PRIMORSKI DNEVNIK AhK0103 PIafiana v gotovini /-t ra i. l^postaieigruppo - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 165 (7359) TRST, petek, 18. julija 1969 LET AMERIŠKE VESOLJSKE LADJE SE NADALJUJE V POPOLNEM REDU ■ ' r\ «Apollo 11» prispe jutri v območje Lune <(Luna 15» na tiru okoli Zemljinega satelita Vesoljci bodo pustili na Luni kolajne, s katerimi so bili odlikovani ameriški in sovjetski vesoljci, ki so zgubili življenje *o seHOkST°N' 1?' — Tri,e vesolici Armstrong, Aldrin in Collins Užival-* Udd' dav' ur'' *• ob 34. ur' P° italijanskem času. ie bil ' S° °d. tret,e ure po italijanskem času. Zaspali so prej, kakor i« ta f P1edvideno' ker ni bil° treba uravnati tira ladje Apollo, ker narav a skorai ,očno P° določenem tiru. Njen tir pa so nekoliko Prižgal- fanes ob 1817 p° italijanskem času, ko so za tri sekunde metro 1 rake,e- Tedai j‘e ladia «Apollo» bila oddaljena 201.000 kilo-°v od Zemlje. se vedno bolj J£‘.0|i*ka 'adia ,|( ,u,e od zemeljskega gravitacij- nino r°S!?ra’ ni pa Pri*,a v Lu-50oq ®,mo£ie. Sedaj leti s hitrostjo v i kl,ometrov na uro in bo prišla b0 obrnočje jutri zvečer, ko oljena približno 8000 kilo-nj, v ,od Lune. Do tedaj se bo Od f j.tr°St vedno bolj manjšala, v«čatf j da**e pa se bo zaSe,a krojic' , ler ne b° kabina začela J'1 okoli Lune. bi^ ^,32 po italUanskeni času je 229.130 (< Apollo » oddaljena je ^“^metirov od Zemlje. NASA dose-,1 a’ bo vesoljska ladja Zemlji ,točko> kJer se privlačnost ob lij®0sk®m času). Oljski center •»milni °b m6,,* ^,une izenačujeta, jutri 11 (ob 5.11 v soboto po ita- v Houstonu je sedaj v stalnem stiku z vesoljsko ladjo. Danes so jim sporočili po .-adiiiu razne novice, med katerimi tudi komentarje tiska o vesoljskem poletu in tako tudi nekatere športne podatke. Sinoči nekoliko prej, preden so šla k počitku, so vesoljci oddajali 16 minut in pol po televiziji barvite posnetke Zemlje, od katere je bila ladja «Apollo» tedaj oddaljena 96.500 kilometrov. V teku današnjega dne so vesoljci izvedli vrsto opazovanj, o vesoljskem potovanju na podlagi zvezd. Collins je sporočal, da vida skozi odprtino čudovite prizore. Dalje je sporočil, da vidi vso severno Afriko, Portugalsko, Španijo, južno Francijo in Italijo. Predsednik Nixon je danes javil, da bodo vesoljci pustili na Luni kolajne, s katerimi sta bila odlikovana sovjetska vesoljca, Vladimir Komarov in Jurij Gagarin, od katerih je prvi umrl 24. aprila 1967, ko se je vračal z vesoljskega poleta, drugi pa je zgubil življenje pri letalski nesreči. Skupno s temi kolajnami bodo ameriški vesoljci položili tudi kolajne, s katerimi so bili po smrti odlikovani ameriški vesoljci Virgil Grissom, Roger Chaffee in Edward Whdte, ki so zgubili življenje 27 januarja 1967 v Cape Kennedyju. ko je nastal požar v kabini ((Apollo 2» med njihovim vežbanjem. Kolajne sovjetskih vesoljcev sta izročili ameriškemu vesoljcu Bor-manu med njegovim obiskom v Sovjetski zvezi vdovi sovjetskih vesoljcev in sta izrazili željo, naj bi kolajni položili na Luno, ko bo človek stopil na njena tla. Na podlagi statistik, ki so jih danes objavili, je izstrelitev vesoljske ladje opazovalo po televiziji 530 milijonov l.judi na vsem svetu. Tudi sovjetski tisk posveča temu dogodku mnogo več prostora kakor »»Hlinim.... !iiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiii!iiiiiiiiiij||||||||,i||imi|l,|,„mi,, PO MOSKOVSKEM SPOROČILU O »LUNI 15» Vztrajne domneve znanstvenikov da bo sonda pristala na Lunk Izjave Bernarda Lovella in Kaminskega - Sonda leti po tiru okoli Lune v višini dva tisoč kilometrov t|,un^^KVA, 17. — Moskovski radio je danes javil, da ie sonda : 1S* začela krožiti po tiru okoli Lune. Zadevno sporočilo pravi, ročiiu *°nda postala s tem nov sovjetski umetni satelit Lune. V spotila , 18 ,udi re£eno' da l'e sonda stopila na tir okoli Lune, ko je boiili* .nevidno stranjo Lune. Vsi aparati redno delujejo in sonda ,,a Številne podatke. kovski radio je javil, da so po Postavili na tir okoli Lune dji di\>eh urah letenja. Do tekate k® osemdndvajsetkrat po-»o V njo po radiu. 14. julija jo^vKobko uravnali njen tir. S radhj S° sediaJ v stalnem stiku po ie^’ervaiorij v Jodrell Banku je že, a10g.° Prej sporočil, da vse ka-oic^ij 9r *Luna 15» začela krožiti (rij. "Ule. Domnevali so, da se P° J* ,|a za pristanek na Luni. teli n kovskem sporočilu je ravna- Verjefe.ernard Lo,ve'11 Rjavil. da to de, ™ konec poslanstva son-tio’ . 07VCČ samo začetek. «Verjet-' dodvl - - i Lovell, na tiru SŽJ ostal sta^jj b0do- Poskušali njegov {L % bo sovjetski ves dan in pri- Pa_ Luni, da bi zbrali ne-pw-®ooloških vzorcev. Ne verja-lite-v' ,fa gre enostavno za izstre-loo^oa bi postavili na tir satelit Pika -mnenju britanskega znanstve-«LUn Je edina razlika do sedaj med ta, j 15» jn prejšnjimi poizkusi ko £ motorje Lune 15 prižgali, je Pila sonda za Luno. Sedaj dva JUn'1 15» oddaljena tisoč do Osoč kilometrov od Lune. za rakete po televiziji .Aitoi »V Pardoe Hostj ’,da n' 0100 izključiti mož-stv0 ’ “a »Luna 15» postane sred-Solc Za reševanje ameriških ve-ltai y. »Apollo 11». če bi se jam ^ Pripetilo. sate]ilriatelj zavoda za opazovanje da-nes ''.v. v Bochumu Kaminski je Ifjajp Rjavil, da se zdi, da se po-Sorji domneva, da bo sovjetska 2err,c. •Luna 15» napravila pot z je k? na Luno im nazaj. Kaminski trv e .Povzel svoje ugotovitve: ie 4-alanje potovanja »Lune 15» Orlo«-, ' - - 1. tov^. odstotkov daljše kakor po-rišktk,e drugih sovjetskih in ame-i-Htii „Satelitov, usmerjenih proti 15» ' To dokazuje, da je »Luna . .'0no dosegla ob hitrosti točko, kjer sta privlačnost Mbijj » Lune enaki in se je t j ala Luni s prostim padcem, da c. Prejšnjih ugotovitev izhaja, ItVpjPda postavitev na Lunin tir Tejg a z najmanjšo energijo. 4. Wl^e 15» je izredno velika, % .^ar se lahko domneva, da &1stem za pristanek in do-vhie zaloge goriva, da se lahko *v0j. ^ Zemljo, ko bo izpolnila tij Pu^amstvo. 5. Začetek opera-PtitgfPrtstanek na Luni je treba »Se Ic*y.aLi v prihodnjih urah. 6. * domneve so v skladu ft5jaVjiZ<>Variji in računi, ki jih je vapL,‘a revija »Kozmično prouče-j° objavlja sovjetska ""■»a znanosti. vabilo zahodnonemškega zunanjega mnniisbra Willya Brandta u-radno obiskal Zvezno republiko Nemčijo. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije vrača s tem obisk zahodnonamŠkemu zunanjemu ministru Brandtu, ki je lani junija obiskal Jugoslavijo. O tem je obvestil na današnji zadnji tiskovni konferenci pred poletnimi počitnicami zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča. Na vprašanje, kaj meni o pisanju nekaterih tujih listov, češ da je vetje število delegacij na posvetovalnem sestanku neuvrščenih držav v Beogradu izreklo pridržke do sklepnega poročila, je Vujiča odvrnil: ((Sporočilo o sestanku je bilo, kot je to sporočil predsednik predzadnje seje posvetovalnega sestanka, posebni odposlanec Demokratične republike Konga, sprejeto z aklamacijo. Nekatere delegacije, ki so sicer sprejele sporočilo v celoti, so, kot je to običajno, na mednarodnih konferencah, precizirale — da bi se vneslo v zapisnik — stališče njihovih vlad o posameznih vprašanjih v poročilu. Samo ena delegacija je dala pripombe na večje število točk. Prihodnja tiskovna konferenca bo verjetno šele v začetku septembra. da zvezna skupščina sprejme u-lcrepe, ki bi preprečevali izpolnitev vseh zahtev, ki niso v skladu s sprejetimi stališči resolucije o gospodarski politiki, in da se pri izvajanju stabilizacijskih u-krepov pritegnejo vse družbenopolitične skupnosti in samoupravni nosilci družbeno - gospodarskega razvoja. Republiška skupščina Slovenije je nadaije predložila zvezni skupščini, da v svoji pristojnosti preveri, kdo je odgovoren za nekatere sklepe v drugi polovici lanskega in prvi polovici letošnjega leta, ki so povzročili protireformska gibanja. pri prejšnjih ameriških vesoljskih poskusih. «Pravda» objavlja na prvi strani poročilo o odhodu vesoljske ladje pod velikim naslovom, na notranjih straneh pa objaivlja dolg članek s sliko posadke ameriške vesoljske ladje. Glasilo sindikatov «Trud» objaV-Ija tudi dolg članek na celi strani s sliko posadke in pod velikim naslovom. Tudi drugi sovjetski časopisi in radio posvečajo mnogo pozornosti temu dogodku. «Pravda» želi trem vesoljcem srečno potovanje in poln uspeh. Sovjetska vesoljka Valentina Te raskava je izjavila poljski tiskovni agenciji, da želi trem ameriškim vesoljcem najboljši uspeh, srečen pristanek na Luni in srečen povratek na Zemljo. Dalje je izjavila da je njeno potovanje dokazalo, da ženski organizem lahko prenaša breztežnost in druge pojave. Izrekla je prepričanje, da bodo v i-hodnosti gradili velike vese ladje, na katerih bo tudi mnogo žensk. Ameriški podpredsednik Spiro Agnevv je po televiziji izjavil, da bi mednarodno sodelovanje za osvajanje vesolja omi očilo pristanek človeka na Marsu ob koncu stoletja Ob tej priložnosti je ponovil, da je ameriška vlada pripravljena sodelovati s Sovjetsko zvezo pri vesoljskem raziskovanju. Dejal je, da bi tako sodelovanje pripomoglo k napredovanju razgovorov o razorožitvi, zmanjšalo bi napetost, ki jo ustvarja oboroževalna tekma, ter bi izboljšalo razmere v Aziji in na Srednjem vzhodu. Agnevv, kd predseduje ameriškemu vsedržavnemu svetu za vesolje, je izjavil, da bo izdatke za vesoljska raziskovanja v veliki meri o-praivičil napredek, ki ga bo od tega imelo človeštvo. Dalje je dejal, da je on v omenjenem svetu v manjšini. Nekateri mislijo, d:' bd bilo bolje uporabiti tehnična sredstva in robote za boljše spoznavanje Zemlje namesto za osvajanje planetov. Dodal je, da bo končno odločitev sprejel predsednik Nixon. Ravnateljica astronomskega zavoda slovaške akademije znanosti Ljudmila Pajdusakova je izjavila med drugim: «Ce se bo polet «Apolla 11» srečno končal, bomo prenehali 'ciita prebivalci planeta in bomo postali gospodarji planetnega sistema.