MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Urednlitvo In upravai Maribor. Alaksandrova cemta it. 13 t Talefon 2440In 2458 lxha;a razen nedelje in praznikov vaak dan ob«16. url > Velja meaeCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din « Oglasi po oenlku < Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poitnl čekovni račun čete natveziti. Tega niti sami ne ver-J?mete.« §la sva ven in stopila v voz. ^»Kaj bi bil tvoj namen tam notri, O’ “aliey?«t sem ga vprašal. »Zakaj si go-v?ril take reči?« »Brez posebnega vzroka.« *Sp ti ni posrečilo potegniti ga,« sem Ptinomnil. »On je vedel, da po mački ne °Š ničesar izvedel. Samo smejal se ti ie.« »Meni so se že bolj zviti tiči smejali, kot je pa ta,« je odvrnil 0’Malley resno. Odložil me je v bližini mojega cilja, in videl sem ga šele na tisti važni dan. Takrat sem ga zagledal, ko je šel po cesti mimo mene, pa sem ga poklical. »Kaj novega na stvari?« sem ga pobaral. »Doslej nismo Še nič ugotovili. A baš delam na tem. Mačko stare gospe je povozil avtotaksi.« »Povozil,« sem vprašal, »kako se je to zgodilo?« »Nek otrok iz hiše se je igral z njo pred hišo in avto ji je šel čez glavo. Preneumno, bila je tako ljubka mačka!« Šel zem z njim naprej. Šla sva k izložbi neke tvrdke, ki je trgovala z avtotak-siji s tem, da jih je posojala in prodajala . »Ali imate obračun z možem po imenu Roder?« je vprašal 0’Malley prodajalca. »Mislim da.« »Kako izgleda njegov konto?« Mož je šel pogledat. »Bil je z odplačevanjem zaostal, je pa včeraj vse poravnal,« »Se imenuje Rober oni avtotaksi šofer, ki stanuje v hiši, kjer je bila stara gospa umorjena?« sem vprašal 0’Mal-leya. »Da.« »Je bil njegov taksi, ki je usmrtil mačko?« »Uganil si,« je odvrnil 0’Malley. Šla sva k neki garaži. »Ima-ii tu neki mož pb imenu Rober svoj voz spravljen?« je vprašal 0’Mal-ley mehanika. »Da.« »Je tu v zadnjih dneh kaj delal?« »Da, en dan v preteklem tedny je delal v strugalnici,« »Šla sva in si ogledala sfcrugalnico, toda mesto je bilo posnaženo. 0’MaIley je pobral nekaj odpadkov voska in jih položil v ovitek. »Kam mečete odpadke, ki niso več za rabo?« je vprašal. Mehanik naju je povedel skozi zadnja vrata in pokazal na kup žeiezja. — Brskala sva po njem dve uri. Končno sva našla ključ. »Mislim, da imam lumpa,« je dejal 0’Malley. »Ce bo ta ključ odprl vrata k stari gospe, ga imaš sigurno,« sem menil. »Ta ključ ne bo odklenil. Ta ključ se mu je ponesrečil pri predelavi. Oni pa, katerega je uporabil, leži gotovo na dnu reke. Vendar vem zadosti o njem Je nervozen človek in upam, da bo priznal.« »Šla sva k stanovanjski hiši, kjer je bila umorjena stara gospa, in sva čakala na Roberja. Prišel je kmalu domov 0’Malley mu je pokazal ključ. »No,« reče, »dobil sem te. Greš prostovoljno z menoj ali naj te vklenem?« Rober je postal bled in se usedel. »Nisem imel namena ubiti je,« je dejal brez moči. »Prižgala je luč, zgrabil sem jo in spet ugasnil. Ne vem, kaj se je potem zgodilo.« — »Rober je bil tepec,« sem pozneje dejal 0’Malleyu. »Vem, kako si ga ujel. Govoril si ono neumnost o mački pred vsemi ljudmi v nadi, da če je kdo krivec, se bo iznebil mačke. Vendar Rober je moral vedeti, da na ta način ne boš mogel ničesar dognati, in vkljub temu je usmrtil mačko in se ti tako izdal.