^hdü \ A RODINA IN UNIVERZITETNA | KNJIŽNICA Knjižničarske novice letnik 21, številka 9 september 2011 V tej številki: Uvodnik Koledar prihajajočih srečanj Klasifikacija in ontologija Analiza podatkov domoznanskega vprašalnika 2009 za Gorenjsko območje Ti, žival - ti, človek Slovenske knjižnice v letu 2010 Dejavnost Ifline Sekcije za informacijsko tehnologijo Projekt Moja ulica 2010 »Se vedno velja pregovor, da je v pravih informacijah moč« Izdelki Lijane Perko Marija Gorjup v MKI Delo išče 4 Analiza podatkov domoznanskega vprašalnika 2009 za Koroško območje 11 14 Supraseljski kodeks danes - 173 let pozneje ... 16 Program sestrske knjižnice foruma NAPLE 18 19 EODISE, nov vmesnik za enoten dostop do katalogov knjižnic mreže E-books on 20 Demand in POD, tisk na zahtevo Novo življenje knjig v Univerzitetni knjižnici Maribor ali kako lahko 21 knjižničnemu gradivu dodamo tudi 21 drugačno vrednost 23 28 29 29 2 2 3 7 8 Uvodnik V novi številki Knjižničarskih novic smo za vas zbrali zanimivo paleto prispevkov. Preberete lahko intervju z novo predsednico IFLA Sekcije za informacijsko tehnologijo, ki ga je pripravil Tomaž Bešter, prispevek o modni reviji iz odpisanega knjižničnega gradiva, ki si jo je ogledala Branka Kerec, ter poročilo s tretjega mednarodnega seminarja o UDK z naslovom Klasifikacija in ontologija, ki ga je sestavila Darija Rozman. Poročilo o dejavnosti Ifline Sekcije za informacijsko tehnologijo je napisala Alenka Kavčič-Čolic, o konferenci o Supraselskem kodeksu pa poroča Ines Jerele. čili za Gorenjsko in Koroško območje. Prvega je pripravila Jana Zeni Bešter, drugega Simona Šuler Pandev. Projekt »Moja ulica« predstavlja Anja Frkovic, nov vmesnik za enoten dostop do katalogov knjižnic mreže E-books on Demand in tisk na zahtevo, ki sta nastala v okviru projekta EOD, pa Matija Brumen. Prispevek Slovenske knjižnice v letu 2010 je pripravila Damjana Tizaj Marc. Lahko razmislite o sodelovanju v programu sestrskih knjižnic, h kateremu splošne knjižnice vabi Gorazd Vodeb, ali o tem kaj bi napisali za Knjižničarske novice. Iz serije prispevkov o domoznanstvu v slovenskih splošnih knjižnicah tokrat objavljamo poro- Damjana Vovk Koledar prihajajočih srečanj TUJINA (izbor za obdobje december 2011—februar 2012) • 1.-2.12.2011, Taipei, Tajvan, 3rd International Conference of Digital Archives and Digital Humanities, http:// www.dadh.digital.ntu.edu.tw/ • 2.12.2011, London, Velika Britanija, STM Innovations Seminar, http://www.stm-assoc.org/event.php7event id=70 • 2.12.2011, New York, ZDA, ACRL/NY Annual Symposium: »The Global Librarian: Information without Borders«, http:// www.acrlny.org/event.htm • 3.12.2011, Sanghaj Kitajska, Quality Information in Organizations and Society, http://icis2011.aisnet.org/ Listing of meetings.html • 4.-7.12.2011, Hangcou, Kitajska, Joint International Semantic Technology Conference (JIST 2011), http://www.jist-conference.org/ • 5.-6.12.2011, Washington, ZDA, 13th International Conference on Grey Literature (GL13): The Grey Circuit: From Social Networking to Wealth Creation, http://www.textrelease.com/ gl13conference.html • 5.-6.12.2011, Columbus, ZDA, 2011 Library Journal Directors' Summit, Moving from Outputs to Outcomes, http:// www.libraryjournal.com/lj/articlereview/892227-457/ lj directors summit.html.csp • 5.-7.12.2011, Bristol, Velika Britanija, 7th International Digital Curation Conference (IDCC11): »>Public? Private? Personal? Navigating the open data landscape«, http://www.dcc.ac.uk/events/ idcc11/ • 6.-9.12.2011, Rotterdam, Nizozemska, Digital Strategies for Heritage (DISH) 2011 Conference, http://www.dish2011.nl/ • 6.-9.12.2011, Tokio, Japonska, The 9th NTCIR Workshop - Evaluation of Information Access Technologies: Information Retrieval, Question Answering, and Cross-Lingual Information Access (Final Meeting), http://research.nii.ac.jp/ntcir/ntcir-9/index.html • 9.12.2011, London, Velika Britanija, 4th International SWAT4LS Workshop: Semantic Web Applications and Tools for Life Sciences, http://www.swat4ls.org/2011/ OBVESTILA 11.-14.12.2011, Vancouver, Kanada, 1st International Workshop on Mining Communities and People Recommenders (COMMPER 2011), http://research.ics.tkk.fi/events/ commper2011/ 12.-14.12.2011, Melbourne, Avstralija, PARADISEC Conference 2011 - Sustainable Data from Digital Research: Humanities Perspectives on Digital Scholarship, http:// paradisec.org.au/2011Conf.html 6.1.2012, Chapel Hill, ZDA, CurateGear: Enabling the Curation of Digital Collections, http://cfx.research.unc.edu/res classreg/ browse single.cfm? New=1&event=0BF752F1B4AAAFBDA9ADD3FBB8F60650B71FD2 AB 16.-18.1.2012, Los Angeles, ZDA, International Conference on Technology, Knowledge and Society, http://techandsoc.com/ conference-2012/ 23.-25.1.2012, Amsterdam, Nizozemska, BOBCATSSS 2012 Conference: »information in e-motion«, http:// www.bobcatsss2012.org/ 23.-25.1.2012, New York, ZDA, Digital Book World 2012: Change Equals Opportunity, http:// www.digitalbookworldconference.com/ehome/index.php? eventid = 24240&tabid = 36957&&et mid = 513651&rid = 77305995 23.-27.1.2012, Zinal, Švica, PROMISE Winter School 2012 on Information Retrieval meets Information Visualization, http:// www.promise-noe.eu/events/winter-school-2012/ 7.-8.2.2012, Kuala Lumpur, Malezija, International Conference on Advanced Information System, E-Education and Development (ICAISED 2012), http://www.icaised.com/ 7.-10.2.2012, Toronto, Kanada, iConference 2012, http:// www.ischools.org/iConference12/2012index/ 8.-12.2.2012, Seattle, ZDA, Fifth ACM International Conference on Web Search and Data Mining (WSDM2012), http:// www.wsdm2012.org/ 9.-10.2.2012, Bari, Italija, 8th Italian Research Conference on Digital Libraries IRCDL 2012: Taking Care of Legacy and Cultural Heritage Documents, http://lacam.di.uniba.it:8000/ircdl2012/ 2 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva STROKOVNE TEME Klasifikacija in ontologija Od 19. do 20. septembra 2011 je v Haagu potekal tretji mednarodni seminar o UDK z naslovom Klasifikacija in ontologija - formalno približevanje in dostop do znanja. Seminar je organiziral Konzorcij UDK (UDC Consortium), gostiteljica je bila Nacionalna knjižnica Nizozemske v Haagu, udeležilo se ga je 141 delegatov iz 30 držav Evrope, Azije, Amerike in Avstralije. #1 3 Program s povzetki referatov je dostopen na: http:// seminar.udcc.org/2011/Files/ Programme.pdf, prosojnice, zvočni posnetki predavateljev pa na spletni strani: http:// seminar.udcc.org/2011/ programme.htm. Prispevki so izšli tudi v zborniku Classification and ontology: formal approaches and access to knowledge: proceedings of the International UDC Seminar. (2011). The Hague, The Netherlands: Ergon Verlag. ISBN: 978-3-89913-865-8. Predavanja so bila razdeljena v naslednje vsebinske sklope: • Vloga klasifikacije in ontologije na spletu • Klasifikacije in ontologije - same po sebi • Klasifikacija se sreča s spletom • Klasifikacija in ontologija specifičnih vsebin • Kategorije in odnosi: ključni elementi ontologij • Modeliranje konceptov in struktur v ana-litičnosintetičnih klasifikacijah Preoblikovanje