« Izjavila je dalje, da je to potovanje na Luno tako važen dogodek, da ga večina zemeljskega prebivalstva ne more v se danjem trenutku docela razumeti. Dodala je: «Sele prihodnost bo ocenila dan, ko bo človeška noga stopila na našega soseda v vesolju, in ta dan bo postal neizbrisen za vse človeštvo. Po njenem mnenju bo človek v naslednji etapi stopil na Marsa. ZADNJA NOVICA Tri ure prej na Luni? HOUSTON, 17. — šestintrideset v.r po izstrelitvi je bila ladja «A-pollo 11» oddaljena od Zemlje 234.087 kilometrov in njena hitrost se stalno manjša. Tedaj je znašala 4.889 kilometrov na uro. Ravnatelj poleta je nocoj izjavil, da bi vesoljci utegnili stopiti na Luno približno tri ure pred predvidenim časom. V tem primeru, bi prvi človek stopil na Luno ob 5. uri po italijanskem času v ponedeljek in ne ob 8.20, kakor se je prej predvidevalo. Sestanek o Evropi med Lunsom in Schumannom PARIZ, 17. — Problemi Evrope so bili v ospredju na razgovorih, ki jih je imel danes v Parizu nizozemski zunanji mindsteT in predsednik ministrskega sveta EGS Joseph Luns. Lutis se je zjutraj v Quay d’Orsayu sestal na štiri oči s svojim francoskim kolegom Schumannom, sledila pa je delovna seja ob prisotnosti sodelovalcev obeh ministrov Sam Luns je pozneje povedal, da so bile teme razgovora razširitev EGS, problem ZEZ (Zahodnoevropske aveze) ter nekatera mednarodna vprašanja, v prvi vrsti kriza na Srednjem vzhodu. Glede razširitve EGS je Luns dejal, da nima Pran ija nobenih pomislekov proti vstopu Velike Britanije, če ne bo to privedlo do oslabitve skupnosti. Glede ZEZ je Luns orisal Schuman. nu rezultate sej, na katerih je bila Francija odsotna, ter izrazil željo, da bd francoski predstavnik pri tej organizacij zapet zasedel svoje mesto. V tej zvezi je nizozemski minister dal tudi nekaj predlogov, na katere bo Schumann odgovoril po posvetovanju s svojo vlado. Govorilo se je tuc" o možnosti Sklicanja konference na vrhu med šestimi članicami EGS. Ta konferenca — je dejal Luns — bi lahko bila oktobra ali v začetku novembra. 1. Izstrelitev. 2. Postavitev na tir okoli Zemlje. 3 Zapustitev Zemljinega tira in prehod na pot proti Luni. 4. Matična ladja se obme za 180 stopinj in usmeri svoj «nos» proti gornji odprtini LEM, Id se je nato združil s «pajkom». 5. Naravnanje tira. 6. Prižig zaviralnih raket za postavitev na tir okoli Lune. 7. Kroženje okoli Lune. 8. LEM se loči od matične ladje. 9. Spuščanje na Luno. 10. Gornji del LEM zapusti Luno in se združi z matično ladjo. 11. Gornji del «pajka» ostane na tiru okoli Lune, potem ko sta Armstrong in Aldrin prešla v matično ladjo. 12. Prižig raketnega motorja za povratek na Zemljo. 13. Naravnanje tira. 14. Od matične ladje se loči kabina s tremi vesoljci. 15. Pristanek na Pacifiku. niiiiiiiHiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHN HUMOR NADALJUJE POSVETOVANJA Izsiljevanje socialnih demokratov KPI o nujnosti povezave levih sil V Rimu se je začel kongres CISL ■ Spopad med delavci in policijo v Milanu RIM, 17. — Rumor je nadaljeval danes posvetovanja za sestavo vlade. Zjutraj je sprejel predstavnike PSI, in sicer De Martina, Mancinija, Prindja in Pieracoinija. Po razgovoru ,je De Martino izjavil časnikarjem, da so Rumorju obrazložili stališče socialistične stranke, ki je mnenja, da ie treba obnoviti vlado leve sredine z istim programom in. z istimi političnimi značilnostmi, kakor je bila prejšnja. Pozneje .ie Rumor sprejel delegacijo PSU, ki jo je vodil tajnik Ferri. Ta je časnikarjem izjavil, da so obrazložili stališče, ki ie že znano, in ki so ga sprejeli na včerajšnji seji vodstva. Postavili so že znani politični pogoj za obnovitev leve sredine. Na vprašanje, ali bi podprli od zuna.i dvobarvno vlado, .ie član delegacije Cariglia odgovoril, da so predvsem obrazložili Rumorju svoj politični pogoj (ki je, kakor je znano popolno zaprtje v odnosih s komunisti). Rumor je pozneje izjavil, da so bili dosedanji razgovori koristni, in da mora sedaj razmisliti. Jutri zjutraj se bo sestalo vodstvo senatorjev PSI. Danes pa se je zaključilo delo centralnega komiteja PSIUP. Sklepni dokument bodo objavili jutri. Danes .ie senator Valori izjavil, da bd obnovitev leve sredine ob udeležbi PSU in PRI, po stališču, ki sta ga zavzeli ti dve stranki, pomenila zelo resno dejanje. Pripomnil je, da bd to pomenilo samo nadaljnji premik na desno, ki bi bil le dozdevno krit z nadaljevanjem levosredinske formule. To bi pomenilo popustiti pred izsiljevanjem Tanas-sija in Preti.ia. Danes so objavili dokument, ki so ga odobrili na včerajšnji seji vodstva KPI. V prvem delu poudarja dokument, da je vodstvo pregledalo razvoj vladne krize v zvezi z nujnimi problemi delavskih množic in dežele, ter da sedanje množično enotno gibanje dokazu- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiB(iii(iii'iiiiiiiii; vega višanja con. Dodal je, da bi ta nevarnost bila manjša, če bi se bili lanskega novembra odločili za revalvaoijo marke. Po njegovem mnenju je bila spodbuda nemškemu gospodarstvu leta 1967 morda pretirana in niso predvidevali nekaterih nevarnih posledic. Po njegovem mnenju se sedanja gospodarska konjunktura utegne spremeniti v recesijo. Finančni minister Strauss pa je izjaivii, da se nevarnost inflacije ne sme pobijati s spremembo paritete marke, temveč s sredstvi, ki jih daje na razpolago proračun ska politika. Strauss predvideva v drugi polovici leta zvišanje cen od 2,7 do 3,7 odstotka. Po njegovem mnenju morebitna revalvacija marke nc bi zadostovala za zajezitev višanja cen. PARIZ, 17. — Alain Savary Je bil danes izvoljen za generalnega tajnika nove francoske socialistične stranke. Na zasedanju strankinega vodstva je dobil 31 glasov, dva več kot njegov tekmec Pierre Mau-roy. Thieujevi predlogi ponovno odbiti na pariških pogajanjih za Vietnam Sajgonski senat obtožuje Thieuja, da se je «izneveril sprejetim ob-vezam» - Vojska zasedla sajgonsko univerzo . Srditi boji v Laosu PARIZ, 17. — Vse je šlo po predvidevanjih na današnji šestindvajseti seji pariških pogajanj za Vietnam. Američani in Sajgonci so uradno predložili nasprotnikom predloge predsednika Thieuja za splošne volitve v Južnem Vietnamu, severni Vietnamci in ZRV pa so predloge še enkrat odbili. Prvi je prevzel besedo sajgonski delegat Pham Dang Lam, ki je orisal Thieujeve predloge ter zanikal, da bi sedanja sajgonska uprava skušala po vsej sili ostati na oblasti: dokaz, da to ni res — je dejal — je naša obveza, da sprejmemo rezultate volitev, tudi če bi ne bili za nas ugodni. VVashingtonslti predstavnik Cabot Lodge je v sebi lastnem umirjenem tonu pozval Hanoj in ZRV, naj proučita Thieujeve predloge kot »resne temelje za pogajanja«. Hanojski delegat Xuan Tiiuy in zunanja ministrica ZRV Nguyen Thi Binh sta lahko samo ponovila, kar sta bila izjaivila takoj po formuliranju novih predlogov. Gre za ameriški manever, sta v bistvu dejala. Dokler bo Južni Vietnam zaseden od ameriških vojakov, bodo demokratične in svobodne volitve nemogoče. Če pa hočejo ZDA zares dati južnovietnamskemu ljudstvu pravico do samoodločanja, naj pristanejo na začasno koalicijsko vlado, ki bo edina lahko sklicala volitve. Vsekakor pa se danes ni zgodilo to, kar so nekateri najbolj pesimistični opazovalci pričakovali, in sicer da bi sajgonski delegati po odbitju Thieujevih predlogov zapustili pogajanja. O tej možnosti, ki