« »Bil je precej siguren, da ne bomo ničesar ugotovili,« je pritrdil 0’Malley, »vendar ni bil popolnoma siguren. Mu • čilo ga je. Kaj veš o tem, kaj je občutil? Ti nisi nikdar nikogar v temi ubil, med tem ko so te opazovale oči mačke!« »No, dobro si svojo stvar opravil,« sem zaključil, »in boš še povišan, kakor hitro bodo čitali poročilo o> tej zadevi.« »Rekel si, povišan? Sigurno ne, ker v svojem poročilu ne bom omenil mačke. Lahko me še vtaknejo v opazovalni oddelek za slaboumne.« Tolažba. Zobozdravnik (pacijentom v čakalnici): Le nič strahu, gospoda moja! Vsi pulimo zobe brez bolečin, če bi kdo vseeno kaj čutil, dobi zob nazaj 1 Stran 4. Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra V M a r J o o r u, dne 24. \'l. 1932 Currer Bell: 53 Lowoodska sirota »Ali niste imeli bratranca? Go*pod Lynn ie pravil včeraj o nekem Reedu z Gatesheada, da je bil lopov vseh lopovov. Lord Ingram je omenil neko Georgiano Reed iz istega kraja, ki so jo lani občudovali v Londonu kot krasotico.« »John Reed je že umrl, gospod. Uničil je sebe in svojce. Pravijo, da se je umoril. Ta vest je mater tako pretresla, da jo je zadela kap.« »No, in kaj ji morete pomoči? Nezmisel, Jana! Ne tekel bi sto milj daleč, da vidim staro damo, ki bo nemara umrla, še preden pridete tja. Sicer pa ste dejali, da vas je spodila.« »Da, gospod, a to je storila, ko je živela Še v drugih odnošajih. Ne mogla bi najti miru, da ji zdaj ne ugodim.« »Kake dolgo mislite izostati?« »Cim manj mi bo moči, gospod.« »Obljubite mi, da se vrnete čez teden dni!« »Rajši bi ne dala besede. Morda bi jo morala prelomiti.« »Na vsak način se boste vrnili. Nikakor se ne smete za vedno preseliti k njej.« »Oh ne! Vrnem se, ko bo vse urejeno.« »In kdo vas spremlja? Menda ne boste sami potovali tako daleč?« »Ne, gospod, poslala je kočijaža pome.« »Ali mu smete zaupati?« »Da. deset jim že služi.« Mr. Rochester je ugibal. »Kdaj bi radi odpotovali?« »Jutri zarana, sir « »Dobro. Denarja bo treba; brez penez ne morete na pot in dejal bi, da niste prebogati. Se beliča plače var.i nisem dal. Koliko še gleštate na tem svetu, Jana?« se je nasmehnil. Izvlekla sem mošnjiček, bil je suh kot trska. »Pet Šilingov, gospod « Vzel je mošnjiček, izstresel vsebino na dlan in se zarežal, kakor da je bil mojega siromaštva posebno vesel. Nato je potegnil listnico. »Nate,« je dejal, ponudivši mi bankovec za petdeset funtov, dočim mi jih je dolgoval le petnajst. Rekla sem mu. da mu nimam kai vrniti. »Ničesar mi ni treba vračati, veste! Vzemite svojo plačo!« Branila sem se vzeti več, kot mi je šlo. Namršil 'e obrvi, kakor da si je stvar premislil in rekel: »Prav, prav! Bolje bo, da vam ne dam vsega hkrati. Da vam dam petdeset funtov, bi mi izostali tri mesece. Tu jih je desčt. Ali ni preveč?« »Da, toda zdaj mi jih še dolgujeje petnajst.« »Vrnite se torej ponje. Ostanem vaš dolžnik za štirideset funtov.« »Mr. Rochester, ker se mi nudi prilika, bi omenila še drug posel.« »Posel. Zdaj pa sem radoveden.« »Rekli ste mi nekako, gospod, da se mislite v kratkem oženiti?« »Da, in potem?« »V tem slučaju bi morala Adelka v kak zavod. Vem, da se boste uverili o tej potrebi.