poljedelstvu. Še več ko Malta: Pantelerija, trdnjava osi v Sredozemskem morju V nekem pristanišču na Korziki razkladajo tanke s tovorne ladje. Ko smo prišli na Pantclerijo, smo mislili na palme in oranže, a kar smo nnšli, je bil majhen otok, ki je malo več ko 25 km dolg in k jer je do 800 m visoko hribovje. Pozimi so skale in grušč prevlečeni s tanko plastjo trave in tu in tam se pokaže tudi kaka murjetica. Čim pn sonce začne topleje ogrevati otok in minejo deževne plohe, pa je kmalu vse uselilo in izžgano. Edino zelenje tvorijo potem kakte-j je, ki plezajo kvišku po obronkih. Nikjer ni j obale po našem pojmovanju, povsod butajo va-1 lovi v obrežne pečine, ki so vse divje in raz- Zgodba z d w?ega Zahoda Šest moških, dve ženski in deček — to je bilo vse. kar je od izseljeniške karavane moglo uiti Indijancem Siux. Zdaj so hudo ranjeni ležali v varstvu majhne jase v gozdu in so čakali še hujšega konca. Edino deček, Buni, je ostal nedotaknjen. A vse, kar je utegnil storiti za nesrečnike, je bilo le to, da jih je negoval, jih čuva! in hodil na lov na divjačino. Tudi zdajle je bil na lovu, in ranjenci, ki si niso mogli sami nič pomagati, so ga željno pričakovali. »Po pomoč ga moramo kam poslati,« je dejal eden moških. »Tu so ženske, ki jih je treba rešiti. A nihče od nas ne zmore tega, da bi se privlekel kam le za miljo daleč. Ne kaže drugače, ko da bo moral fant po sledi kolesnic našega voza teči nazaj do trdnjave. Gre predvsem za te dve hudo bolni ženski!« »Pa ne bi dosegel drugega ko smrt! Treba bi bilo imeti konja!« »Treba!« se je nestrpno porogal vročični ranjenec. »Saj še jermenov nimamo, nikar kak laso! In kdo naj bi mustanga ujel? Ali nemara ta lant?« »Jezditi zna ko kak odrasel moški,« je dejal Bunijev oče, ki je s prestreljeno nogo ležal pod hrastom. »Mislim, da bi to zmogel.« Tedajcl je nedaleč poči! stre!. Nchofe so vsi molče prisluhnili v tisto smer, saj bi utegnil kak strel v tej nevarni okolici pomeniti marsikaj. »Vsi se bomo tu uničili,« je zaječal nekdo. »Kaj bil Nekega lepega dne nas bo vseh konec.« Griničje se je razmaknilo in Buni je stopil na jaso. Nekakšna kljubovalnost je nainrščila opalje-ni obraz dečka, ki je imel kakih dvanajst let. »Volka sem ustrelil,« je dejal in pr; ^tem pomislil na nepokopane mrliče, ki so obležali na bojišču in na jastrebe in volke, ki so se ondi zbirali. Potem je odložil puško in je dodal: »V sosednji dolini je čreda mustangov, divjih konj. Ko bi imel laso!« »Laso?« je kriknil lovec, ki jc prej govoril. »Ujemi si konja vendar s puško! Veš, fant, nič se ne norčujem, in tudi vi drugi, ne mislite, da se mi blede. Zares se di konja ujeti s kroglol A16. Buni, steči in vzemi si kožo volka, ki si ga pravkar ustrelil. Medlem bom poskusil, ali se bom še mogel spraviti na te svojo stare noge. Pa čisto točen strel si moraš pripraviti, fant!« Čez pol ure nato sta ranjeni lovec in Buni prežala na čredo mustangov, ki se je pasla v kotlini. »Zdaj pa kar volčjo kožo nase. Buni!« je za-šepetal lovec. »In ostani — za božjo voljo — v bližini 6voje puške! Če prideš pod kopita, fant, je po tebi I Ustreliti moraš do pičice natančno, na rami imej sekiro Ustreliti bo treba z eno samo roko. ne pozabi. Tantl« Buni je pokjmal in dal nase krvavi volčji meh. Potem je po V5ch Sttrih lezel čez rob grička in kar koj ga je čreda mustangov opazila. »Na tla, Buni,« je 6iknil lovec, ko se je mu- stang izzivajoče bližal po hribčku navzgor in je zraven razgetal in to|>otal s kopiti. »Na tla!