jo je pred dnevi nakazal ekstremistični sajgonski podpredsednik Cao Ky, je danes v Sajgonu govoril predsednik Thieu, ki je zanikal, da bi se mislil Južni Vietnam umakniti iz pogajanj. Cao Ky — je dejal — je izrazil samo svoje osebno mnenje, s katerim pa soglašajo številne osebe dobre volje. Thieu je tudi potrdil, da so bili njegovi predlogi o splošnih volitvah «naš zadnji korak nazaj«. Thieujevi predlogi so bili tudi na dnevnem redu v sajgonskem senatu, ki je na izredni seji po šestih urah živahne razprave odobril resolucijo, v kateri nabada sajgen-skega predsednika, češ da se je ((nesrečno izneveril obvezam, ki jih je bil pred časom .sprejel«. V resoluciji sajgonskih senatorjev je tudi rečeno, da je «FNO, v vsaki okoliščini, komunistična organizacija, ki . se skriva za ljudskimi in demokratičnimi gesli«. V Sajgonu so danes razpravljali o vojaškem položaju na sestanku med vrhovnim poveljnikom ameriških združenih generalnih štabov generalom VVheelerjem, vrhovnim poveljnikom ameriških o-borožemih sil v Vietnamu Abram-som in vrhojrnim' poveljnikom a-m er iški h sil na Pacifiku admiralom McCainom. V vojaških krogih so sporočili, da pripravlja Wheeler poročilo o položaju, ki ga bo izročil Nixonu, preden bo ta začel svoj obisk po azijskem Jugovzhodu. Med drugim bo moral ugotoviti možnost nadaljnjega umika ameriških enot spričo delnega zastoja vojaških operacij. Po sestanku z Abramsom in McCainom se je Wheeler sestal še s sajgcnskim predsednikom Hhieujem. Študentski protesti se medtem porajajo tudi v Južnem Vietnamu. Vsa sajgonska polialja in oddelki vojske v bojni opremi so danes obkolili mestno univerzo, ki so jo študenti včeraj zasedli v znamenje protesta proti obveznemu vojaškemu vežbanju v času počitnic. Policisti in voiaki so s silo vdrli v univerzitetno poslopje in iz njega izgnali kakih tisoč študentov. Univerza je sedaj zaprta in pod nadzorstvom vojske. Vojaška dejavnost je medtem še vedno omejena: ameriško poveljstvo je sporočilo, da so parti- zanske enote obstreljevale preteklo noč osem zavezniških postojank, medtem ko je prišlo do enega samega spopada med ameriškimi in osvobodilnimi enotami. Ameriški bombniki'so izstrelili v sajgonski provinci kakih tisoč ton bomb. O zaostritvi bojev pa poročajo iz bližnjega Laosa, kjer sta bili danes sestreljeni dve ameriški letali in dva helikopterja. Boji so se vneli okrog mesta Moug Soui,* 160 kilometrov severno od Vien-tsanu, ki. šo ga partizani Palet Laa zasedli 28. junija. Vladne sile s pomočjo Američanov so skušale znpva osvojiti meko, a so doživele hud poraz. Ameriški letali .((thunderchlef« in «phantom», ki sta bombardirali partizanske enote, je protiletalsko topnlkvo sestrelilo. o- usodi dveh posadk' ni vpti. Pač pa sta se rešili posadki dveh sestreljenih helikopterjev, ki sta bila dodeljena prevažanju ranjencev iz bojišč. ' Mesto 1 Muong ‘Sousl je zaradi svoje zemljepisne le_> izredno vaznega stateškega pomena. Utegnilo pa bi imeti tudi politični pomen: v Vientianu namreč predvidevajo, da bo Patet Lao ustanovil v tem mestu svojo zasačno vlado, v ameriških krogih v lao-ški prestolnici trdijo, da so se bojev okrog mesta udeležile tudi se-vernovietmamske enote. Laoško vojaško poveljstvo pa je sporočilo, da je v zadnjih treh tednih zbezalo k partizanom najmanj petsto vladnih vojakov. ja resnost teh problemov in potrebo njihove rešitve brez odlašanja. Zatem omenja dokument splošno in zaskrbljujoče višanje življenjskih stroškov, medtem ko se nadaljuje ((škandalozni režim nizkih delavskih mezd in nizkega plačila za kmečko delo. ko traja brezposelnost in se nadaljuje izseljevanje, in ko se velik del kapitalov, ki so se nakopičili ob trudu milijonov delavcev, uradnikov, kmetov in tehnikov, izvaža v tujino. Zatem ugotavlja dokument, da ,je Italija zaradi pomanjkanja gospodarskega programiranja in zaradi podpiranja takega razvoja, ki ga vsiljujejo interesi velikih industrijskih in finančnih koncentracij, med državami skupnega tržišča, ki ima najnižje mezde, najvišjo brezposelnost in najvišje število emigrantov ter najvišji izvoz kapitala. Dokument ugotavlja dalje, da je v sedanjem stanju italijanskega go-italijanske družbe življenjske pogoje množic, če se udari po velikih finančnih mednarodnih in domačih skupinah, po parasitarnih dohodkih, po špekulaciji, zlorabi in razsipanju. V okviru take reformatorske politike pa je treba sprejeti takojšnje ukrepe proti draginji. Dalje pravi porodilo, da nujnost rešitve teh problemov v okviru zunanje politike miru in neodvisnosti še boljMjčitno kaže na resnost spletk tistih sil v krščapski demokraciji in v vodstvu socialdemokratske stranke, ki hočejo preprečiti demokratični preobrat. Prav tako so nesprejemljive predčasne-volitve. Prebivalstvo naj se izreče na občinskih, pokrajinskih in deželnih Molitvah, ki morajo po zakonu biti jeseni. Nove politične'volitve bi za mo paralizirale državo ih bi odložile rešitev vseh problemov ter zadale nov udarec ugledu gospodarskih ustanov. STOCKHOLM, 17. — Ameriški drža/vna podtajnik za zadeve Srednjega vzhoda Joseph Sisco, ki je imel včeraj v Moskvi daljši razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromškom, je dospel danes v Stockholm, kjer se je sestal s posebnim odlposlamcem OZN za Srednji vzhod Gunnariem Jarrin-gom. Pred sestankom je Sisco izjavil, da bo obvestil švedskega diplomata o srečanju z Grešnikom. Na koncu pravi poročilo, da je danes potreba in modnost premika na levo in da-je treba delati za politično enotnost množic in vseh laičnih in katoliških levih sil. Danes se je začel v kongresni palači v Rimu kongres Italijanske konfederacije delavskih sindikatov (CISL) ob navzočnosti 600 delegatov in predstavnikov skoraj dveh milijonov članov. P.o ■ pozdravu . tujih predstavnikov so pozdravili predstavniki GGIL in UIL Glavni tajnik CGIL Novella je podal analizo sindikalnega gibanja in je nato govoril o nalogan tega gibanja v zvezi s sedanjo politično krizo. Popoldne je podal poročilo tajnik CISL Storti. V Milanu je bila stavka 1200 delavcev milanske podružnice Fiat. Stavkajoči so se zbrali na zborovanju pred podružnico, ko je proti njim nastopila policija. Sindikalne organizacije so nocoj javile, da so določile za jutri enodnevno protestno stavko v vseh milanskih podjetjih skupine Fiat. Zadevno sporočilo FIOM iz Milana poudarja, da znova protestira zaradi nedopustnega in ostrega nastopa policijskih sil proti delavcem. Milanska CISL je objavila sporočilo, v katerem piravii, da je bila akcija policije «povsem neutemeljena in se je izkazala kot nova epizoda enostavnega razkazovanja sile, Id je samo sebi namen*. Poročilo pravi dalje, da je bil pridržan en sindikalist, ki je hotel preprečiti ukaz za napad Pridržanih je bilo tudi pet delavcev, od katerih štirje aktivisti CISL. HUDA NESREČA V LONDONSKEM PRISTANIŠČU v Sest mrtvih in trije ranjeni zaradi eksplozije rezervoarja Eksplozija je nastala zaradi požara na rezervoarju terpentina, ki so ga razstavljali - Največ žrtev med gasilci LONDON, 17. — Pet gasilcev je izgubilo življenje pri eksploziji rezervoarja terpentina v londonskem pristanišču. Rezervoar, ki je bil nameščen na nekem pomolu, je začel goreti in kmalu nato je eksplodiral. Razen šest mrtvih so bili ranjeni tudi trije gasilci. Rezervoar terpentina je bil že prazen, saj so ga prav tedaj začeli razstavljati. Njegova prostornina je znašala 30 kubičnih metrov. Ko je prišlo do požara, so prihiteli gasilci ter so ga skušali pogasiti. Nenadoma pa je prišlo do eksplozije, ki je popolnoma uničila rezervoar ter hudo poškodovala vsa poslopja in skladišča, ki so v bližini. Podoben incident, ki pa ni terjal človeških žrtev, se je pripetil pred enim tednom. V obtoku v Nemčiji Lunin kovanec BONN, 17. — Neko podjetje v Mttnchmiu je spravilo obtok prvi «vesoljsiki kovanec«, ki mu je dalo ime (okrnim«. Kovanec je izdelan iz zlata In srebra, baje z namenom, da bd ga v bodočnosti uporabljali vesoljski raziskovalci, če bd srečala bditja z drugih planetov. Trenutno prodajajo kovance osebam ki nimajo nobene možnosti, da bi odpotovale na Luno. Na kovancu je podobe vesoljca Neila Armstron ga in napis: «Prvd lunin kovanec — prvi pristanek na Luno 1969». Posadka «Ra» zapustila ladjico ST. PETERSBURG (Florida), 17. — Norveški raziskovalec Thor He-yerdhal je ukazal svoji posadki, da zapusti ladjo «Ra» ter se preseii na jabto «Šhenandoah», ki spremlja njegovo ladijco iz papirusa na »adnjem delu poti proti ameriški celini. To vest je sporočil danes sam poglavar odprave. Vest so prejeli v St. Peteraburgu v Floridi. Heyer- do je utrpela v zadnjih