« »Da jo spravim nevesti s pota, ki bi jo še poga-zila. — Nekaj Je resnice v tem. Prav nič ne dvomim: kakor pravite, Adelka bo morala v zavod in vi, seveda, poidete naravnost — k vragu?« »Upam, da ne, sir. a iskati mi bo druge službe.« »Seveda!« je vzkliknil prisileno in me gledal nekaj časa s čudnim in smešnim izrazom. »In naprosili boste Reedove, naj vam najdejo kakšno mesto. Kajne?« »Ne, gospod. Nismo si tako dobri, da bi jih smela prositi usluge. — Oglasila bom v časnikih.« »Zlezli boste na egiptske piramide!« je zagodrnjal. »Le oglašajte, a na lastno odgovornost! Škoda, da sem vam dal toliko denarja! Vrnite mi deset funtov, Jara! Fotrebujem jih!« »Tudi meni rabijo, sir!« sem odgovorila in skrila mošnjiček za hrbtom. »Brez tega denarja bi ne mogla zdelovati.« »Sknnidia!« je rekel, »zavrača mi prošnjo za denar! Dajte mi pet funtov, Jana!« »Niti pet šilingov, gospod, niti pet beličev.« »Naj le pogledam vsoto.« »Ne sir., vam ni verjeti.« »Jana!« »Gospod?« »Eno mi obljubite!« »Vse vam obljubim, kar bi utegnila izpolniti-« »v« /.gigšaite! Pustite meni skrb za službo. Najdem vam jo o pravem času.« »Rada vam ugodim, sir, ako mi obljubite, da poideva z Adelko iz hiše, preden stopi vaša nevesta vanjo.« »Velja! Velja! Dam vam besedo na to. Jutri torej odidete?« »Da. gospod, zarana.« »Al, pridete po kosilu v dvorano?« »Ne, gospod, pripraviti se mi je za pot.« .»Poten se morava za nekaj časa posloviti?« »Da. sir.« »Tn t. '.ko se ljudje poslavljajo, Jana? Poučite me, ker tega še prav ne vem.« »Pravijo si »z bogom« ali kaj takega.« »Pecite mi torei kaj.« »Z bogom, Mr. Rochester.« »Kaj naj odgovorim?« »Isto če vam je liubo, sir.« »Z bogom, Miss Eyre. Je li to vse?« »Da.« »To sc mi zdi skopo, če kaj vem, in suhoparno in neprijazno. Hotel bi kaj več, kak dodatek k obredu Ko bi si dala roke? Kai? A ne — tudi to bi ne zadostovalo. Torej vi se zadovoljujete z Vašim »z bogom«, Jana?« »To zadostuje, sir. V eni sam besedi se skriva včasih več vdanosti kot v mnogo drugih.« »Prav res, toda »z bogom« doni zamolklo in hladno.« »Kako dolgo se bo še naslanjal na vrata,« sem se pobarala. »Začela bi si zlagati prtljago.« Zvon Je po- zval k obedu in gospodar je puhnil skoz; ^rala, ne da bi bil rekel besedice. Ves dan ga nisem več videla in še preden je zjutraj vstal, sem že bila na potu. Prvega majnika ob peti uri popoldne sem prispela do gatesheadske vratarnice. Stopila sem vanjo- Hišica je bila prav lična. Na lepih oknih so visele bele zave-sice. Pod je bil brez madeža. Mreža in grebača pri kaminu sta se kar svetili in ogenj je veselo plapolal. Lizika je sedela pri ognju in pestovala svojega dojenčka. Mali Robert se je igral v kotu s sestrico. »Blažena! Vedela sem, da boste prišli,« je vzkliknila Mrs. Leaven pri mojem prihodu. »Da, Lizika,« sem jo poljubila, »in nadejam se, da nisem zakesnila. Kako je kaj ujni? Upam, da §9 živi?c »Živi in bolj pri sebi je, kot je bila. Zdravnik pravi, da še bo kak teden hirala, a ozdravela ne bo nikoli več.« »Ali je še govorila o meni?« »Še davi je govorila o Vas in si želela, da bi prišli. A sedaj spi. Navadno dremlje vse popoldne v nC’ kaki nezavesti in se vzdrami šele ob šestih ali osmih Ali bi ne počivali kako urico pri nas? Potem poideva skupaj k njej.