« Buni je vrgel volčjo kožo proč. Zrebec je osupnil, ko je zagledal pred seboj človeka namesto — volka. Hkrati je počil strel lovca in vrgel konja kot bi trenil na tla Dobro pomerjena krogla je bila obrsnila hrbtenično vretence na tilniku in je mustanga za hip ohromela. »Brž. Buni! Da ne začne besneti!« Fant je vrgel ruto konju čez oči in mu potisnil žvalo v gobec, kar ni bilo niti za sekundo prezgodaj, zakaj mustang se ie bil že opomogel in je nenadoma planil kvišku. A zaradi rute ni nič videl in to ga je zmedlo. »Brž nanj, Buni, in spet in spet ga udari po tilniku, če bi te hotel ugrizniti! Bog s teboj, Buni!« Potegnil je ruto pro?. Zrebec se je divje ozrl naokoli, se pognal ko puščica naprej, se postavi! na zadnje noge, ritnil, se povzpel kvišku nalo pa je ko vihar zdirjal nizdol po obronku in dalje čez dolino in čez nekaj minut |e bil videli le fe kot bežeča pika na obzorju. Lovec ie \onini .lihaI in 6e je oprl na 6vojo puško, rekoč- •■Hvala Botru! Bo. bo. hvala Bogu!« Buni je zares obvlada! konja. Po divji ježi čez drn in strn in skozi ves dan in vso noč je prispe! do trdnjave in se je ko mrtev zgrudil poveljniku k nogam Kmalu nalo ie zbežala skupina jezdecev iz pallsad in čez leden zatem so sp pripeljali pokrili vozovi z ranjenci izseljeuci v varno zavetje trdnjave. klane, in to kipenje valov je slišati kar po vsem otoku. Dognano je, da dandanašnja Pantelerija ni prava, in da je bil prvotni otok tega imena nekaj milj bolj proti jugu in je nekoč izginil v modrino morja in se je zaradi ognjeniških nemirov Sredozemske kotline pojavil novi otok, ki ima isto ime kot prejšnji. Na otoku je omrežje odličnih cest, nn pobočjih so umetne terase, da je moči nn njih vsaj nekaj pridelati. V prvi vrsti uspeva tu muškatno grozdje, ki daje izvrstnega muškatelca. Terase, ki so narejene iz temnordečega in črnega kamna, in pa velikanske kakteje, dnjejo otoku posebno lice. Otok nima nobenega naravnega pristanišča. Šele po hudih naporih fašistične vlade in glede na to, da iina ta otok velikanski strateški pomen, so v kratkem času napravili umetno pristanišče, ki je za hitre mornariške cdinice izredne važnosti. Saj je Pantelerija oddaljena od Sicilije le 130 km, pd Tunisa pa le 75 km, in tako resnično loči Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Pantelerija ima torej tako važno lego, kakršne nima noben sredozemski otok, in tudi Malta ne. Z velikansko naglico so Pantclerijo v poslednjih štirih letih spremenili v trdnjavo, pri čemer so se ozirali na vse možnosti. Naprave, ki služijo oskrbovanju čet, so prav v nolranjo-sti skalovja. Dalje so tu podzemski in spričo bomb varni letalski bunkerji in skladišč* >a municijo in živila. Celo pekarna jo na ofaku. kjer se peče kruh za vojaštvo. Tudi za vodo jc vse preskrbljeno. Ko smo se vozili po otoku — piše posebni vojaški dopisnik »Donauzcitung« — smo skušali prešteti topove, ki so vsi vidni. Ne glede na to, da število topov bol j zanima nasprotnika kot nas, jih vendarle nisem mopel prešteti v treh urah, toliko jih je. Ta trdnjnvski otok jc ?nrcs kakor jež. Na oloku je zdaj zelo malo civilistov in še ti so v službi obrambnih del, hodi kot delavci ali pn kot prostovoljni miličniki. Zato vidiš na otoku večidel same uniforme. Vsi sc zavedajo, da so v središču jn/noevropskega branika spričo Angloumcričanov. S. S. VAN DINg: _31 Umorjeni Kanarček »Res, bil je tako oprezen, da nam ni povedal popolnoma nič,« je vidno nezadovoljen izjavil Markham, »To pa se mi nikakor ne zdi, prijatelj.