dneh, ko so na tamkajšnjem področju razsajali hudi viharji. Zdi se, da so valovi, veter in dež zlomili en drog na jamboru, potrgali jadra ter uničili večji del lesenih ležišč. Brez ležišč, je dejal Heyerdhal, nismo moga počivati dive noči. To je eden izmed glavnih vzrokov, da sem u-kazal, naj posadka zapustil ladjico Raziskovalec bo danes pregledal celo ladjico. Izjavil pa je, da je troje iz papirusa dobre zdržalo silovite nevihte. Bojijo pa se, da so valovi zlomili eno krmilo ter poškodovali razne druge lesene dele ladjice. Hejrardhal je še pojasnil, da «Ra» nadaljuje svojo pot ter pre-pluje vsak dan okoli 25 milj, čeprav jo ženejo naprej le morski tokovi. Sedaj se nahaja kakih 750 mdij vzhodno od otokov Barbados. ESSLINGEN, 17. — V Esslingenu v zahodni Nemčiji so ustanovili no. vo skrajno desničarsko stranko, ki se bo imenovala ((Nemška sociai-li-beralna stranka* (SLP). Njen predsednik bo Martin Paper. Vpliv nove stranke je baje omejen samo na Saden - Wurttemberg. Na kraju prihodnjega leta bo odprtih v Jugoslaviji za mednarodni promet 11 letališč. Na sliki sodobno letališče v Brniku pri Ljubljani ....................................................................................................................................................iiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiHiiiiiimmimmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiii NA UKAZ MILANSKEGA PREFEKTA LIBERA MAZZE Oblasti so zaprle žensko sirotišče podporne ustanove «Mater orphanorum Prefekturna inšpekcija je ugotovila nesodobne pogoje življe- nja v zavodu O. Rocca v kraju Cuggiono pri Milanu MILANO, 17. — Milanski prefekt dr. Libero Mazza je danes ukazal, da se zapre žensko sirotišče »Mater orphanorum*, ki ima svoj sedež v naselju Cuggiono pri Milanu. Prefektov ukaz, ki je stopil takoj v veljavo, je bil sprejet na podlagi izsledkov pregleda, ki ga je 8. julija opravila prefekturna komisija in kateri je bilo naročeno, naj ugotovi, kakšno je resnično stanje v sirotišču. Prefekt Libero Mazza je ukazal, da mora zavod poskrbeti za vzdrževanje mladoletnih deklic v drugih zavodih ustanove. V skrajnem primeru pa bo morala skrbeti zanje pokrajinska ustanova za zaščito in pomoč mladini. Žensko sirotišče v Cuggionu je ustanovil pred 20 leti O. Rocco, ki je bil tudi ustanovitelj širše podporne organizacije «Mater orpha- dhal pa je pripomnil, da je ukazal naj posadka, zapustil ladjico «Ra», j norum» ter reda laičnih sester »ob ker je treba ugotoviti, kakšno ško-(late», ki skrbijo za vse te ustano- ve. Pobuda patra Rocca pa se ni omejila samo na Italijo, temveč se je zakoreninila tudi v nekaterih drugih deželah, kot na primer v San Salvadorju, Gvatemali in v Kamerunu. Žensk pa, ki so j'im te ustanove nudile svojo «pomoč», pa je vsega skupaj le okoli 800. Gre za mlada dekleta pa tudi stare ženske, ki se preživljajo z delom lastnik rok in s podporami zasebnikov. V zavodu v Cuggionu je bilo 20 deklet in 15 priletnih žensk O. Rocco, ki je sedaj v južni Italiji na obisku pri nekem drugem zavodu iste ustanove, je ustanovil zavod v Cuggionu pred 20 leti. V ta namen je uporabil staro bolnišnico, ki jo je obnovil. Tajnica usta-nove je izjavila, da je pater Rocco porabil v ta namen precej denarnih sredstev. Slika zavetišča, ki se je nudila prefekturni komisiji, ko je ta 3 julija opravila pregled, pa je bila NADALJUJEJO SE Veliki porazna. Večina prostorov je bila vlažna, higienski pogoji so bili izredno slabi, a o kopalnicah in prhah ni bilo ne duha ne sluha. Komisija je našla v hladilnikih, Ki niso delovali, pokvarjeno hrano. Mlada dekleta in priletne ženske pa so sploh živele skupaj. Komisija je ugotovila, da je prav to stanje najbolj bodlo v oči. Ugotovili so, da so morala mlada dekleta streči priletnim ženskam, medtem ko so druge delale v raznih delavnicah, kjer je bil delovni urnik višji od dopustnega. Za svoje delo dekleta niso prejemala nobenega plačila ter niso bila zavarovana pri ustanovah INPS in IN AM Zavarovane so bile izključno pri u lanovi INAIL. V zavodu ni bilo potrebne zdravniške ambulante. Zaprtje ustanove je povzročilo veliko zanimanje pri občinstvu in predvsem v časnikarskih krogih. Neka predstojnica reda laičnih sester O. Rocca, ki živi v Milanu in ki ni hotela povedati svojega ime-, na, je izjavila, da so v zavodu ve-] dno lepo ravnali z dekleti. Pripomnila je sicer, da so nadzorniki pred ! dnevi obiskali sirotišče in da so | ugotovili nekaj pomanjkljivosti. Vendar pa — je dejala — smo takoj poskrbeli za odpravo teh pomanjkljivosti. Vittadello ZARADI POPOLNE OBNOVE SVOJIH TRGOVIN VITTADELLO nudi ves svoj izbor za l. 1969 PO IZREDNIH CENAH ZA MOŠKEGA OBLEKE IZ CISTE VOLNE PO 8.000, DEŽNI PLAŠČI PO 11.900,13.900 lir HLAČE IZ ČISTE VOLNE PO 1.900, 2.900 lir 5.000, 8.000 lir JOPICI IZ ČISTE VOLNE PO 3.500, 5.000 7.500 lir 23.700 rezervacij za potovanje na Luno NEW YORK, 17. — Glasnik družbe (tPam American World Airways», ki je ena največjih ameriških le- talskih družb, je izjavil, da so do sedaj prejeli že 23.700 rezervacij za potovanje Zemlja - Luna in nazaj. Pred kratkim je družba sporočila, da bo sprejemala rezervacije, toda ni pojasnila, kdaj bodo začeli s poleti. Množično plavanje po kitajskih vodah HONGKONG, 17. — Vojaki in civilisti po vsej Kitajski so z rdečimi zastavami in slikami Maoce-tunga v rokah plavali povsod, kjer je bilo mogoče, po morju, v rekah, jezerih, potokih Itd. To množično pobudo so opravili ob tretji obletnici Maocetungovega podviga, ko je ta preplava! reko Jangce. Vest je sporočil pekinški radio ter je med drugim pripomnil: «Ne bojte se nikoli ne neba ne zemlje, še manj pa Imperialistov, revizionistov in vseh reakcionarjev tega sveta«. FILM Festival turističnega filma v Lizboni ESTORIL (Lizbona), 17. — V veliki dvorani starega kazina v Estorilu, ki so ga sedaj spremenili v palačo kongresov, se je začel prvi mednarodni festival turističnega filma. Na kongresu bodo predvajali 38 filmov iz 16 držav. Prisotne so države: Portugalska, Italija, Brazilija, Mehika, Kanada, Irska, Nizozemska, Anglija, ZDA, Španija, Belgija, Zah. Nemčija, Avstrija, Japonska, Švica in Švedska. Razdeljene bodo tri nagrade, in sicer: «zlato sonce*, csrebmo sonce* in ibronasto sonce*. WASHINGTON, 17. — Neki glasnik Pentagona je izjavil, da a-meriška mornarica strogo nadzoruje gibanje sovjetskega brodov-ja. ka le prvič zaplulo v Mehiški zaliv. Nadzorstvo Izvajajo vojne ladje in letala na reakcijski pogon. Glasnik je še pristavil, da do sedaj niso imeli s sovjetskimi ladjami nobenega stika In da kaj takega tudi ne predvidevajo v bodočnosti. Na vsak način za sedaj Američani niso komentirali prisotnosti sovjetskega brodovja v Mehiškem zalivu. iiuMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiitiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMHifiiiiiiiiiiiiiHMHiiHiiMiniiinumuiHiiMiiiii HUDA NEVARNOST ZA MLADINO V ZDA Mamila uživajo celo v osnovnih šolah l,osey snema v Sierri Nevadi GRANADA, 17. — Joseph Lo-sey je že skoraj štiri mesece v Sierri Nevadi v Španiji, kjer sne ma film «Figures in the landsca-pe», ki je morda najtežji film njegove umetniške kariere. Losey ne ljubi dogajanja v naravi, toda to pot se je odločil, da bo snemal film v višini 2500 metrov kjer so noči izredno mrzle, vo-dnevi pa je strašno vroče. Poleg tega pa mora filmska ekipa pre našoti tudi oblake prahu, ki se dvigajo iz številnih kamnolomov marmorja. Dva znana igralca so delujeta pri tem filmu. Pravimo, da sta znana, ker nekako pripa data skupini levičarskih razum nikov. Gre za Malcoma MacDo-weja in Roberta Shawa. Ta je znan tudi kot pisatelj in komedio graf.. Film, ki ga snemajo, pnpove duje zgodbo dveh beguncev, ki jih zasleduje dvesto vojakov. Za sledovanje prši tudi helikopter, ki preiskuje zapuščene pokrajine med visokimi vrhovi in grebeni Sierre Nevade. Losey je izjavil, da je namera val s tem filmom dokazati kako narava vpliva na človeško ravnanje Ameriški jazz v plesišču Pečora Na prvem mestu je «marijuana», sledijo pa LSD in drugi preparati WASHINGTON, 17. — Direktor i odstranjena. Interveniral Je odsek vsedržavnega ameriškega inštituta za duševno zdravje Stanley Yolles je izjavil, da se je uporaba mamil in sorodnih preparatov hudo razpasla tudi v osnovnih šolah in ne samo po srednjih. To izjavo je dr. Yolles podal pred preiskovalno podkomisijo ameriškega senata. Pripomnil je, da statistike dokazujejo, da okoli 20 odst. vseučiliških študentov uživa «ma-rijuano*, 8 odst. pa je pokušalo tudi LSD in druge »halucinogene*. Nadalje je navedel presenetljive podatke glede porasta uživanja