« Tedaj je vstopil Robert. Lizika je položila speče dete v zibe! in pozdravila moža. Nato me je silila, naj snamem klobuk in posrebljem malo čaja. Trdila je, da sem videti bleda in utrujena. Prav vesela sem bila njenega gostoljubja in slekla mi je popotno obleko, kot me je včasih slačila, ko sem bila še dete. Stari spomini so me obhajali, ko je drobila po sobici, pripravljala čaj, rezala in pekla kruh in včasih klep.ma malega Roberta ali Jano, kakor je nekoč mene. Bi a je pač še vedno jezljiva, kakor je bila lahkonoga in zalega lica. Ko je bil čaj pripravljen, mi je postregla pri kaminu, posvra- ivši pred mene mizico, kot mi je stregla vča- na. xx f*°^u v otroški sobi s kako »izposojeno« slaščico Jaz pa sem se nasmehnila in jo slušala kot v davnih dneh. Hotela je vedeti, ali sem srečna v Thornfield* jlallu in kakega soja žena je moja gospodinja. Ko sem ji razložila, da imam le gospodarja, me je vprašala fcH je brhek gospod in če ga imam kaj rada. Rekla sem ji, da je boli grd, a plemič v pravem pomenu besed-?, da je z mano prav prijazen in da sem zadovoljna. Nato sem ji opisala veselo druščino, ki se je ugnezdila v zadnjem Času pri nas in Lizika je poslušala vse podrobnost: z veliko vnemo. Take stvari so ji silne godile: Kosilo 6, večerja 5 Din, se dobi v restavraciji A, Senica, Tattenbachova 5. 16-0 * Dve lepo opremljeni, solnčnl sobi v bližini mestnega parka oddam jem. Prešernova ulica 19. v na-500 Zahtevajte povsod „ Večernih44 PotrelšCine a telivadce ter obleke, levile. perilo, kravate, klo- buke, 1.1. d. kupite najugodneje v kon- fekcijski trgovini JAKOB Lil. Klili Glavni trg 2 T. SOKLIČ ■utopnild •• iprejmeU Solina. najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 -o, Inserirajte! •52« f "B« ■M > (U I ;|s§ •8 <5 g S §3 C > cs 2 o £> ■ o-S . £ >:f|i mm * E* C -3 I 5 ts g » 2* &3 E c® • N Pravkar je izšel novelirani kazenski zakonik za kraljavino Jugoslavijo prirejen od gg dr. Metoda Dolenca in dr. Rudolf Sajovica. Cena broš. knjigi Din .32.—, vez v platno Din 42-- in Tarifa za odvetnike Din 6*— Oboje dobite v Kr igarniliskovne zadruge, Maribor Aleksanbrova c. št. 13 Din 30.000 Iščem za vknjižbo na drugem mestu. Ponudbe pod »Visoke obresti« na upravo Večernika. 650 Spalnice, politirane, najnovejši vzorci tudi iz mehkega lesa ter kuhinje prodam po najnižjih cenah. Mizarstvo Kompara. Aleksandrova 48. 646 Lokal, pritlični, za pisarno ali obrt tik kolodvora oddam. Aleksandrova 48. 645 Opremljeno sobo oddam takoj poceni. Melje, Trdinova ulica 9. 647 Sobo s štedilnikom oddam. Nasipna ulica 58, ob Tržaški cesti._________________________________ 65i Sobo In kiihlnjo v pritličju, najraje v sredini mesta, iščem za takoj. Naslov v upravi lista. 649 Dekle, •koli 30 let staro, katero zna samo-stalno kuhati, išče manjša družina za Zagreb. Naslov v upravi. 648 PMrežklnJa Išče zaposlitve za popo’dne. Naslov v 'ipravl. 590 ii prostor za reklamne svrhe v sredini mesta brezplačno na razpo-lairn Vnrašati v redakHfi 'ista. 16-9 Zajuterk: hrenovko, kruh In 1 deci silvanca z? Din 4.50, dobiš v restavraciji A, Seni-I ca. Tattenbachova 5. 16-9 l Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAPLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik STANKO DETELA v Mariboru