« Vance so je zopet zleknil v naslanjač in z velikim užitkom puhal dim proti stropu. »Tu in tam pa je prodiral kakor slaboten žarek. Ta prekupčevalec s kožuhi nas hoče prepričati, da ni res. da ga je dekle izsiljevalo in hoče celo. da bi mu verjeli, da sta ee s plesalko ločila kot iskrena prijatelja ... Potem dejstvo, da je omenil Clea-verja. Nikakor pa ni imenoval slučajno. Imel je določen razlog. da ga je imenoval. Če bi se ti posrečilo uganiti, čemu je imenoval prav njega, bi bil zdaj več kot zadovoljen. Zakaj ie imenoval prav Cleaverja? Nikakega dvoma ni, da se življenjske poti teh dveh zaljubljencev nekje križajo. Vsaj to je bilo mogoče uganiti iz Man-nixovih odgovorov... Jasno je. da ne j>ozna našega znamenitega doktorja. Ime Skeel pa mu je znano, a rajši jo to zanikal... Podatkov je več kot preveč, a kaj početi z njimi?« »Rajši so jiin odpovem,« je malodušno pripomnil Markham. »Žalostna je ta beseda!« je pripomnil Vance. »Glej vendar z zaupanjem na to zmešnjavo! A zdaj je čas kosila. Malo prigrizka ti nikakor ne bo škodovalo.« Markham Je pogledal na uro in 60 pustil odvesti. XIV. Vanco oriše svojo teorijo. Sreda, 12. septembra, zvečer. Poj>oldne se z Vancejem nisva vrnila v urad k Markhamu. ker je la imel mnogo dela; zelo verjetno ne bo nič novega v zadevi Odeli, dokler lleath ne izpopolni svojih poizvedb o Cleaverju in doktorju Lindqillstu. Vance je imel dve vstopnici za opero in ob dveh sva že bila tam. Predstava je bila prvovrstna in umetniki res dobri, a Vance je bil preveč raztresen, da bi mogel resnično uživati. Po končani predstavi je naročil šoferju. naj krene proti Stu.vvesantu. Vedel sem. da je imel napovedan nek otiisk in da bo šel večerjat v Longue Vue Ker je spremenil načrt zato, da se sestane z Markliamom, je lo zadosten dokaz. kako zelo se jo zanimal za zadevo Odeli. šest je že odbila, ko so je prikazal Markham. Bil je videli utrujen in zmeden. Ves čas večerje ni nihče izmed nas omenil zadeve, ki nas je vse tako živo zanimala. Markham je samo mimogrede omenil, da se je že vrnil lleath s podatki o doktorju Lindquistu. o Cleavrju in Mannixu. Šele ko smo se umaknili v svoj priljubljeni kotiček, smo začelj razpravljati o vprašanju, ki nas je tako zanimalo I^-av to kratko razpravljanje je dovedlo do novega načina poizvedovanja, ki je privedlo k odkritju krivca. Markham je udobno sedel v svoj naslanjač. Na njegovem obrazu se je jasno videla utrujenost. zaradi napornega, a neuspelega dela zadnjih dveh dni. S počasno kretnjo si je prižgal cigaro in pričel kaditi. »Vražji časopisi!« je zagodrnjal. »Zakaj neki ne pustijo, da bi policija v miru in po svoji zamisli vršila svoje delo?... Ste čitati današnje popoldnevnike? Vsi zahtevajo na ves glas morilca. Kakor da bi ga hotel skrivati!« »Pozabljaš, dragi prijatelj,« je pripomnil Vance in se namrdnil, »da živimo pod dobrohotno Demokritovo vlado, ki dovoljuje vsakemu nevednežu, da kritizira tiste, ki so pametnejši od njega « »Nikakor se ne pritožujem zaradi kritik. Jezi me le bujna domišljija časnikarjev, ki skušajo temu zločinu dati skrivnostno in dramatično lice. V resnici pa more uvideti vsak olrok. da gre tu za navaden roparski umor, kakor jih je v sedanjem času na kupe« Vance ie olistal v trenutku, ko si je hotel prižgati cigareto in pogledal prijatelja z nevernim izrazom na obrazu. »Kako to? Me hočeš morila uverili. da je bilo norpčilo časnikarjem podano v dobri veri?« Markham ga je presenečeno pogledal. »Seveda... Sicer pa. kaj misliš z besedami: v dobri veri?