mamil. Od 20 odst. študentov, ki so užili razna mamila lani, se je ta odstotek povzpel že na 50, a do konca tega leta bo dosegel 70 odst. Na srečo je veliko število študentov, ki užijejo mamila le nekajkrat, potem pa jih popolnoma opustijo. Dr. Yolles je izjavil nadalje, da se je uživanje mamil zelo razpaslo med srednješolskimi dijaki in sedaj ogroža tudi mladež v višjih razredih osnovnih šol. Z metalci plamena proti trumam gosenic OBLEKE PO ZA ZENSKO 1.500, 2.500 lir kostimi po 3.900 lir OBLEKE ZA DEKLICO 900 IIT CONDOVE (Turin), 17. - Nevarnost Imvaoije gosenic, ki so Jdh zadnjih dneh opazili v veli- kem številu (na milijone) na področju Coodoveja, Je bila praktično vojake, ki je uniči) gosenice z metalci plamena. Trije vodi 22. pehotnega polka iz Turina to prišli v vas pod poveljstvom nekega kapetana S seboj so prinesli vse naprave, da b1 z ognjem preprečili pohod gosenic do prvih hiš v vasi Ronco. Vojaki so z metaloi plamena na napalm obkolili v polkrogu področje, kjer je bilo veliko število gosenic ter so jth v razmeroma kratkem času popolnoma uničili. Po končani operaciji sta bila dva hektarja zemljišča popolnoma o-pustočena ln požgana MOSKVA, 17. — Srce jazza v Moskvi je plesišče tPečora*, ki je eleganten lokal na «Kalinino vem prospektu*. V tem lokalu se zbirajo samo ljubitelji jazza (in ženirji, zdravniki, odvetniki, šol niki in visoki funkcionarji), ki ne poslušajo samo izvajanja glasbe te vrste, temveč tudi nastopajo V glavnem gre za nastooe ama ter jev. V teh dneh pa so ljubitelji jazzovske glasbe doživeli izredna nastopa dveh ameriških glasbeni kov, ki sta prišla v Moskvo sku paj z delegacijo ZDA. ki sndelu je na moskovskem filmskem fe stivalu. Na omenjenem plesišči, sta nastopila direktor orkestrov Willis Conover in Leonard Gar ment, ki igra na klarinet. Prv je precej priljubljen v SZ, ke> izvaja jazzovsko glasbo na radii ski postaji «Glas Amerike*. Gar ment pa. ki je sicer znan ko’ glasbenik, je tudi pravni svetova lec predsednika Niiona. Ohčir stvo je toplo pozdravilo izvajan obeh Američanov. .Normalen mladenič* RIM, 17. — Po petih tednih de la v Tuniziji se je vrnila v Rim filmska ekipa Dina Risija. ki je režiser filma tNormalen mlade nič*. Pri filmu, ki je sneman i barvah, so sodelovali med drugi mi Janet Agren, Jeff Morow h Eugene Walter iiiiiiiiiMinmmmiiiiiniiiiiiiiiiitMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinniii, AVTOMOBILSKA NESREČA PRI VICENZI Fiat 600 v drevo trije mrtvi in en ranjen Dva mrtva pri trčenju blizu Modene VICENZA, 17. — Trije mrtvi ln en ranjen so žrtve hude prometne nesreče do katere Je prišlo blizu kraja Ponte di Castagnero. Avto znamke fiat 600 s štirimi potniki PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kate rl koli kraj, tudi v Inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L MO Telefonirajta na it. 37-338 ali 95-823 Je trčil v drevo ter se razklal na dva dela. V zadnjem delu avtomo bila sta sedela dva mladeniča, k: sta bila pri priči mrtva Prvi de) avta pa Je s šoferjem ln enim pot nikom prevozil še kakih deset me trov, nakar sta tudi ta dva zletele Iz razbdtdn avtomobila. Eden od teh Je bil takoj mrtev, drugi pa hud< ranjen. Policijski organi Se niso ugoto vlil, kdo Je upravljal avto Gotovr pa je, da je le eden od potnikov Imel vozniško dovoljenje, ld ga k dobil pred devetimi meseci, drur pa )e imel začasno dovoljenje v vožnjo, ker se je pripravljal m šoferski tzpit. Do hude nesreče Je prišlo tudi v bližini Modene, kjer sta trčila dva tovornjaka. Dve osebi sta iz gubili življenje. BEL R imCRMA RFRIKR Tako imenovana Portugalska Gvineja Afričani prodirajo v belčevo hišo 8. Gvineja je Ahilova peta portugalske prekomorske oblasti. Gospodarska izguba ozemlja ni nič v primeri z udarcem za portugalsko oblast. Cmi Afričani niso do danes zmagali še v nobenem u-poru, in bele oblasti menijo, da ne smejo nikoli zmagati ker če zmagajo v prvem u-poru ne bo .zadnji. Ce belci dovolijo, da jih nekje črnci premagajo, to pomeni, da jih lahko premagajo kjerkoli, in uporom bi se pridružili tudi tisti mlačneži, ki danes stoji)0 ob strani in čakajo. Kot Južna Afrika ne sme do-voliti uspeha nobenega črnske ga upora na svojem območji tako Portugalska ne sme dovoliti uspeva upornikom 84 svojih posestih. Bil bi zaJ* tek konca njene oblasti. V Gvineji so uporniki b®6 ji temu cilju kot kjerkoi drugje, a vseeno so še z*1? daleč, ker Portugalska ni edini sovražnik, proti katere®" se borijo, temveč le zadnj* straža neokolonializma. San Thome in Principe nesrečni otok To sta dva vulkanska otoka, ki sta skupaj petkrat več-a od Tržaškega ozemlja, in kjer živi kakih 70.000 prebivalcev, od katerih je kakih tisoč belcev. Otoka ležita nekaj sto kilometrov proč od obale in zato je o njih znano še manj kot o dogodkih v Portugalski Gvineji. Znano je le, da si je San Thome prislužil naziv: .nesrečni otok’. Leta 1947 se je celo neki portugalski poslanec zgražal nad krutostjo portugalske u-prave nad prebivalci, in za svoje usmiljenje je dobil obtožbo, da je pripravljal udar proti Salazarju, in kmalu se je znašel v ječi. Od vseh uporov, ki so do- slej izbruhnili na otoku, J6 j najbolj znan zadnji, ki j® 5 bruhnil januarja 1953. Por®' galci so zahtevali za delo tf plantažah delavce tudi “ mestnih okrajev, in Ijudst® se je uprlo. Med neredi l9 bil ubit bel podčastnik. Guverner je takoj razdelil belcem orožje in začela 59 je bela kazenska ekspedicij8' ki je stala življenje približa® tisoč črncev. Portugalsko vlado je nek0" liko zmedlo guvernerjevo P0] četje, a vse se je lepo končalo; guverner je odstopil ® vlada mu je izrazila tople čestitke za zasluge, ki si j ib J; pridobil med svojim upray' ljanjem otoka. Madagaskar zastrupljena svoboda Madagaskar je velik otok, približno dvakrat večji od Italije in leži v Indijskem oceanu, nasproti mozambiški oba- druga francoska ozemlja.^Z8jjj so francoske oblasti pripravile protiudar. li; na njem živi kakih šest milijonov prebivalcev. Prvi belci, ki so stopili na otok, so bili Portugalca, to je bilo leta 1506, vendar so ostali na njem le toliko časa, da so ga prekrstili po nekem svetniku. Dve sto let pozneje so prišli tja Francozi. Izkoristili so zadnje ostanke neenotnosti in ponovila se je tragedija tolikih ljudstev, ki so propadla, ker jih je sovražnik našel neenotna Pripomogli so k ustanovi®* druge stranke, ki je bila orodje v njihovih rokah, Pr®“ javnostjo pa naj bi preds®\ ljala črnske nacionalist®8 skrajneže. 29. marca kmalu po volitvah, so čla*8 Francozi so obdržali otok v svoji oblasti do leta 1960, ko so dali otoku neodvisnost. Tako so izjavili oni. in vse svobodne države na svetu so pozdravile madagaskarsko neodvisnost V resnici pa je otok izgubil svojo, res pristno neodvisnost, že pred mnogimi leti, še preden se je v ljudstvu ustvarila jasna podoba, kakšna naj bi bila Nlihovo svobodo so Jim vzeli Francozi, še preden se je izoblikovala in ukoreninila, ter zamenjali so jim jo z drugo, potvorjeno neodvisnostjo, s katero se prebivalca danes ne morejo ponašati Takih neodvisnosti so Francozi darovali afriškim narodom cel ducat v samem letu 1960. In Imenovali so ga «Leto afriške neodvisnosti«. te stranke napadli slopja v štirih mestih, za«o_ sc cele predele mest in P“ vzročild smrt 150 oseb. Stri® ka, ki je na volitvah zn®£. la, je takoj Izjavila, da n®!, kaj opraviti z izivanji in 9 so ti le ukana, s katero Francozi opravičili zatrtje n prednih sil Njinova pričakovanja so ,5? uresničila in Francozi so JSI v krutosti še aaiec presej j Na otok so začele vse vrste izbranega voja*--^. vojaki pomorsaa pehota, padalci, ska legija in drugi. Začele “ saa legija in drugi. z,ace>* se aretacije, ustrelitve, «... • « I nja in požigi ki so trajali in pol Cele vasi so se umika® a gozdove pred vojaštvom, K jih je prišlo «pomirjevat« tam so umirali od lakote, J* sledovani kot divjačina. ^ gi so se pred umikom med njim borili proti Med II. svetovno vojno so Afričani po svetu videli, kako si vladajo belci, in kmalu bd zahtevali nekaj podobnega. Zato jih Je Francija prehitela in jim vtaknila v roke senco demokracije s katero bi si lahko le malo pomagali, tudi če bi jo znali uporabljati, predvsem, ker bi ne bili zmožni enotnega nastopa Na Madagaskarju pa so se Francozi ušteli Ljudstvo je bilo nekoč skoro svobodno in zaradi pretiranega francoskega pritiska le skoro pozabilo na nekdanja plemenska sov rafitva Francozi so namreč med vojno pritisnili še huje, govorilo se je o naselitvi Judov in celo o naselitvi belih kolonov iz sosedne Južne Af rike Madagaskarci so se zbali za svojo zemljo in na prvih povojnih