in razširitev klasifikacij- skih sistemov Ker nam v prihodnosti razvijalci semantičnega spleta obetajo nove, boljše možnosti dostopa, procesiranja in uporabe informacij, so bila v ospredju predavanja, ki nakazujejo povezovanje tradicionalnih sistemov organizacij znanja kot so klasifikacije in tezavri, z ontologijami, ki sodijo med nove sisteme organizacije znanja (Knowledge Organization System - KOS). Posle-dič no je zaradi želenega povezovanja (interoperabilnosti) tudi vedno več zanimanja za primerjave med sistemi organizacije znanja (Simple Knowledge Organization System -SKOS). Ta se je v nekaterih primerih izkazal kot uporaben instrument za vzpostavitev interopera- bilnosti med sistemi organizacije znanja na spletu. V praksi pa ta prizadevanja še vedno ovira odsotnost standardov in smernic za kontrolo besedišč v ontologijah. Thomas Baker (Dublin Core, ZDA) je v svojem predavanju s slikovitimi primeri opisal mehaniko spajanja povezanih podatkovnih trojčkov v okviru RDF v sistem organizacije znanja, ki deluje kot vozlišče. Če koncepte v SKOS identificiramo z enoličnim identifikatorjem vira (Uniform Resource Identifier - URI), ti identificirani pojmi postanejo mala središča spletnih podatkov, sam sistem za organizacijo znanja (SKOS) pa deluje kot vozlišče za pristopanje k virom označenim s temi pojmi oz. koncepti. Trojčki (subjekt, predi-kat, objekt) ogrodja za opis vira (Resource Description Framework - RDF), povezani z ustreznim enoličnimi identifikatorji, oblikujejo prečke teh vozlišč. Tako lahko dinamično integriramo vedno nove vire metapodatkov v neskončno »raztegljiv« opis. Predmetni nizi iz sorodnih sistemov organizacij znanja večajo konceptualni doseg sistema, različni jeziki pa bogatijo jezikovno pestrost. Tudi Dan Brickly (Univerza Amsterdam) je svoj nastop povezal s pričakovanimi revolucionarnimi novostmi pri strojnem dostopanju do informacij. V predavanju z naslovom Klasifikacija, sodelovanje in »Web of data« je spregovoril o iskanju najboljših rešitev pri kreiranju in vključevanju tradicionalnih klasifikacij in geslovnikov na svetovni splet: v Web of data, RDF (Resource Description Framework), OWL (Web Ontology Language) in SKOS. Guus Schreiber (Univerza Amsterdam) je razložil osnovne principe gradnje SKOS geslovnika in jih ponazoril s primeri. Kako preprečiti izgubo informacij? Kako zgraditi tako semantično različico geslovnika, ki bo kar najboljša slika tradicionalnega geslovnika? Razložil je dodano vrednost med sabo povezanih geslovnikov in predstavil problematiko uvrščanja geslovnikov na spletu. Zaradi hitrega razvoja spletnih tehnologij, povezovanja in vključevanja tradicionalnih knjižničnih klasifikacij in geslovnikov na splet, predavanja niso obravnavala le UDK. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Rebecca Green in Michael Panzer (OCLC, ZDA) sta predstavila študijo semantične narave odnosov v hierarhiji Deweyeve decimalne klasifikacije (Dewey Decimal Classification, DDC) z ozirom na Web Ontology Language (OWL). Joan S. Mitchell (OCLC, ZDA), Marcia Lei Zeng (Kent State University, ZDA) in Maja Žumer (Univerza v Ljubljani, Slovenija) so z vrstilci Deweyeve decimalne klasifikacije testirale uporabnost Funkcionalnih zahtev za normativo predmetnih oznak (Functional Requirements for Subject Authority Data, FRSAD). Vanda Broughton (University College, London) in Ingetraut Dahlberg (ISKO, Nemčija) sta menili, da bi številna razvojna vprašanja semantičnega spleta lahko rešili z uporabo desetletja znanih rešitev fasetnega pristopa v tradicionalnih klasifikacijah, kar je Broughtonova ponazorila s primeri iz Blissove bibliografske klasifikacije (Bliss Bibliographic Classification, BBC). Pomen konteksta za pravilno razumevanje informacije je spet v središču zanimanja in raziskav! Darija Rozman Narodna in univerzitetna knjižnica Domoznanstvo v splošnih knjižnicah STROKOVNE TEME Analiza podatkov domoznanskega vprašalnika 2009 za Gorenjsko območje K^, Knjižnica drToneta Pretnarja OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ BaÍas4r4290Tfü¿ Občinska Knjižnica knjižnica A .T. Linharta Jesenice Radovljica Organizacija domoznanske dejavnosti Vse Gorenjske osrednje knjižnice imajo domoznansko dejavnost organizirano v okviru drugih oddelkov v knjižnici: na Jesenicah in v Tržiču v oddelku za odrasle, v Kranju v študijskem oddelku, v Radovljici v okviru nabave, katalogizacije in izposoje, v Škofji Loki v enoti za nabavo in obdelavo. Nobena od petih osrednjih gorenjskih knjižnic porabe sredstev za nakup domoznanskega gradiva ne vodi ločeno. Zbiranje domoznanskega gradiva se je v jeseniški in kranjski knjižnici pričelo v 50. letih prejšnjega stoletja, v tržiški knjižnici 1961, v škofjeloški 1994 in v radovljiški knjižnici leta 2004. Domoznanska zbirka gradiva v Osrednji knjižnici Kranj zajema gradivo o celotni Gorenjski (in ne samo področja, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva OKK), obsega pa samo 1 izvod vsakega naslova, ostali izvodi so postavljeni v prostem pristopu in niso šteti v domoznanski zbirki. Tudi v letni prirast (Preglednica 1) je vštet samo 1 izvod. Iz Preglednice 1 je razvidno, da so domoznanske zbirke v knjižnicah dokaj obsežne, zanje pa je namenjenega zelo malo prostora. Občinska knjižnica Jesenice in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica imata domoznansko gradivo postavljeno v samostojni zbirki v prostem pristopu, OKK ima samostojno zbirko, ki ni prosto dostopna, v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka in Knjižnici dr. Toneta Pretnarja 4 Preglednica 1: Število enot domoznanskega gradiva, prirast, površine Knjižnica St. enot gradiva % zbirke Prirast v letu 2009 % priras-ta Površina v m2, namenjena domoz-nanstvu % površin Občinska knjižnica Jesenice 1.463 1 160 1,7 24 2 Osrednja knjižnica Kranj 4.527 1 508 2,7 50 2,3 Knjižnica A. T. Linharta Radovljica 5.063 2,8 1.002 8,3 0 0 Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 3.090 1,5 232 2,1 8 0,7 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič 588 0,9 65 1,9 2 0,5 Skupaj 14.731 1,24 1.967 3,34 84 1,5 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Preglednica 2: Zaposleni, postavitev zbirke Knjižnica Število zaposlenih EPZ EPZ po Pravilniku (0,32 + glede na letni prirast) Postavitev domoznanskega gradiva Občinska knjižnica Jesenice 2 0,5 0,35 samostojna zbirka v prostem pristopu Osrednja knjižnica Kranj 1 1 0,42 samostojna zbirka ni v prostem pristopu Knjižnica A. T. Linharta Radovljica 5 0,025 0,52 samostojna zbirka v prostem pristopu, del zbirke ni v prostem pristopu, del vključen v ostalo zbirko Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 0,2 0,2 0,37 ni v prostem pristopu Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič 2 - 0,33 duplikati v prostem pristopu, drugo v skladišču Tržič pa gradivo ni postavljeno v samostojni zbirki (Preglednica 2). Z zbiranjem, obdelovanjem, hranjenjem in posredovanjem domoznanskega gradiva se v vseh knjižnicah ukvarjajo strokovni delavci z veljavno licenco za vzajemno katalogizacijo. Pridobivanje domoznanskih znanj poteka preko neformalnega izobraževanja, znotraj stroke (tečaji, delavnice, predavanja ...) in v sodelovanju z drugimi sorodnimi institucijami (muzeji, arhivi, .). Število zaposlenih (EPZ) je samo v Občinski knjižnici Jesenice in Osrednji knjižnici Kranj večje od minimalnega pogoja, ki ga določa Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Načrti za organizacijo domoznanske dejavnosti do 2012 so vidni v Preglednici 3. Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič načrtujeta oblikovanje samostojne domoznanske zbirke, na Jesenicah in v Škofji Loki tudi ustanovitev samostojnega domoznanskega oddelka. Vse knjižnice bodo sistemizirale delovno mesto za izvajanje domoznanske dejavnosti. Izvajanje domoznanske dejavnosti Gorenjske osrednje knjižnice zbirajo knjižno gradivo z domoznansko vsebino, starejše dragoceno gradivo, slikovno gradivo (razglednice, fotografije), lokalno časopisje, zemljevide, v zadnjem času pa tudi zvočne in filmske posnetke. Vse knjižnice skrbijo za zaščito in hranjenje gradiva v skladu z IFLA načeli, razen Knjižnice A. T. Linharta Radovljica. Preglednica 4 kaže različne načine pridobivanja domoznanskega gradiva. Prevladuje nakup, v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič pa največ gradiva dobijo z darovi. Gorenjske osrednje knjižnice izvajajo domoznansko dejavnost na različne načine: pridobivajo, obdelujejo, hranijo in izposojajo domoznansko gradivo, posredujejo domoznanske informacije, organizirajo domoznanske prireditve (pogovore, literarne večere ipd.), prirejajo razstavne, izdajajo publikacije, izvajajo bibliopedagoške dejavnosti, izdelujejo bibliografije v klasični in elektronski obliki. Knjižnica Tržič ne izvaja publicistične dejavnosti in ne izdeluje bibliografij v klasični in elektronski obliki, knjižnica Radovljica pa ne izdeluje bibliografij v klasični in elektronski obliki. Pomemben delež pri domoznanski dejavnosti v Osrednji knjižnici Kranj ima delo pri gorenjskem spletnem biografskem leksikonu Gorenjci.si Preglednica 3: Načrti za organizacijo domoznanske dejavnosti 2010 - 2012 Knjižnica Samostojen domoznanski oddelek Samostojna domoznanska zbirka Sistemizacija delovnega mesta Občinska knjižnica Jesenice da da da Osrednja knjižnica Kanj ne da da Knjižnica A. T. Linharta Raovljica ne da da Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka da da da Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič ne da ne | Knjižničarske novice, letnik 21, številka 9 5 Preglednica 4: Načini pridobivanja domoznanskega gradiva v % Knjižnica Nakup Obvezni izvod Dar Drugo Občinska knjižnica Jesenice 98 0 2 0 Osrednja knjižnica Kranj 85 10 5 0 Knjižnica A. T. Linharta Radovljica 80 0 20 0 Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 75 0 25 0 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič 45 0 49 6 (www.qorenici.si), katerega promocija je bila 11. novembra 2009. Do konca leta 2009 smo vnesli bio-bibliografske podatke in slikovno gradivo za 480 gorenjskih osebnosti. Načrti knjižnic za izvajanje domoznanske dejavnosti do 2012 so usmerjeni v izboljšanje organiziranosti in prostorskih pogojev (ustanovitev oddelka na Jesenicah ter zaposlitev bib- liotekarja prav tam in v Skofji Loki, pridobitev novega prostora v Tržiču), digitalizacijo domoznanskega gradiva (Jesenice, Kranj) in v zbiranje ter strokovno obdelavo gradiva. Digitalizacija Digitalizacijo domoznanskega gradiva izvajajo Občinska knjižnica Jesenice, Osrednja knjižnica Kranj in Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka. Digitalizirano gradivo je uporabnikom na voljo v prostorih knjižnic, preko spletnih strani knjižnic ter preko spletnih portalov Kamra in dLib. Občinska knjižnica Jesenice načrtuje in izvaja digitalizacijo brez partnerskih organizacij, Osrednja knjižnica Kranj in Knjižnica Ivana Tavčarja Skofja Loka pa z njimi. V Občinski knjižnici Jesenice so vzpostavili portal Jlib - digitalna knjižnica Jesenice, preko katerega je mogoč dostop do digitalizirane oblike časnika Železar, v Osrednji knjižnic Kranj pa Digitalno knjižnico, kjer je mogoč ogled digitaliziranih starin, Prešernove poezije in fotografij kranjskih družin. Preglednica 5: Načrti na področju domoznanske dejavnosti 2010 - 2012 Občinska knjižnica Jesenice Ustanovitev oddelka, zasedba sistematiziranega delovnega mesta strokovnega delavca za domoznansko področje, katalogizacija dom. gradiv, digitalizacija dom. gradiv, nadaljevanje projektov (Kako so včasih živeli ..., bioleks), razstavna in prireditvena dejavnost Osrednja knjižnica Kranj Predstavitve domoznanskega gradiva javnosti, dopolnjevanje gorenjskega biografskega leksikona Gorenjci.si, digitalizacija za območje pomembnega gradiva Knjižnica A. T. Linharta Radovljica Popis domoznanskih depojev Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Zaposlitev bibliotekarja, ki bi sistematično zbiral starejše domoznansko gradivo in ga katalogiziral in inventariziral. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič Knjižnica je v 2009 pridobila manjši prostor, ki bo namenjen domoznanski zbirki, hkrati pa bo služil tudi kot miren študijski prostor. V prihodnje ga bomo opremili s policami in računalnikom, vanj prenesli domoznansko zbirko, hkrati pa bi tja postavili tudi zbirko "polonistike", ki nas čaka na domu dr. Toneta Pretnarja. Načrtno bomo pričeli zbirati tudi drobni tisk in sivo literaturo. Preglednica 6: Načrti na digitalizacijo 2010 - 2012 Občinska knjižnica Jesenice V letu 2010 poteka digitalizacija Jeseniškega zbornika (od številke 1 - 10). V letih 2011 in 2012 načrtujemo digitalizacijo Muzejskega časopisa, ki ga izdaja Muzejsko društvo Jesenice, Čufarjevih del in književnih del Slavka Savinška. Osrednja knjižnica Kranj 2010: časniki Carniola (1910 - 1919), Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko (1891 - 1909), Žirovski občasnik (1980 - 2010), Tržiški vestnik (1952 - 1961), Triglav (1933), Kranjski zvon (1929 - 1941), Sava (1913 - 1917), 2011 - 2012: Jeseniška straža (1904 - 1906), Na mejah: list za gospodarstvo, prosveto in kulturo (1936 - 1939), Cerkveni glasnik za tržiško župnijo (1924 - 1941) Karawanken te Bote (1941 - 1945), starejša leposlovna dela gorenjskih pisateljev F. S. Finžgarja, Janeza za Jalna, Simona Jenka, Matije Čopa, Ivana Tavčarja, Antona Janše, Toma Zupana, Jakobaba Aljaža, Josipa Vandota, Josipa Lavtižarja, gradivo o 1. svetovni vojni Knjižnica A. T. Linharta Radovljica ni časa in denarja Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Digitalizirati načrtujemo Železne niti (publikacija Muzejskega društva Železniki) in daljnoročno tudi temeljna dela loškega domoznanstva, pomembna tudi za nacionalno skupnost, ki vključujejo dela dr. Pavleta Blaznika, dr. Franceta Štukla, Doneske, ki jih kot samostojno prilogo Loškim razgledom že vrsto let izdaja Muzejsko društvo Škofja Loka. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič ni podatka 6 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Načrti za digitalizacijo gradiva do leta 2012 (Preglednica 6) so usmerjeni v digitalizacijo starejše periodike in starejših leposlovnih del gorenjskih avtorjev. Osrednja knjižnica Kranj bo v okviru izvajanja območnih nalog vsako leto digitalizirala za gorenjsko območje pomembno gradivo, torej tudi gradivo s področij knjižnic v Radovljici in Tržiču, ki sicer sami ne izvajata digitalizacije domoznanskega gradiva. Zaključek Osrednja knjižnica Kranj je v okviru izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjižnice izvedla anketo o domoznanski dejavnosti v gorenjskih osrednjih knjižnicah že leta 2004. Ugotovitve so bile naslednje: • domoznanske zbirke so postavljene posebej in dostopne za uporabo v čitalnici, razen v radovljiški knjižnici, kjer je gradivo del temeljne zaloge in se izposoja tudi na dom, • podatki o gradivu so v vseh knjižnicah vneseni v računalniški katalog, • zbirke sestavljajo enake zvrsti gradiva po vseh knjižnicah (knjige, periodika, slikovno gradivo, zemljevidi), članke z domoznansko vsebino pa dokumentirajo le v OKK (za celotno območje Gorenjske!), iz Tržiškega vestnika pa še v tržiški knjižnici, • razen v OKK ostale osrednje knjižnice nimajo zaposlenih bibliotekarjev, ki bi se posebej ukvarjali samo z domoznansko dejavnostjo, • v vseh knjižnicah so dobro razvite tudi spremljajoče domoznanske dejavnosti: prireditve, na katerih se predstavljajo lokalni ustvarjalci in njihova dela (razstave, literarni večeri ...), publiciranje bibliografij, preglednih domoznanskih člankov, v Radovljici pa časopisa, • sodelovanje knjižnic z ostalimi zavodi, ki se prav tako ukvarjajo z domoznanstvom - muzeji, arhivi, društvi - , (še) ni koordinirano, • načrti za nadaljnji razvoj domoznanske dejavnosti so odvisni od financiranja zaposlitve bibliotekarja v posamezni osrednji knjižnici, sicer pa bodo knjižnice še naprej razvijale dosedanje aktivnosti, novo bo predvsem večje sodelovanje med knjižnicami in muzeji pri skupnih projektih ter priprava digitaliziranih vsebin za portal Kamra. Domoznanska dejavnost v gorenjskih osrednjih knjižnicah je v letih od 2004 do 2009 doživela nekaj sprememb. Še vedno je sicer v vseh knjižnicah organizirana v okviru drugih oddelkov in služb, namenjen ji je relativno majhen odstotek skupne površine. Knjižnice nimajo sistemiziranih delovnih mest posebej za domoznansko dejavnost (jih pa načrtujejo), le 2 knjižnici presegata minimalni pogoj v številu zaposlenih (EPZ), kakršnega določa Pravilnik o izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe. Zelo bogate in raznolike pa so spremljajoče domoznanske dejavnosti (razstave, predstavitve domačih avtorjev in del, publiciranje), razvilo se je sodelovanje z muzeji in društvi. Gorenjske osrednje knjižnice sodelujejo v skupnih projektih predstavljanja domoznanskega gradiva: enoten plakat, prireditev Domoznanski september, Pravljične poti na Gorenjskem in koledar za leto 2009, spletni biografski leksikon Gorenjci.si. Vedno večji delež ima tudi digitalizacija za območje pomembnega gradiva in njegovo predstavljanje na portalih dLib in Kamra. Jana Zeni Bešter Mestna knjižnica Kranj OBVESTILA 7 Ti, žival - ti, človek V kavarni Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je od začetka oktobra 2011 na ogled razstava z naslovom Ti, žival - ti, človek, ki so jo pripravila slovenska društva za zaščito živali v sodelovanju s knjižničarko Vesno Musek. Razstava bo v NUK na ogled do 30. novembra 2011. Predstavljenih je 30 plakatov višine 120 cm in širine 60 cm, ki so jih avtorice razstave pripravljene predstaviti tudi v vaši knjižnici. Za več informacij lahko pišete na vesna.musek@nuk.uni-lj.si oziroma pokličete na tel. 01/ 2001-198 ali 031/298-628. Razstava je zanimiva in poučna, pri nas v NUK-u je tudi izjemno dobro obiskana, zato vam jo toplo priporočam. Prispevek o razstavi si lahko ogledate v arhivu oddaje »O živalih in ljudeh« RTV Slovenije iz dne 18. 10. 2011. Vesna Musek Narodna in univerzitetna knjižnica I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Domoznanstvo v splošnih knjižnicah Analiza podatkov domoznanskega vprašalnika 2009 za Koroško območje STROKOVNE TEME Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Osnovno Na podlagi pregledanih podatkov knjižnic Koroškega območja: Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem kot osrednje območne knjižnice v nadaljevanju (KOK, OOK) in osrednjih knjižnic (v nadaljevanju OK): Knjižnice Dravograd, Knjižnice Ksa-verja Meška Slovenj Gradec, Knjižnice Radlje lahko ugotovimo, da imata 2 knjižnici na območju domoznansko dejavnost organizirano kot samostojni oddelek v okviru knjižnice in 2 v okviru drugih oddelkov oz. izposojevališč v knjižnici. Glede na Preglednico 1 lahko ugotovimo, da največ prostora za domoznansko zbirko nameni KOK Ravne, medtem ko osrednje knjižnice največ 1,6%. OOK Ravne in OK Slovenj Gradec pa imata organiziran samostojni domoznanski oddelek znotraj knjižnice. Najvišji odstotek domoznanskega gradiva ima OOK Ravne, kar je razumljivo glede na tradicijo bivših Študijskih knjižnic in podatke iz Preglednice 1, kjer navajajo odstotek prostora, ki mu ga namenjajo, imajo ostale osrednje knjižnice približno Preglednica 1: Odstotek površine knjižnice, namenjene za domoznanstvo Knjižnica Tip Org. domoznanstva Odstotek površine, namenjene domoznanstvu Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne OOK samostojni odd. v okviru knj. 10,3 % Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec OK samostojni odd. v okviru knj. 1,3 % Knjižnica Dravograd OK v okviru drugih oddelkov/izposoja 0,5 % Knjižnica Radlje OK v okviru drugih oddelkov/izposoja 1,6 % enak odstotek gradiva. Glede na pokrivanje domoznanske dejavnosti po občinah Koroškega območja ni zabeležiti niti sivih lis, niti prekrivanja dejavnosti. Teoretično ta trditev zdrži, težava pa je v tem, da osrednje knjižnice, zaradi pomanjkanja kadra, že več let teh območij ne pokrivajo popolnoma (gre predvsem za izdelovanje lokalne bibliografije člankov). Osrednja območna knjižnica te dejavnosti za njih ne izvaja in potem dejanske sive lise po občinah tudi nastanejo. Največji problem so občine Radlje, Muta, Vuzenica, Pod-velka in Ribnica, ki jih bi morala pokrivati osrednja knjižnica 8 Radlje in pa na območju Občine Dravograd, ki bi jo morala pokrivati Knjižnica Preglednica 2: Odstotek zaloge domoznanskega gradiva glede na celoten fond (status in organizacijske oblika dom. dejavnosti) Knjižnica % domoznanskega gradiva Org, domoznanstva Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem 13,5% samostojni odd. v okviru knj. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 1,3% samostojni odd. v okviru knj. Knjižnica Dravograd 1,2% v okviru drugih oddelkov/izposoja Knjižnica Radlje 1,6% v okviru drugih oddelkov/izposoja I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Preglednica 3: Prekrivajoča se območja domoznanske dejavnosti posameznih OK, morebitne sive lise Knjižnica Geografsko območje dom. dejavnosti Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Občina Ravne na Koroškem, Občina Mežica, Občina Črna, Občina Prevalje Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Mestna Občina Slovenj Gradec, Občina Mislinja Knjižnica Dravograd Občina Dravograd Knjižnica Radlje Občina Radlje ob Dravi, Občina Muta, Občina Vuzenica, Občina Podvelka, Občina Ribnica na Pohorju Dravograd. Slovenj Gradec in Mislinja sta delno pokrita s strani osrednje knjižnice Slovenj Gradec in osrednje območne knjižnice Ravne. Organiziranost domoznanske dejavnosti V letu 2009 sta imeli dve knjižnici (OOK Ravne in OK Slovenj Gradec) domoznansko dejavnost organizirano v obliki samostojnega oddelka, preostali dve pa sta domoznanstvo izvajali v okviru drugih oddelkov. Glede na podatke iz leta 2006 se je samostojni oddelek organiziral v OK Slovenj Gradec. Iz Preglednice 4 je razvidno, da je v OK Slovenj Gradec po letu 2006 pričel delovati samostojni domoznanski oddelek. Domoznansko dejavnost pa opravljajo že od leta 1980. Predvidevamo lahko (Preglednica 5), da vse knjižnice na območju izpolnjujejo drugi odstavek 14. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, saj imajo najmanj enega strokovno usposobljenega zaposlenega, ki del svojega časa namenja tudi izvajanju domoznanske dejavnosti. V vseh knjižnicah na območju pa se, glede na sistemizirana delovna mesta, z domoznans-tvom ukvarja manj zaposlenih. Tudi v osrednji območni knjižnici ne dosegajo polne zasedenosti sistemiziranih mest. V eni osrednji knjižni je to polovica delavca, v ostalih dveh osrednjih knjižnicah pa je odstotek delavca zanemarljivo majhen (2 uri na teden). Iz dobljenih podatkov anketnih vprašalnikov lahko sklepamo, da vse knjižnice na območju svoje zaposlene na področju domoznanstva izobražujejo pre- ko neformalnih oblik izobraževanja in znotraj stroke (tečaji, predavanja, delavnice, seminarji ...), le OOK Ravne in OK Slovenj Gradec pa tudi v sodelovanju z drugimi sorodnimi inštitucijami (muzeji, arhivi, galerijami). Ugotovili smo tudi, da v osrednjih knjižnicah Radlje in Dravograd v prihodnje ne nameravajo organizirati samostojnega domoznanskega oddelka. Enako velja tudi za oblikovanje samostojne domoznanske zbirke in sistemizacijo delovnega mesta strokovnega delavca za domoznansko področje. Izvajanje domoznanske dejavnosti Na Koroškem območju vse knjižnice v sklopu domoznanske dejavnosti pridobivajo, obdelujejo, hranijo in izposojajo domoznansko gradivo, posredujejo domoznanske informacije, Preglednica 4: Odstotki posameznih oblik org. dom. dejavnosti (OK/OOK, spremembe glede na leto 2006) 9 Knjižnica Org. domoznanstva Leto ustanovitve Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem samostojni odd. v okviru knj. 1994 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec samostojni odd. v okviru knj. 2007 Knjižnica Dravograd v okviru drugih oddelkov/izposoja 1997 Knjižnica Radlje v okviru drugih oddelkov/izposoja 1992 Preglednica 5: Sistemizirana zasedena delovna mesta samo za domoznanstvo (v št. sistemiziranih delovnih mest in EPZ) Knjižnica Sistemizirana delovna mesta Bibliotekar oz. višji knjižničar EPZ Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem 2 2 1,5 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 1 1 0,5 Knjižnica Dravograd / / 0,046 Knjižnica Radlje / / 0,046 | Knjižničarske novice, letnik 21, številka 9 Preglednica 6: Način pridobivanja gradiv v odstotkih (predvsem pri OK, saj imajo OOK predvidoma visok delež OI) Knjižnica Nakup Obv. izvod Dar Drugo Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem 40 5 55 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 29 0 71 Knjižnica Dravograd 17 0 83 Knjižnica Radlje 50 0 50 organizirajo prireditve, bibliope-dagoške in razstavne dejavnosti. Osrednja območna knjižnica Ravne in osrednja knjižnica Slovenj Gradec izdelujeta bibliografijo lokalnih avtorjev v klasični in elektronski obliki, medtem ko publicistično dejavnost in izdelavo bibliografij v klasični in elektronski obliki (lokalna bibliografija Koroške, biografski leksikoni) opravlja samo osrednja območna knjižnica Ravne. Osrednja območna knjižnica Ravne pridobi 40 odstotkov domoznanskega gradiva iz naslova nakupa. Zanimiv je podatek, da osrednja knjižnica Radlje pridobi z naslova nakupa kar polovico domoznanskega gradiva, ostali dve osrednji knjižnici pa največ domoznanskega gradiva pridobita s pomočjo darov. Iz naslova obveznega izvoda je odstotek pridobivanja domoz- nanskega gradiva precej majhen. Knjižnice na območju, po njihovem mnenju, skrbijo za pravilno zaščito in hranjenje gradiva v skladu z IFLA načeli za hrambo knjižničnega gradiva in ravnanja z njim. Načrti na področju domoznanske dejavnosti za prihodnja tri leta so v Osrednji območni knjižnici Ravne usmerjeni predvsem v nadaljevanje s popisi rokopisnega, antikvarnega in starejšega dragocenega gradiva, v popise zapuščin in digitalizacijo ter konzervacijo tega gradiva. Knjižnica Dravograd posebnih načrtov na področju domoznanstva nima, medtem ko knjižnica Radlje načrtuje katalogizacijo domoznanskega gradiva - tekoče in retrospektivno, urejanje zbirke drobnih tiskov in dopolnjevanje domoznanske periodike z manjkajočimi izvodi. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec načrtuje katalogizacijo rokopisov, razglednic, fotografij in plakatov (Preglednica 7). Iz Preglednice 8 je razvidno, da digitalizacijo izvaja in načrtuje na našem območju samo Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, ostale tri knjižnice digitalizacije ne izvajajo zaradi pomanjkanja tovrstnega gradiva ali sredstev. Osrednja območna knjižnica Ravne je v zadnjih letih digitalizirala številno dragoceno in rokopisno gradivo za celotno območje (Artoteka, Listina Pila-tove ustanove, Začetek svete Uršule, Metarnikovo prerokovanje, Črnjanski rokopis, Komedija o izgubljenem sinu, Arcniske ročne bukvice, Miklova Zala, Črnjanski rokopis, Žegarjev antikrist, Kolomov žegen, Mrliška, Rojstna, Poročna knjiga iz Starega trga pri Slovenj Grad- Preglednica 7: Načrti na področju domoznanske dejavnosti za obdobje 2010-2012 Knjižnica Komentar | Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Nadaljevanje s popisi rokopisnega gradiva, antikvarnega in starejšega dragocenega gradiva ter digitalizacija in konzervacija tega gradiva. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Katalogizacijo rokopisov, razglednic, fotografij in plakatov. Knjižnica Dravograd Nima načrtov. Knjižnica Radlje Kkatalogizacija domoznanskih gradiv - tekoče in retrospektivno, urejanje zbirke drobnih tiskov, dopolnitev domoznanske periodike z manjkajočimi izvodi. 10 Preglednica 8: Načrti na področju digitalizacije (2010 - 2012) Knjižnica Projekti digitalizacije Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Vsako leto s prijavo na projekte digitalizirati predvsem dragoceno rokopisno gradivo, fotografije, razglednice in drugo slikovno gradivo (Felaherjevo fotografsko gradivo, ki se nanaša na 1. svetovno vojno) ter lokalne časnike in časopise, ki so velikega pomena za območje in širše. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Ne izvaja zaradi pomanjkanja sredstev. Knjižnica Dravograd Ne izvaja, ker ni primernega gradiva. Knjižnica Radlje Ne izvaja. | Knjižničarske novice, letnik 21, številka 9 Preglednica 9: Kader v knjižnicah Knjižnica Sistemizirana strokovna delovna mesta Dejansko zaposleni EPZ Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem 20 15,5 77,5 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 10 8,4 84 Knjižnica Dravograd 5 4 80 Knjižnica Radlje l 4,6 64 cu, Prežihovi rokopisi, Plebiscitni plakati, lepaki, letaki, Fela-herjeve razglednice ... Skupno to pomeni 1.050 dokumentov in 1.377 skeniranih strani. V KOK Ravne je digitalizirano gradivo dostopno preko dLib-a, portala KAMRA in spletne strani ter lokalno v knjižnici na DVD-jih. Največ digitaliziranega gradiva je tekstovnega (rokopisi), sledi pa slikovno gradivo. Digitalizacije multimedijskega gradiva pa še ni. Potreben kader v knjižnicah na območju Po objavi Standardov za splošne knjižnice, ki veljajo od 1. 5. 2005 do 30. 4. 2015, je bila na območju po posameznih knjižnicah opravljena sistemizacija strokovnih delovnih mest. V OOK Ravne sistemizacija predvideva 20 strokovnih delavcev, dejansko pa je zaposlenih 15,5 delavca - 77,5% zaposlenost. Za domoznansko dejavnost sta predvidena 2 bibliotekarja, dejansko pa delo opravlja 1,5 zaposlenega. V Osrednji knjižnici Radlje je po sistemizaciji predvidenih 7 strokovnih delavcev, zaposlenih jih je 4,6 kar pomeni 64% zaposlenost. Za domoznansko dejavnost nimajo posebej sistemizi-ranega delovnega mesta. Vseeno pa se približno 2 uri na teden ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo. Osrednja knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec ima sis-temiziranih 10 strokovnih delovnih mest, pokrita imajo 8,4 delovna mesta (84% pokritost). Sistemiziran je en delavec za opravljanje domoznanske dejavnosti, opravlja pa jo 0,5% delavca. Osrednja knjižnica Dravograd ima sistemiziranih 5 strokovnih delavcev, zaposlene ima 4 (80%). Na domoznanstvu nimajo sistemizacije delovnega mesta, vendar prav tako, kot v Radljah, to dejavnost 2 uri na teden opravlja en zaposleni. Pripombe in komentarji Knjižnice predvsem pri navajanju števila domoznanskega gradiva navajajo ocene, saj gradivo še ni inventarizirano. To predstavlja določen problem, saj podatki niso relevantni. Nekaj težav pa je bilo tudi pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika preko sistema »En klik« anketa, saj ni bilo možno uporabniško spreminjanje vnesenih podatkov v vprašalnik. Simona Šuler Pandev Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Novosti iz Centra za razvoj knjižnic STROKOVNE TEME 11 Slovenske knjižnice v letu 2010 Narodna in univerzitetna knjižnica zbira podatke o splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah vsako leto, podatke o šolskih knjižnicah pa vsaka tri leta v sodelovanju s Centrom za razvoj knjižnic zbere Statistični urad Republike Slovenije. Statistične meritve v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice izvaja Center za razvoj knjižnic preko interaktivnega vmesnika BibSiSt Online (http://bibsist.nuk.uni-lj.si). Statistični vprašalniki o delu slovenskih knjižnic temeljijo na definicijah mednarodnega standarda ISO 2789. Pri zbiranju podatkov o delu knjižnic upoštevamo določila Manifesta o knjižnični statistiki (http://www.ifla.org oz. http:// bibsist.nuk.uni-lj.si). Poročevalsko obdobje statističnega vprašalnika je koledarsko leto, torej obdobje od 1. januarja do 31. decembra, tekočega leta. Pri statističnih meritvah o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2010 je sodelovalo skupaj 287 knjižnic, od tega 60 splošnih (od tega 2 zamejski), 74 visokošolskih (41 knjižnic Univerze v Ljubljani, 12 knjižnic Univerze v Mariboru, 6 knjižnic Univerze na Primorskem, knjižnica Uni- I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 9 verze v Novi Gorici in 14 knjižnic samostojnih visokošolskih zavodov) in 153 specialnih knjižnic (22 specialnih knjižnic s področja industrije in trgovine, 34 specialnih knjižnic s področja kulture, 23 vladnih specialnih knjižnic, 25 specialnih knjižnic s področja znanosti, 11 specialnih knjižnic s področja zdravstva, 3 društvene specialne knjižnice, 8 drugih specialnih knjižni, ter 27 samostanskih in drugih cerkvenih knjižnic). Meritve so se začele 15. 3. 2011 in se uradno končale 31. 3. 2011, ko je Centru za razvoj knjižnic pravilno izpolnjeno Poročilo o delu knjižnice posredovalo skupaj 74 oz. 25,8 % knjižnic. S statističnimi meritvami smo dokončno zaključili 9. maja 2011, ko nam je izpolnjene vprašalnike posredovalo skupaj 243 oz. 84,7 % knjižnic, od tega 60 oz. vse splošne knjižnic, 73 oz. 98,7% visokošolskih in 110 oz. 71,9 % specialnih knjižnic. Pri splošnih in visokošolskih knjižnicah smo zajeli vse poročevalske enote, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo (tudi dve zamejski knjižnici), pri specialnih knjižnicah pa smo zajeli tudi zasebne knjižnice. Preglednica 1: Slovenske knjižnice v letu 2010 Sodelavci Centra za razvoj knjižnic smo v okviru statističnih meritev opravili 480 svetovanj preko telefona in poslali 401 pojasnilo po elektronski pošti. Opravili smo tudi 129 odklepanj vprašalnikov. Vsem knjižnicam, ki so sodelovale pri statističnih meritvah o delu slovenskih knjižnic, se zahvaljujemo za sodelovanje. Naslednje meritve bomo izvedli v drugi polovica marca 2012. Vprašalniki v PDF obliki bodo na naši spletni strani (http://bibsist.nuk.uni-lj.si) dostopni že konec januarja 2012. V spodnje tri tabele smo strnili nekaj osnovnih podatkov o slovenskih knjižnicah, ki smo jih pridobili s statističnimi meritvami o delu slovenskih knjižnic v letu 2010. Damjana Tizaj Marc Narodna in univerzitetna knjižnica Vrsta knjižnic Nacionalna knjižnica Visokošolske knjižnice Specialne knjižnice*** Splošne knjižnice Šolske knjižnice* Upravne enote 1 73 153 58 894 Izposojevališča 1 100 168 277 895 Samostojne knjižnice 1 1 0 57 0 Knjižnična zbirka (inv. enote) 2.594.547 4.802.579 3.970.058 10.521.989 9.040.345 Prirast knjižničnega gradiva (inv. enote) 31.651 146.338 91.574 553.641 738.196 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij 7.971 24.561 28.465 19.427 40.090 Potencialni uporabniki * * 2.050.189 92.536 - 2.050.189 312.820 Člani 10.155 129.385 - 504.354 563.606 Izposojene enote 207.872 2.089.344 501.323 24.477.097 5.556.564 Zaposleni strokovni delavci (EPZ) 105,12 319,90 222,92 923,18 - Zaposleni SKUPAJ (EPZ) 148,77 378,60 270,66 1.173,48 - Nakup gradiva v EUR 604.215 6.393.879 - 8.574.584 4.400.466 12 Legenda: - ni zanesljivih podatkov EPZ ekvivalent polne zaposlenosti Opombe: podatki se nanašajo na leto 2009. Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije. število potencialnih uporabnikov je lahko manjše od števila članov, ista oseba je lahko včlanjena v več knjižnic hkrati. *** zaradi majhnega števila dobljenih odgovorov so podatki izračunani z upoštevanjem multiplikativnega faktorja. * ** I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Preglednica 2: Kazalniki 2010 Kazalniki Nacionalna knjižnica Visokošolske knjižnice Splošne knjižnice Knjižnična zbirka/p.u. 1,27 51,90 5,12 Prirast knjižničnega gradiva/p.u. 15 1,58 0,27 Tekoče naročeni naslovi serijskih publi-kacij./p.u. (1000) 4 265 9 Izposoj a/p.u. 0,10 22,58 11,94 Izposoja/član 20,47 16,15 48,53 Izposoja/strokovni delavec (EPZ) 1.977 6.531 26.514 Člani/p.u. (1000) 5 1.398 246 Zaposleni skupaj (EPZ)/p.u. (1000) 0,073 4,09 0,57 Strokovni delavci (EPZ)/p.u.