« Vance sp jp prizanesljivo nasmehnil. »Domneval sem. da je tvoje pripovedovanje časnikarjem bilo samo sad strategije, da si hotel, da hi pravi krivec mislil, da je varen in bi ti pustil prosto pot za poizvedovanja.« Markham ga je nekaj trenutkov gledal molče. »Kaj hočeš reči s leni?« ga je vprašal nalo. »Nič... prav nič. prijatelj!« mu je odvrnil Vance »Vede! sem. da jp bi! Heath popolnoma prepričan o Skeelovi krivdi. Nikdar pa ne bi bil mislil, da si tudi ti prepričan, da je ta zločin delo poklicnega tatu, Danes zjutraj sem bil tako nespameten. da sem domneval, da si spustil Skeela na svobodo zato, da ti bo pokazal pot do pravega zločinca. Mislil sem. da si hotel potegniti narednika s tem, da si se delal, kakor da verujeS v njegove nespametne domneve...« »Razumem! Se vpdno vztrajaš na svoji teoriji. da sta dva zlikovca bila skrila v stanovanju, ne da bi vedela drug za drugega Res. Čudovita je ta ideja! Še bolj čudovita kot Ileathove domneve ...« »Vem. da Je ta misel nenavadna. Vendar pa se ml zdi. da ni nič manj nenavadna od tvoje, po kateri bi moral biti en sam zločinec.« »Zakaj neki se ti moja domneva o enem samem zločincu zdi tako nemogoča?« »Iz preprostega razloga, ker to ni bil zločin, ki bi ga bil izvršil spreten vlomilec, pač pa ie morilec napel vse svoje sj>osohnosti in je svoj zločin nenavadno 6krbno pripravil v vseh podrobnostih« Markham je pri teh prijateljevih besedah bruhnil v smeh. »Vance. ti edini si vsai nekoliko posvetil v to zadevo, ki je popolnoma temna I« Vanco se je priklonil in se sarkastično nasmehnil. »Srečen sem. Če morem prinesti vsaj žarek v to neprodirno temo« Čez. nekaj Časa je Markham vprašal: »Ali temelji tvoja domneva o nenavadnih duševnih morilčevih sposobnostih na tvoji psihološki metodi?« >Brez dvoma,« je odvrnil Vance. Mrakham se je nasmehnil. Ureditev zdravniške pomoči ob letalskih napadih na nemška mesta Po številnih napadih angleškega letalstva na stanovanjske predele nemških mest so zbrali zadosti gradiva za obsojanje angleških nasilniških letalskih metod, s katerimi skušajo povzročili čimveč žrtev med mestnim prebivalstvom, ter zasejati med njimi 6trah in trepet ter tako omajati njegovo duhovno odpornost. Samo tako je mogoče razumeli nasprotnikovo ravnanje, pri katerem ne spoštujejo niti znaka Rdečega križa. Po vsakem napadu je bilo ugotovljeno, da so bombe zadele tudi bolnišnice. Neniško prebivalstvo in ravno tako prebivalstvo prijateljske Italije, pa je pokazalo napram angleškemu nasilstvu veliko srčnost, požrtvovalnost in vzorni red. Protiletalska obramba in zdravniška služba sla storili vse korake, da bo ta uspeh tudi zajamčen. Po tem načrtu jc zdravniška 6lužha storiln vse potrebno. Njej so na razpolago izobraženi pomočniki, nadzorniki letalske zaščite in malo lekarne v kleteh za zračno zaščito. Nihče ne sme delati na svojo roko. Najboljša pot iz nevarnosti je organizirana pot. Ta drži najprej do zaklonišča, do kraja, kjer nudijo prvo Iwimoč. Sem prihajajo ranjenci, ki jim je potem potrebna še nadaljnja zdravniška pomoč. Na naj-bližnjih mestih za zdravniško pomoč, ki zanje točno vedo vsi nadzorniki letalske zaščite, so ua HRANILNICA IN POSOJILNICA NA VRHNIKI, z. z n. J., sporoča pretresljivo vest, da nas je nenadoma zapustil naš predsednik upravnega odbora, prečastiti gospod Janez Burnik župnik in dekan na Vrhniki. Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dno 31. marca 1943, ob desetih dopoldne na farno pokopališče. Vsi, ki ste poznali njegovo dobrosrčnost, molite zanj! Na Vrhniki, dne 29. marca 1943. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA VRHNIKI, zadruga z neomejenim jamstvom. Po svetem sklepu božje previdnosti je danes nenadoma umrl najin bral zvest služabnik Jezusa Dobrega Pastirja prečastiti gospod JANEZ EV. BURNIK dekan na Vrhniki Priporočava ga v pobožno molitev. Pogreb bo v sredo dopoldne na Vrhniki. Na Vrhniki 29. marca 1943. Marija in Marijana, sestri. rEI- KINO SLOGA n" NOVO I NOVO I Clnl drznosti tn »amozatajevanja v okviru velikih mednarodnih tekem v veletllmu »Zmagovalec« "•t V Klavni vlogi: Willy Blrgel, Gerhlld Weber Režija: Arthur Marla Rahenalt. Predstave ob obtCajnlh urah I Vstopnice z nakazilom perteža ' tEU KINO MATICA Družinska tragedija stdlskepa plemenltaSa. Ljubezen, ki Je vodila do blaznosti. »Ljubosumnost« V Klavnih vlosah lepa Lulsa Fertda in mar-kantnt Rold. Lupi. FIlm najgloblje vsebino. Predstave dnevno ob 16 30 In 18 30 ; v nedeljo ob 14 30. 16.30 ln 18.30 Dnevno ob 14.30 ln v nedeljo ob 10.30 zgodovinski velefilm »Leon Damaščan« z Doris Durantl In Carlo Candlanl rEU KINO UNION «.„ Ljubezen In ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer jo dosti osumljencev, a en sam krivec »Kdo je morilec?« V glavnih vlogah: Marta de Tasnady, Fo-renc Klss In drugi — — — PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18.30; ob nedeljah tn praznikih ob 10 30, 14.30. 16.30 In 18.30 Ljubezen ČfcL Kristine Homanove Kakor je bilo to pismo otožno in nekoliko posebno — samo simbolično je naznačevalo, kar se je zgodilo — takšna in podobna so bila tudi vsa ostala pisma in dopisnice, ki jih je prejemala od Bergena. Kaj prida vesela res niso bila, v ostalem pa je bila Kristina tudi napram priložnostni pošti zadržana. i Morala se je navaditi na to, da ni slišala vsega in ni videla vsega, kar je bilo v ljudeh, ki jih je srečavala. Najmanj pa je smela prisluškovati Bergenovemu glasu, ki je prihajal iz daljine. Nekoč pa se je le spodtaknila. Ko so se znanci pogovarjali o pisatelju Eriku Bcrgenu, je slišala, da je bil čas, ko sploh ni mogel delati. Vnetje živcev mu je iztrgalo pero iz rok. Takrat mu je jjoslala dopisnico prijazne vsebine, na katero pa ni nikoli prejela odgovora. Pozneje je slišala, verjeti pa ni mogla, da so je Bergen vrnil in da se je naselil v mestu, v katerem je tudi ona bivala. Tudi če bi hotela, mu sedaj ne bi mogla pisati. Iz dneva v dan je čutila plašno pričakovanje v srcu. Minuli so tedni, pričakovanje pa se ni izpolnilo. Zgodilo pa se je, da je zagledala lepega dne v senčnem drevoredu postavo tnoža, ki ji je bil nekoč tako blizu. Ostrmela je in bolela se je obrniti proti trgovini, pred katero je slučajno stala. Nekaj časa je oklevala, potem pa je naglo stopila za njim in ga poklicala: la Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi »Gospod Bergen! — Erik Bergen!« Bergen se je obrnil. Pogled na znanca ni bil razveseljiv. Pisatelj se je močno spremenil, veliko bolj kot nekoč, po polletni ločitvi. Na obrazu, nekdaj tako vedrem in polnem, ni bilo več nekdanjih potez. Močno shujšan, zagorel v obraz, upadel in s svetlimi plavimi očmi je stal pred njo. Mišice okrog oči so komaj vidno drgetalo, njegov jx>gled je izražal težko utrujenost. Bergen ni bil presenečen. Gledal jo je resno, vdano in čisto mirno. Podal ji je roko. Povedal ji je, da je prišel v mesto zaradi neke malenkostne zadeve pri zdravniku. Potem je prijazno vprašal, kako ji gre in je bil