volitvah je njihova e-notna stranka dosegla vse raz-ooložljive sedeže Francozi so osupli nad izidom, bili so prepričani, da bodo tamkajšnji črnci ((molčali« še najmanj desetletje, kot se je zgodilo drugod Zrna ga, predvsem pa enotnost in strnjenost vsega ljudstva so napovedovali takojšen in ne 'zbežen boj za nove pravice; morali so zatreti nevaren napredek v kali Zgledi vlečejo in Madagaskarju bi brez dvoma sledila ---- ..j..., - 0| cozom, a zdi se skoro da Madagaskarci niso nap8,« prvi; bili bi brez dvoma 00 organizirani in oboroženi- O krutosti francoskega sega so znani le drobci vlak aretirancev je odpo^jL iz notranjosti, kjer so Afi"1 ^ ne polovili in ob prihoda cilj so bili na vlaku živi s. mo francoski vojaki, K* t)((, med potjo postrelili ujet®£ Zadnje upornike so postroj li avgusta 1951 tisti Pa>,()j-so zatrtje povzročili z m»fU mi neredi, so bili obsojam zelo mile zaporne kazni Vsi viri soglasno por o 80.000 mrtvih črncih, veflj no pa jih je bilo kaj Ob tisti priliki so se ižk*^ francoski koloni črncu, ki se jim Je kdaj L meril se je to bridko valo, in neki francoski log, ki je opazoval njihovo F četje, je izjavil da so nad siljem uživali Dejstvo, da se nihče n) nil za francosko početje' ji preseneča Se pred kratkim , je zgodilo nekaj podobne®8^ Indoneziji kjer je bilo P% tih na desettisoče Komun®1 ,>■ leta 1958 je bil dokončno 0. trt upor kolumbijanskih tov ki le stal 300 000 Ž^Vj Po pokolu so imeli FraOc ^ prosto pot: nihče se ,-jii več upiral Izbrali so si s ^li nate može ln z njimi ui . iijiiiii r-.f Madagaskar do neorivisn^ s katero domačini lahko , jemu igrajo nedolžno lostno Igro neokolonializm (Nadaljevanje PRIMORSKI dnevnik TUDI STRANSKI STROŠKI POLETA NA LUNO SO OGROMNI Zavarovanje pred okužbo stane kar pet milijard lir v Čeprav je pretežna večina znanstvenikov mnenja, da ne grozi nobena nevarnost, se bo upoštevala zelo stroga karantena strokovnjak prof. Sa-i.at-.0lanaky z londonskega vse-UKca je mnenja, da so Lunina ■a mak»ne posuta z diamanti. Svo-trditev utemeljuje takole: dia--.an is pravzaprav kristaliziran st ogljik. Geološke razmere na n Pa so bile kot nalašč za vjarjanje diamantov Ameriška oljca Armstrong in Aldrin se a torej vrnila z Lune s polni-™,zepi diamantov, saj jima je do-di 1 h?’ da s' na ^ura nabereta tu-,, zbirko, seveda potem ko •gotovita 20 kilogramov najrazlič-! ,se.®a kamenja in rudnin za stro-. vnjake. ki bodo po tem presojali • morda tudi presodili starost, ‘tvor m nastanek Lune. i S*ede na to, da je trditev Tonija le domneva, drži, da bo sta a™ drobec kamna, ki ga bo-j Armstrong in Aldrin prinesla ,j. 'ane- velikanska dragocenost, tu-' ,ce ne bo imel nikakršne zveze ,. kristaliziranim čistim ogljikom, mu pravimo tudi diamant. Po-, ® ameriških kozmonavtov ima i-> |, dru8ačne vrednostne dimenzi-v Kot jjjj more imeti prgjšče dia-ntov. Ustrezno s tem pa nosi ta _ V18 tudi celo goro nevarnosti in . znank. Ena teh nevarnosti ali I Je neznank je možnost okužbe k; ‘H .Zemlje, Lune s strani klic, Jih mogla vesoljca prinesti LunO s sehoi ali svniimi na- je možnost okužbe 1 a n - s seboj ali s svojimi na-b; -?nu' žemlje pa preko klic, ki ^ Jm prinesla z Lune. Ustavimo za trenutek pri tem vprašanju, redvsem je treba povedati, da Potezna večina strokovnjakov P(> nja' da Zemlji ne grozi nobena D.. arn°st s te plati. Z druge strani bili kljub temu sprejeti u-vam "V u^rePi, ki zagotavljajo vso Lun' tud‘ v primeru, če bi na mi”1, Preš obstajali mikroorganizmu’ j b* bili škodljivi človekove-mu tdravju. , jiartlost pred morebitno škodljivimi klicami _ _ Drirt stro8a karantena, ki su ju "‘Pravili strokovnjaki NASA. Ne zi 0 navaJali vsega, kar je v zve-j. tem, dejstvo pa je, da bodo stooil^trong in Aldrin, ki bosta tiap a p Luno in se z nje vrnila ki bdno ladjo, kot tudi Collins, bo nato pripeljal na Zemljo, okužbo z Lune zago-so jo ločeni od ostalih ljudi in ves ',Ut$tilfeherni Predmet, ki bo prišel to. k z Luno in njimi, bo za do-Sveta° izohran od ostalega Vse a . Ta izolacija gre dosledno Prekoi pristanka na oceanu pa Houst adje ,in do kopnega vse do sta jj kjer so na periferiji me dišče radiU posebno izolacijsko srepem' v katerem bodo kozmonavti bod.ve‘ najmanj 21 dni, preden “Ost &meli med svojce in v jav- p nič m **■. Popolno izolacijo, ki stane valuti r kot 5 milijard lir v naši za tgL Izvedenci pravijo, da gre cijo t° Hnenovano biološko izola-stik’ /.° Je sieberni celo biološki svetAn?e<1 kozmonavti in ostalim celo zr uemog°d. saj se bo filtriral tra t . iz tega izolacijskega cen-p°s’ebnrej zra.k’ ki bo uhajal skozi ga p® Ventilske naprave iz vse-in vtatjra' medtem ko bodo okna kotf»”„ vseSa centra ves čas zra- V7 zaprta. gel taVeZi>z nevarnostjo, da bi mo-Ijati t,l j človeški podvig pripe-bil0 j® do nevarnosti okužbe, je ^retežn®i z:e veliko povedanega, mrvepjaa večina strokovnjakov je Le boi;’ da nevarnosti okužbe ni. ki J.r^dki so tisti znanstveniki, lijonih 40’ da ,se Je na Luni v mi-‘n milijardah let vendarle ali vsaj nismo o njenem obstoju gotovi. Direktor višjega zdravstvenega zavoda prof. Marino Bettolo je o tem vprašanju med drugim rekel: »Če obstajajo na Luni mikrobske oblike življenja, je možno, da se te prenesejo na Zemljo. Toda ni si možno zamisliti, da bi se te mikrobske oblike življenja znašle v zemeljskem okolju, še posebej ne v človeškem organizmu. » Prof. Cinino, docent za mikrobiologijo na rimski univerzi, pa s svoje strani zatrjuje takole: «Če na Luni obstajajo mikrobi, je jasno, da jih moremo zanesti tudi na Zemljo. Toda najprej je treba ugotoviti, če so na Luni zares ta bitja. Teoretično bi ne mogli izključiti možnosti obstoja tako imenovanih anaerobnih mikrobov, kakršen je na primer bacil, ki povzroča tetanus. To so mikroorganizmi, ki živijo brez zraka. Toda ambient, okolje na Limi se ne razlikuje od našega zemeljskega samo po tem, da na Luni ni zraka.v Prof. Rodolfo Margaria, redni profesor za fiziologijo na milanski univerzi, je bolj odločen. Glede tega pravi: «Na Luni ni vode in če ni vode, ni življenja, kakršno si mi zamišljamo. Vrhu tega se na Luni v času Luninega dneva temperatura povzpne na 100 in tudi več stopinj Celzija, zatorej tam ne more biti življenja, niti za mikrobe. K temu dodajmo še, da je Lunin dan precej dolg in da se zaradi tega temperature dvignejo tudi do 140 ali 150 stopinj Celzija. To za gotovo onemogoča obstoj mikrobov na Luni.» Direktor klinike za infektivne bolezni v Genovi prof. Tolentino, ki je sicer tudi zelo znan teoretik, med drugim pravi: «če je res, da obstajajo mikroorganizmi, ki morejo živeti tudi v povsem drugačnih razmerah, kakršne so naše, si ne moremo zamisliti življenja brez ozračja. Obstaja edino ena možnost, in sicer možnost trosov, »semen* nekih bakterij izpred milijonov let, «se-men», ki bi bila sposobna ponov no oživeti po daljši dobi, ko bi prišla ponovno v razmere, kakršne so bile tedaj, oziroma v razmere, ki so primerne za njihovo življenje. * Direktor zavoda za histologijo na bolonjski univerzi prof. Carlo Riz-zoli je mnenja, da so nevarnosti okužbe Zemlje s klicami z Lune zares majhne. «Kljub temu — pravi dobesedno — pa jih ne smemo načelno odkloniti oziroma zanikati.* Vrhu tega pa prof. Carlo Rizzoli meni, da predstavlja možnost proučevanja Lunine tvarine za znanstvenike, posebej še za biologe, ču-duvito priložnost, za katero je vredno tvegati tudi morebitno nevarnost okužbe. Tudi za profesorja fiziologije na palermskem vseučilišču prof. Vit-toria Zagamija velja, da človeštvu ne grozi nobena nevarnost. Prof. Žagami meni, da so razmere na Luni tako različne od življenjskih razmer na Zemlji, da bi vsaka drobnoživka, ki bi jo kakorkoli prinesli z Lune, na Zemlji poginila in bi se ne mogla razmnoževati. Ko smo se tako preko mnenj strokovnjakov prepričali, da človeštvu ne grozi nobena nevarnost, dopustimo še možnost, da kaki klici vendarle uspe uiti skozi vse te ovire, celo skozi filtre biološkega centra za karanteno. In kaj se bo zgodilo tedaj? Prof. Marino Bettolo je v zvezi tem omenil, da so nekatera primitivna plemena, ki so prišla v stik s civiliziranim svetom, bila od tega okužena in so izginila. Glede tega so zelo značilni primeri amazonskih Indov, ki so malo manj kot izginili zaradi okužbe s klicami dokaj preprostih bolezni, ki belemu človeku niso veliko škodovale, ki pa so mariie na veliko med ljudmi, ki niso bili proti tem klicam odporni. Da ne bi kdo vzel tega primera preveč tragično, bomo povedali, da je večina italijanskih strokovnjakov mnenja, da so preventivni ukrepi, ki so jih sprejeli strokovnjaki NA SA, že pretirano temeljiti, tako