(1000) 0,051 3,46 0,45 % strokovni delavci/zaposleni skupaj 70,66 84,50 78,67 Legenda: p.u. potencialni uporabniki EPZ ekvivalent polne zaposlenosti Preglednica 3: Prihodki in odhodki knjižnic v letu 2010 Prihodki/odhodki (EUR) Nacionalna knjižnica Visokošolske knjižnice Splošne knjižnice PRIHODKI skupaj 7.856.017 17.833.672 50.929.395 ODHODKI skupaj 8.825.473 18.034.988 50.684.201 - stroški dela 4.696.550 9.687.357 31.125.764 - stroški dejavnosti 2.401.031 7.529.544 14.401.859 - investicijski stroški 1.727.892 818.086 5.156.578 - stroški/p.u. 4,3 194,9 24,72 Sredstva porabljena za nakup knjižničnega gradiva 604.215 6.393.879 8.574.584 - sredstva za nakup knjižničnega gradi) va/p.u. 0,29 69,09 4,18 Sredstva porabljena za nakup elektronskih virov 314.047 2.211.918 202.598 Sredstva porabljena za izobraževanje zaposlenih 31.328 107.287 375.983 - sredstva za izobraževanje/vsi zaposleni (EPZ) 210,58 283,37 320,40 - sredstva za izobraževanje/strokovni delavci (EPZ) 289,02 335,37 407,26 Legenda: p.u. potencialni uporabniki EPZ ekvivalent polne zaposlenosti | Knjižničarske novice, letnik 21, številka 9 POROČILA Dejavnost Ifline Sekcije za informacijsko tehnologijo poročilo s konference, San Juan, Portoriko, 11.-20. avgust 2011 Mednarodne konference IFLA (The International Federation of Library Associations and Institutions)1 se v zadnjih letih udeležujem predvsem kot članica vodstva odbora Sekcije za informacijsko tehnologijo. Ker je polovici uradnikov iz vodstva in upravnih odborov sekcij potekel 4-letni mandat, so letos potekale volitve v vseh organih IFLE. Za novo predsednico organizacije je bila izvoljena dr. Ingrid Parent, direktorica Univerzitetne knjižnice Univerze British Columbia iz Vancouvra, Kanada. Poudarim naj, da so njeni predniki Slovenci, saj je njen dekliški priimek Tepesh. Veseli nas, da se je gospa Parent odzvala vabilu ZBDS in aktivno sodelovala na oktobrskem posvetovanju v Mariboru. Med konferenco v Portoriku sem največ časa namenila delu v upravnem odboru Sekcije za informacijsko tehnologijo (IT), ki ga v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljam. Dejavnost odbora Sekcije za informacijsko tehnologijo lahko razdelimo na tri področja, in sicer: 1. Delo v upravnem odboru IFLINE Sekcije za IT 2. Koordinacijo dela z vodstvom IFLE 3. Organizacijo vsebin v okviru IFLE 1. Delo v upravnem odboru Sekcije za informacijsko tehnologijo V času Ifline konference sta potekala tudi sestanka upravnega odbora Sekcije za infor- macijsko tehnologijo, in sicer 13. in 17. avgusta 2011. Ker sta dosedanjemu predsedniku in tajniku Sekcije potekla mandata, so člani upravnega odbora izvolili novo vodstvo: dr. Alenko Kavčič-Čolic za novo predsednico Sekcije, medtem ko je bil za tajnika izvoljen član odbora prof. dr. Franka Cervone, pomočnika direktorja Oddelka za informacijske storitve na Purdue University Calumet. Namen sestankov upravnega odbora je pregled opravljenega dela v okviru Sekcije in načrtovanje dejavnosti v naslednjem letu, vključno s pripravo Ifline konference, ki bo avgusta 2012 v Helsinkih. Prisotni smo najprej razpravljali o delu Sekcije, trendih razvoja IT, ki naj bi jim sledili, ter o nekaterih izredno pomembnih področjih, ki zahtevajo posebno pozornost. Da bi poenostavili delo v času, ki smo ga imeli na voljo, smo se člani odbora Sekcije razdelili v tri skupine: skupino za odpr-tokodne rešitve, za semantični splet in za permanentno usposabljanje in izobraževanje knjižničarjev na področju IT. V skupini za odprtokodne rešitve smo odločali o organizaciji dogodka, ki naj bi potekal naslednje leto na konferenci IFLE v Helsinkih. Izbirali smo med tremi možnostmi, in sicer: a) organizacijo satelitske pred-konference kot samostojnega dogodka; b) pripravo delavnice za usposabljanje; c) sklopom predavanj v okviru konference. Med sprejemi in sestanki sem se z drugimi člani vodstev Sekcije pogovarjala o morebitnem zagotavljanju sredstev za organizacijo delavnice, namenjene predstavnikom iz dežel v razvoju. Sofinanciranje bi nam lahko zagotovili Organizacija združenih narodov in SPARC Europe. Žal pa ni bilo nikogar iz Helsinkov, ki bi bil pripravljen prevzeti zahtevno nalogo - organizacijo delavnice. Zato smo se dogovorili za krajšo vsebino, ki bo izvedena v okviru konferenčnih sklopov. Prof. dr. Edmund Balnaves iz Avstralije je sprejel moje povabilo in je pripravljen v Sloveniji voditi podobno delavnico za vse, ki se želijo naučiti kako postaviti digitalni repozitorij. Delavnica bi bila zelo praktično zasnovana, s konkretnimi primeri. Okvirno sem jo že predstavila različnim potencialnim sofinancerjem v Ljubljani in upam, da bomo našli ustrezno rešitev za njeno izpeljavo. Za sofinanciranje sem zaprosila tudi konzorcij EIFL. V kolikor načrtovanih sredstev ne bomo dobili, bo delavnica, žal, odpa- 14 dla. Menim, da bi bila delavnica zelo zanimiva in koristna predvsem za članice slovenskih Univerz. V okviru skupine za semantični splet smo se dogovorili o oblikah sodelovanja na Finskem. Že lani smo dobili zagotovilo, da bomo lahko organizirali satelitsko predkonferenco. 1 Več o organizaciji IFLE na URL: http://www.ifla.org/. Lani smo v Knjižničarskih novicah poročali o pomenu konference (Glej: Ambrožič, ... [et al.], št. 9, str. 4-8, 2010). I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 9 Vendar pa je finska zastopnica, zadolžena za organizacijo tega dogodka, odšla z nacionalne knjižnice v Helsinkih, ne da bi o danih obljubah obvestila vodstvo knjižnice. Ker je Finska zelo napredna na področju ustvarjanja ontologij (imajo celo dva raziskovalna inštituta s tega področja), smo bili mnenja, da bi bili Helsinki odlično okolje za predstavitev najnovejših dosežkov s področja razvoja semantičnega spleta. Ker do konca konference nismo dobili nobenega odgovora, se bomo morali omejiti na organizacijo dogodkov v okviru Specialne interesne skupine (Special Interest Group ali skrajšano SIG) za semantični splet. V naslednjih mesecih se bom znova povezala z odgovornimi organi na Finskem, ki naj bi dokončno potrdili ali odpovedali izvedbo satelitske predkonference prihodnje leto. Druga možnost je njena izvedba v času konference IFLA, ki bo leta 2013 v Singa-purju, kjer je digitalna knjižnica zelo razvita, zato sem prepričana, da bi bilo med udeleženci veliko zanimanje zanjo. Novo oblikovana skupina, ki se ukvarja s permanentnim usposabljanjem in izobraževanjem knjižničarjev na področju IT, naj bi se osredotočila na povezovanje med knjižničarji in računalničarji. Glavni poudarek naj bi bil na mobilnih napravah. Zato so v ospredju vprašanja kot: Kakšna znanja morajo obvladati knjižničarji, da lahko ponujajo storitve na tabličnih računalnikih ali mobilnih telefonih? Kakšne so značilnosti njihovih operacijskih sistemov? Kakšne so možnosti njihove uporabe? Kakšni so predpogoji za prenos e-knjig na te naprave, in podobno. O morebitni organizaciji posebne- ga sklopa predavanj na to temo na konferenci 2012 že potekajo pogovori z drugimi sekcijami za permanentno izobraževanje (Continuing Professional Development and Workplace Learning) in za formalno izobraževanje in usposabljanje (Education and Training). Člani Sekcije smo sprejeli odločitev, da bo osrednji sklop predavanj naše Sekcije namenjen varnosti sistemov za skladiščenje digitalnih virov v primeru nesreč (ang. disaster management). Tema deloma zajema tudi področje trajnega ohranjanja digitalnih virov. Do oktobra bo potekala intenzivna komunikacija z vodstvi drugih sekcij, s katerimi se bomo dokončno dogovorili o oblikah sodelovanja na naslednji konferenci IFLE. Za nagrado za najboljši študentski prispevek je naša Sekcija predlagala sestavek z naslovom Use of data mining systems as an enhancement of diglital libraries Petre Miočic, študentke Oddelka informacijskih znanosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Zasedel je drugo mesto. Člani upravnega odbora Sekcije smo se dogovorili tudi o poteku konference v San Juanu in določili moderatorje, oziroma skušali rešiti morebitne probleme, ki bi nastali zaradi odsotnosti predavatelja ali neustrezne predavalnice. 