očividno zadovoljen, ko je povedala, da ji gre dobro. Še enkrat jo je molče in globoko pogledal, jo zajci z očmi od glave do nog, kakor da bi se hotel za vse čase napiti njene zunanjosti ali kakor da bi si jo hotel za vse čase vtisniti v spomin. Potem se je hitro poslovil. Mirna in uravnovešena, kakršna je postala Kristina, je bila listo popoldne nenavadno vznemirjena. Če bi bilo sedaj še mogoče, da bi pohitela za njim, bi to gotovo storila. Toda, saj ni niti vedela, kje stanuje; in če bo danes ali jutri odpotoval, kje neki bi ga iskala! »Ali sle že slišali pripovedovati, da je pisatelj Erik Bergen na tom, da bo kmalu popolnoma oslepel? Na očesni kliniki, kjer dela moj 6in, so danes tako govorili. Sam profesor, ki ga zdravi, je že skoraj obupal nad njim. Moj Bog, kako velika škoda!« Kristina ni vodila svojega gospodinjstva. V elegantni restavraciji, kjer je obedovala, je ujela pogovor pri sosednji mizi. Vso moč je morala zbrati, da ni omahnila s slola. Z muko je vztrajala še nekaj minut pri mizi, da ne bi ljudje, opazili njenega razburjenja. razpolago zdravniki, bolniško osebje in zdravni- | ške priprave, tako da tudi v najtežjih primerih vsak ranjenec lahko dobi hilro jx>moč. Mesla za prvo pomoč so v zvezi s središčem in potem še z bolnišnico. Na ta način se lahko izognejo temu, da bi se ranjenci obračali naravnost na bolnišnice. S tem preprečujejo prevelik naval ranjencev na bolnišnice, kar bi imelo za posledico, da ranjenci ne bi mogli dobiti takojšnje pomoči. Zdravniki in bolniške sestre sp med zračnimi napadi storili že mnogo. Oni pravočasno jx>-skrbe, čim je dano znamenje za letalski alarm, da spravijo vse bolnike v kleti, pripravljene za letalski napad Uredili so tudt vse naprave tako. da se ludi med zračnim napadom lahko opravijo najnujnejše operacije nad ranjenci. Boljše klinike so na podlagi najnovejših izkušenj zgradile tudi operacijske bunkerje ali druga varna zavetišča, ki so tako odporna, da jim ne more škodovati niti najtežja bomba. Ti »operacijski bunkerji« so zavarovani na zunanji strani z meter debelim betonskim zidom. V njih sta po dve operacijski dvorani, posebni prostori, ki služijo zn pripravo za operacije in za nego operirancev. Nasproti tem prostorom sta vhoda, primerno zavarovana proti plinu, in imata tudi priprave za reševanje tistih, ki so se s plinom zastrupili. S posebnimi napravami te prostore lahko zračijo ali pa zapro tako, da vanje ne prihaja zrak od zunaj in ravno tako tudi ne strupeni plini skozi morebitne razpoke v betonskem zidu. Če bi nastalo pomanjkanje vode in električnega toka. polem bi pomagale ogromne posode, v katerih je po več kubičnih melrov vode, za razsvetljavo pa bi poskrbele posebne zasilne električne naprave. Razen tega so zidovi pobarvani z barvf.mi, ki vsebujejo svetlikajoče se snovi. Tako se zdravniško delo lahko nadaljuje nemoteno tudi v primeru, če zasilna svetloba odpove. Prostori za operacije so opremljeni z najnovejšim kliniškitn orodjem, tako da so možne tudi težke operacije. V prostorih za steriliziran je neprestano razkužujejo operacijsko orodje, povoje, Pretresel jo je tako močan strah, da je skoraj izgubljala zavest. Hitela je domov in ko je prišla v svojo sobo, se je zrušila na kolena. »Moj Bog, to je bilo... na to je mislil, ko mi je pisal iz Rima... « Rim — zavod za slepce — pisava za slepce — vnetje živcev — zrak, dobri pomladanski zrak — trepetanje okrog oči — truden izraz njegovega pogleda; in njegov svojstven, tako čuden pogled, s i