da «praktično ni nikakršne nevarnosti za življenje na Zemlji*, kakor je rekel prof. Margaria. \ dneh od 22. do 26. t.m. bo v Kopru, Piranu, Portorožu in Izoli vrsta folklornih prireditev, ki spadajo v letošnji 10. jubilejni, festival jugoslovanske folklore. Na letošnjih prireditvah bo nastopilo več slovenskih ansamblov in pa trije poklicni ansambli, beograjsko Kolo, skopski Taneč in zagrebški Lado. Na sliki Taneč, ko izvaja komitsko kolo. NA LETOŠNJEM SEMINARJU V LJUBLJANI Zbor slovenistov z vsega sveta Kdo je še vse predaval - Zaključna prireditev ■ Sprejem pri rektorju ljubljanske univerze Ker smo prejšnjo nedeljo pisali o nedeljski ekskurziji udeležencev seminarja, je pač odpadlo poročilo o predavanjih in prireditvah v drugem tednu seminarja. Z ato se z njim oglašam danes, ker se mi stvar zdi zanimiva kljub temu, da ni več tako aktualna, kot bi bila prejšnji teden. Predavanj je bilo v drugem tednu seminarja deset in sicer vsak dan po dve. V ponedeljek, 7. julija je najprej govoril dr. Lino Legiša o slovenski romantiki. Orisal je romantiko pri Slovencih kot čas širšega narodnega prebujanja, kot preporod slovenske besede in predvsem slovenskega pesništva, ki je ldjub mladi tradiciji doživelo izredne uspehe. Dalje se je pomudil ob največjih osebnostih slovenske romantike, najdlje se- ■lllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||lllllllllllllllllllll|l|||||||||llllllllllllH||||,ll||||||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||u|1|||||||||||||||m|||||||||||||||||||||||ll|||||ll|||lllll ZDA SE SPREMINJAJO V PRAVCATI ARZENAL Bakterije in kemija v načrtih Pentagona Ves znanstveni svet bi se moral združiti v borbi proti načrtom vesoljnih militaristov, ki bi človeštvo radi spremenili v gmoto poizkusnih kuncev za zakol nUa oblika, življenja, pa če- °brai fej VV °Wik* trosov mikrobov, to-dr°bnoživk omrtvičenih če bi “živeti -k’ k* bi mogla ponovno “:le aj: c® b‘ se razmere spreme-v sta n ir, • ie Povedano se vrnile v. IZDPPfl mili lAnmi tviiliionrl let, v 1® lzPred milijonov, milijard tudi Dr.V®z' s Lem je nekdo omenil jih lrtl“r mikroorganizmov, ki kcip ,-J/, “ekaj leti odkrili v ne-?|,S8ttoriSkem rudmku soli, mikro-v^Posobn' ki S° bili živ‘ienisko PETEK, 18. JULIJA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Kam v nedeljo?; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Program za mladino; 17.55 Naši športniki; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Ljubljanski jazz ansambel; 19.00 Otroci pojo; 19.20 Melodije; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.35 Veseli utrinki. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.35 Folklorni program; 14.50 Trio Boschetti. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Pisana glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Plošče; 10.15 Pisana glasba; 10.45 Znani pevci; 11.15: Nove plošče; 11.30 Priljubljene popevke 12.00 in 12 45 Glasba po željah: 14.00 Domača kronika; 14.35 Danes pojo...; 15.00 Gojenci glasbene šole; 15.20 Cordovox; 15.35 Pisana paleta; 18.00 Popoldanski koncert; 19.00 in 20.30 Prenos RL' 20.00 Orkester Strange; 23.10 Pisana glasba; 23.35 Čelist P. Casals. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9 06 Zvočni tiak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Baritonist R. Cesari; 12.05 Kontrapunkt; 13.00 Po dnev nih vesteh Tour de France; 14.45 in 15.13 Plošča za poletje; 15.30 Nove knjige; 10.30 Neapeljsko poletje; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Montale o Montaleju; 21.15 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8 40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 14.00 Juke box; 15.00 Popevke; 15.18 Ital. kvartet; 16.00 Rapsodija; med 16.00 in 17.30 Tour de France; 16.35 Z glasbo na po čitnicah; 17.35 Juke-box poezije; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Pa čeprav so bili že “i> v krt^i-jonov 'et «in!v0jAvAti d°bro voljo najmlajših, i® bo tod 21.5. do 21.6.) Pri-<*ih si : ,Usk'aditve več nasprotu-Pravljen ' teres<)v- Z uspehom od M ^sporazum. nkreP. s i! ?'G' do 22.7.) Sprejmite t^avib, i.,Kater‘m boste deloma po pi^ni staJ!1® včeraj zgrešili. Po-Pihe. Počitka in družinske to- 4:v r^, P°SU: d«*!-,,23'7’ do 23-8-) D«40 bi a vest o nekem znova vzpostavljenem ravnotežju. Manjši spopad z drago osebo. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Pazite na zanko, ki vam jo bodo nastavili. Ne delajte si utvar, z grobostjo si ne boste prav nič pomagali. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V zvezi z nekim vašim uspehom bo precej hrupa, toda nič več. Izpolnite čimprej neko svojo obljubo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Povedati boste morali svoje mnenje o nekem res nenavadnem načrtu. Upoštevajte, da so tudi drugi ljudje občutljivi. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Trdno se postavite na lastno stališče in v ničemer ne popustite. Zavidanja vreden družabni uspeh. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Primeren dan za uresničenje nekaterih novih načrtov. Nesporazum med prijatelji. * VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanimiva ponudba v zvezi z gekim dolgoročnim načrtom. Z zadovoljstvom in srečo izpolnjen večer. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pogum nim naporom dosežen odličen uspeh Odpravite neko čustveno vrzel. Pred kratkim je «New York Times* objavil vest, da Pentagon v posebnih skladiščih hrani o-krog 100 milijonov doz plina, ki na človekov organizem učinkuje tako, da paralizira njegov živčni sistem. R. McCaithy, član kongresa, je v enem svojih posegov izjavil, da ogromne rezerve strupenih snovi, nakopičene v ZDA, »zadostujejo za uničenje 100 milijard oseb*. Toreo ta in številna podobna dejstva oziroma izjave so dovolj zgovoren dokaz za to, kakšen obseg je že v ZDA dosegla proizvodnja sredstev množičnega uničevanja. Na izdelovanju bakteriološkega to kemijskega orožja delajo številni znanstvenoHraziskovatoi centri ,ki jih finansira obrambno ministrstvo ZDA. V pjdh je zaposlenih 13.000 znanstvenih delavcev. Viihu tega sodelujejo pri izdelovanju oziroma odkrivanju novih sredstev množičnega uničevanja znanstveniki 70 univerzitetnih u-stanov Ameriški militaristi se ne ozirajo na stroške. Samo v zadnjih osmih letih so se stroški izdelovanja bakteriološkega in kemijskega orožja — po nepopolnih podatkih Pentagona — povečali za Sedemkrat. V tekočem letu so za te namene določili 400 mdiijonov dolarjev. To so uradne številke, vtem ko je ameriški tisk že večkrat pisal, da so stroški za te namene še mnogo višja. Dnevnik «News-day» je na primer poročal, da «samo vojaški kemijski center v Edgevvoodu porabi za kemijsko to bakteriološko orožje 429 milijonov dolarjev letno*. Po podatkih, ki so bili objavljena v raznih ameriških časopisih, je ameriška vojska opremljena oziroma oskrbljena s precejšnjim številom kemijskih sredstev visoke stopnje strupenosti. Veliko važnost pripisujejo preparatom, ki imajo lastnost, da paralizirajo živčni sistem. Uporaba teh sredstev povzroči takojšnjo smrt. Obstajajo pa tudi silno močna sredstva za povzročanje psihičnih motenj. Ljudje, ki so postali žrtev teh sredstev, postanejo začasno paralizirani, gluhi, slepi in se jih loteva nekakčna manična mrzlica. Pentagon se je potrudil, da si je ustvaril celo vrsto najrazličnejših bakterioloških orožij. V največji tajnosti pa so ohranjeni bolezen povzročajoči dejavniki, ki jih za te namene uporabljajo. Inozemska tisk navaja, da v laboratorijih v ZDA, kjer se ukvarjajo z odkrivanjem in izdelovanjem bakterioloških orožij, posebno pozornost posvečajo povzročiteljem zločestih tvorov, s katerimi inficirane osebe umrejo v roku 24 ur, kot so tudi že bile predmet proučevanja bubonska kuga in druge strašne bolezni. Na zahtevo ameriškega obrambnega ministra so v posebnih u-radih za načrtovanje pripravili tudi vse potrebno za izdelavo u-streauh prevoznih sredstev, ki bodo omenjena bakteriološka in kemijska orožja ponesla do mesta njihove uporabe oziroma do cilja, ki ga bo treba z njihovo pomočjo uničiti. Kot poroča revija «New York Times Magazine* so v ZDA izdelali in preizkusili tudi nekatere zelo zapletene naprave, s pomočjo katerih je moč v radijsko vodene rakete, v ročne bombe, topovske izstrelke itd. vnesti mikrobe in razne strupene snovi. V vseh rodovih oziroma enotah ameriške vojske so bili ustanovljeni posebni oddelki, oboroženi. t.j. opremljeni s kemijskim to bakteriološkim orožjem. Italijanski tednik »ABC* je pisal, da takile oddelki obstajajo sžasti med ameriškimi enotami v zah. Evropi. Vojaški strokovnjaki v Washing-toou nadalje že dalj časa razvijajo in izpopolnjujejo teorijo o vodenju kemijske in bakteriološke vojne. Na njihovo zahtevo je bilo napisanih že precej ,.