2. Koordinacija dela z vodstvom IFLE V zadnjih dveh letih se je organiziranost IFLE prestrukturirala: iz osmih je nastalo pet divizij, kar je vplivalo na način dela in sodelovanje znotraj samih divizij. Lani so bile začrtane strateške smernice, ki so jih sekcije izvajale v preteklem letu, in v okviru katerih so tudi same določile svoje prioritetne strateške cilje. Po končanem letnem obdobju se ocenjuje realizacija zastavljenih ciljev. Udeležila sem se dveh srečanj, ki jih je organiziralo strokovno vodstvo IFLE, in sicer: za vodilne kadre sekcij vseh divizij (13. avgusta) in drugega za vodilne kadre posameznih divizij. Na sestanku III. divizije, v katero sodi Sekcija za informacijsko tehnologijo, smo bili seznanjeni z nekaterimi spremembami pri delovanju divizije, z novim vodstvom ter z nalogami, ki jih moramo izvajati v okviru sekcij. Vse informacije smo posredovali tudi delegatom odbora Sekcije. 3. Organizacija vsebinskih sklopov letošnje konference V letošnjem letu smo z drugimi sekcijami organizirali dva sklopa predavanj, in sicer: • e-Legal Deposit: from legislation to implementation; from ingest to access, v sodelovanju s Sekcijo za bibliografijo, ICADS, Sekcijo za nacionalne knjižnice in Sekcijo za upravljanje z znanjem. Obravnavali smo različne rešitve pri urejanju obveznega izvoda digitalnega gradiva v nacionalnih knjižnicah. Predstavljene so bile izkušnje iz Francije, Velike Britanije, Nove Zelandije, Nemčije, Čila in Južnoafriške Republike. • Education for digital cura-tion, v sodelovanju s Sekcijo za izobraževanje in usposabljanje, Sekcijo za trajno 15 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 ohranjanje in konzervators-tvo ter Sekcijo ICA za izobraževanje in usposabljanje na področju arhivov. S to temo smo želeli predstaviti različne oblike formalnega in permanentnega izobraževanja knjižničarjev, da bodo sposobni izvajati procese trajnega ohranjanja digitalnih virov. Želeli smo izvedeti, kako se v različnih okoljih izvaja formalno in permanentno izobraževanje na področju ohranjanja digitalnih virov. Vsi prispevki so zelo zanimivi, objavljeni so tudi na spletnem naslovu IFLE. Za izvedbo obeh sklopov predavanj je bil ustanovljen programski odbor, v katerem sem tudi sama sodelovala. Poslali smo vabilo k oddaji prispevkov, sprejemali predloge ter na koncu tudi izbrali ter pripravili sklop predavanj v skladu z načrtovano vsebino. Delo je potekalo od septembra 2010 do julija 2011. Sekcija za informacijsko tehnologijo podpira tudi posebni interesni skupini (SIG - Special Interest Groups), in sicer SIG za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) in SIG za semantični splet. V obeh skupinah delujeta tudi člana našega odbora, kate- rima smo tudi pomagali pri organizaciji okroglih miz in predavanj: • Discussion of final report of the »Library Linked Data« incubator group - predstavniki SIG za semantični splet so organizirali zanimive predstavitve o standardih in primerih dobre prakse večjih knjižnic. Pomemben poudarek je bil na povezovanju metapodatkov (linking data). • Ten years on: the use of RFID technology in library context. What is our main point of interest to support, maintain and develop this cutting-edge technology - na SIG za RFID je soočila stališča štirih strokovnjakov glede razvoja in prakse uvajanja RFID v knjižnice, in sicer: Marshalla Breedinga, direktorja za področje inovativnih tehnologij in raziskav na Univerzitetni knjižnici Vanderblit, Franka Seeli-gerja iz Tehniške Univerze uporabnih znanosti v Nemčiji ter Edmunda Balnavesa profesorja Univerze v Sydneyu in direktorja Prosentient Systems. Poleg pri omenjenih sklopih je predstavnik odbora Sekcije dr. Edmund Balnaves sodeloval tudi pri pripravi delavnice o digitalizaciji z naslovom Strategies for managing digital library sources, ki so jo soor-ganizirali Sekcija za parlamentarne knjižnice pri IFLI, Organizacija združenih narodov in portoriški parlament. Na povabilo organizatorjev sem pripravila enourno predavanje na temo: Digitisation: how to do it properly and with limited resources? Delavnica je potekala od 12. do 13. avgusta 2011 v prostorih portoriškega parlamenta v Kapitoliju. Od 10. do 11. avgusta je naša Sekcija v sodelovanju s Sekcijo za knjižnične stavbe in opremo v Atlanti organizirala satelitsko konferenco na temo: The effect of technologies on library design: building the 21st century library. Konference se žal nisem mogla udeležiti, ker je potekala dan pred delavnico Sekcije parlamentarnih knjižnic; zaradi slabih letalskih povezav ne bi pravočasno prispela v San Juan. Zato pa se je konference udeležil dr. Reinhard Altenhoener, bivši predsednik Sekcije za IT. Alenka Kavčič-Čolic Narodna in univerzitetna knjižnica Supraseljski kodeks danes - 173 let pozneje ... POROČILA 16 ^HJ0 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V okviru projekta UNESCO za ponovno združitev Supraselskega kodeksa, ki velja za enega od najpomembnejših spomenikov v stari cerkveni slovanščini, je v Sofiji med 19. in 20. avgustom potekala mednarodna konferenca z naslovom The tenth-century cyrillic manuscript codex suprasliensis. Na konferenci, ki jo je organiziral Inštitut za literaturo pri Bolgarski akademiji znanosti, so bili predstavljeni nekateri novi izsledki o Sup-raseljskem kodeksu s področja lingvistike in filologije. Posebno pozornost so raziskovalci namenili vsebinski zasnovi rokopisa in njegovi dataciji. Po najnovejših kodikoloških, paleo-grafskih in lingvističnih analizah se rokopis I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 THlMC^EUllv- KflpQlJtAHlilllv /.HSjtri^TtOii'MA q»AMaiirwjk-n At'lEiHtJ^TArittv-HMCTttTMiA tfEft&fcktKimH-¿tJiflOt^TtZtilftv juixiththomx Kwi«* Hwi ir- AAWM*? npCmAHfltftfttfi m AYUTLUAtftH&t QViCHE'HilffttTU JjiTAAUWOWiMpA ^flDCAvlliOWWOV' rtttMaiuroTfECv lin^ouay^puio- ________ popii-ev&ibohrflfit zat)\> f ^^W-twiijrtCMl^ yw (¡HMVnDfllffTIWl juwApcTL&jfTt tTGHMOMUH My*-ynocTAC^iexkC/K .^eCA'I'tfttft'UQt ^HELHAWZThD-:-IjlitTkKfiHWTi^L MVfcUMHHMv:' UkCTiirvim ntWJVITMW Tim*»*-' ^juitHn^mtgfu^ urn m i ji? row tiMttjt'pii pu < * dlllJlrilf ri ^ k jMinilfTIt ^ ¿na LiTi iZt- liiA) AA1 WTUi i'A V HAMIlli^VII Ln l M V ll L .K Ipiir^' W i f|\ Itr HA UV^Mit j u ftm* i4