< au.ul , * * * Ko sva te dni sedela v senci nedaleč od tiste lipe, ki je dala pred 70 leti ime domačemu društvu, je Miro enega za drugim fiksiral dogodke, ki so se mu najbolj vtisnili v spomin. Predvsem vse pomembne društvene obletnice, ki so bile po naključju tudi njegovi življenjski jubileji. Spominjal se je 25-letnice, ki jo je pomagal organizirati leta 1924 in nato — kot najmogočnejše — 5 0-letnice leta 1949. Bila je to v vasi prva velika proslava po vročih kominform-skih dneh. 14 zborov je nastopilo in iz Sežane so prinesli društveni prapor. Prerojena Bazovica je takrat izpričala svojo zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja od Bidovca do zadnjih padlih osvoboditeljev v maju 1945 in Mirova prizadevanja so doživljala zmagoslavje. V teh dneh je ves zakopan v priprave na proslavo 70-letnice. Toda ne svoje, ta bo skromna, kot je skromen sam; društvene, ki bo v nedeljo, 27. t.m. Ob pripravah podoživlja svojo mladost in se vrača na prehojeno pot. S svojim 11. letom je prvič pel v cerkvenem in društvenem zboru in tudi tokrat bo pel, čeprav je uradno svoje mesto v zboru že odstopil mladim. Pesem je bila tista, ki ga je vedno spremljala, mu vedrila značaj in polnila srce z navdušenjem za vsako pravično stvar. Kajna eno je lahko naš jubilant Miro predvsem ponosen: da je vedno služil samo pravični stvari, in prepričan sem, da je tudi zavest čiste vesti, ki ga dela pri njegovih 70 letih mladostnega in prožnega. Ko mu. danes stiskamo roko v hvaležnosti za vse kar je storil na šolskem, prosvetnem in narodnem polju za naš rod, mu želimo, da bi skupno s svojim društvom in n krogu svojih dragih slavil še mnogo okroglih obletnic čil in zdrav, nasmejan in zavzet za vse kar se pri nas dogaja; pa še, da bi se mu kmalu izpolnila vroča želja, da bi bil dograjen bazovski kulturni dom, ki naj doprinese k še večjemu razmahu tiste kulturno - prosvetne dejavnosti, kateri je pred toliko leti tudi sam pomagal postavljati temelje. j. k. PRED ZAKLJUČKOM POLETNEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Soglasno odobren zakonski osnutek o podpori dežele za protosinhrotron Včeraj je deželni svet odobril tri zakonske osnutke . Poudarjena nujnost globalne rešitve problemov hribovskih krajev - Svetovalec Stoka opozoril na resnost gospodarskega položaja v Beneški Sloveniji Seje deželnega sveta si sledijo vsak dan, ker predsedstvo namerava zaključiti poletno zasedanje z jutrišnjo sejo. Tako je deželni svet na včerajšnja seji odobril tri zakonske osnutke. Prvi zakon, ki ima samo tri člene, določa funkcijske nagrade predsednikom in članom upravnih svetov deželnih, pokrajinskih in krajevnih bolnišnic. Diskusija je bila zelo kratka in zakon je bil soglasno odobren, ker so se predstavniki vseh skupin strinjali s predloženim osnutkom. Tudi zakon o prispevkih dežele za študije in tehnološke raziskave (za protosinhrotron pri Doberdobu) je bil soglasno odobren. Odbornik Stopper je dejal, da je to tretji tovrsitnd poseg dežele za študije in tehnološke raziskave, ki so nujno potrebne za utemeljitev izbire področja pri Doberdobu za protosinhrotron. V ta namen je dežela prispevala že 115 milijonov lir, z novim zakonom pa je določenih še 70 milijonov lir v okviru deželnega proračuna za letošnje leto. Dosedanji prispevki dežele so znatno pripomogli k poglobitvi študij in raziskav ter so omogočili izkopavanje jarkov, predorov, razna merjenja, izdelovanje topografskih kart itd. Deželna uprava poudarja, da je nujno potrebna nadaljnja pomoč v zaključni fazi, ko gre za dokončno izbiro kraja za izgradnjo tega ogromnega in nadvse pomembnega obrata. Svetovalec Cuffaro, je pripomnil, da bo ta prispevek dežele zelo koristen, priznal je, da je dežela precej napravila za podpiranje kandidature Doberdoba, očital pa je vladi, 'da se je do sedaj premalo zavzela za to važno vprašanje. Izrazil je tudi upanje in pričakovanje, da bo izgradnja protosinhrotrona pri Doberdobu omogočila tudi zaposlitev mladih strokovnih sil, ki zdaj ne najdejo kruha doma in ga morajo iskati v drugih mestih, ali pa celo v tujini. Svetovalec Ramani je pohvalil delovanje deželne uprave in zagovarjal tudi vlado, češ da je vendar nekaj napravila za proto-sinhrobron pri Doberdobu. Odbornik Stopper je med drugim dejal, da je bilo v prvi fazi opaziti nekakšno neodločnost vlade in tudi zaradi tega, ker sta bila na seznamu dva kraja v Italiji za izgradnjo protosinhrotrona. Tretji zakon o prispevkih za razne industrijske obrate v hribovskih predelih je bil odobren z večino glasov. Proti so glasovali svetovalci KPI in PSIUP. Novi zakon določa prispevek dežele 250 mili jonov lir letno za štiri leta (20 odstotkov prispevka na račun ka pitala na skupne stroške) podjetjem, ki bodo zgradila nove industrijske obrate v hribovskih predelih, ali pa podjetjem, ki bodo razširila svoje industrijske obrate tako, da bodo zagotovila 50 novih delovnih mest in zvišala svojo proizvodnjo vsaj za 30 odstotkov. Iz diskusije je bilo razvidno, da bo tak prispevek izkoristil predvsem neki furlanski izseljenec, ki je postal industrijai.ec in obogatel v Švici, zdaj pa se namerava vrniti domov in zgraditi pri Tolmezzo industrijski obrat za avtomobilske pritikline in nadomestne dele. Svetovalec Schiavi je predvsem izrazil svoje zadovoljstvo, da so večinske stranke priznale kritično stanje v hribovskih predelih, zlasti v Kar-rciji in Beneški Sloveniji. Dejal je, da se popolnoma strinja z novim zakonskim osnutkom, toda razširiti je treba njegov obseg in določiti | večje vsote za prispevke. Poleg tega pa je poudaril, da mora dežela poskrbeti izgradnje industrijskega predelavo rude iz rabeljskega rudnika. Svetova.ee Baracetti je poudaril, da taki zakoni z malenkostnima posegi nikakor ne morejo rešiti problema industrializacije hribovskih predelov in zaustaviti izseljevanje prebivalstva. Ponovno je opozoril na pereče vprašanje izseljencev in izpraznitve hribovskih vasi v Kami ji ter Beneški Sloveniji. Pripomnil je, da je nujno potreben organičen načrt in podpora ne samo dežele, ampak tudi države. Pred zaključkom diskusije se je jo zaradi poslabšanja gospodarskih razmer. Dosedanji ukrepi so bili malenkostni in brez učinka. Predlagal je, naj bi dežela dala pobudo za ustanovitev stalne krajevne komisije, ki bi ob sodelovanju z deželo in krajevnimi ustanovami izdelala globalni načrt za rešitev socialno gospodarskih problemov Beneške Slovenije in Rezije. Reševanja problemov teh zapuščenih in revnih krajev se je treba lotiti čim prej, konkretno in z učinkovitimi posegi. Ob zaključku je odbornik Dulci izjavil, da' so prispevki, ki jih določa novi zakon, skromni, ker deželna uprava hoče pred nadaljnjimi večjimi posegi proučiti izkušnje na tem področju. NA POBUDO TRŽAŠKE KPI Spominska svečanost za Jožetom Srebrničem Govora posl. Albina Škerka in senatorja Seme - Spominska knjižica o padlem borcu Zborovanja KPI Baracetti spot oglasil in izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti, ker imajo taki zakoni propagandni namen, ne rešujejo problemov, pač p>a le določajo prispovke iz javnih sredstev zasebnim podjetnikom, kapitalistom, ki bodo skrbeli predvsem za svoj profit in bodo odpuščali delavce, ko se jim bo to zdelo potrebno. Poročevalec Di Gallo (KD) je dejal, da je diskusija prešla okvir zakona in zajela splošno poreče vprašanje hribovskih krajev. Pripomnili pa je, da je to le prvi korak in da bodo izkušnje zelo koristne za nadaljnje posege. Svetovalec Boschi je pripomnil, da so vse doline v hribovskih predelih Severne Italije industrializirane, razen naše dežele. Dejal je, da se gospodarski problem hribovskih krajev ne bo rešil z raznimi prispovki za turizem, kmetijstvo itd., ampak z izgradnjo velikih industrijskih obratov, ki bodo imeli po dolinah vrsto manjših obratov. Svetovalec Štoka je opozoril deželni svet na žalostne razmere v Beneški Sloveniji in Reziji, kjer se vasi z dneva v dan prazni- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMEMBEN DOGODEK V OKVIRU SKUPNIH PRIZADEVANJ Župan Spaccini v Ljubljani na otvoritvi razstav «Tržaški Kras» in «Kraška hiša» Razstavo «Tržaški Kras» sta prispevali tržaška občina m mestni muzej «Revoltel!a» Nagovora ravnatelja Etnografskega muzeja dr. Kuharja in župana Spaccinija ■ Prisotni so bili številni člani izvršnega sveta Slovenije in druge ugledne osebnosti iz Trsta in Ljubljane Danes, 18. julija ob 12. uri, bo pri ladjedelnici svetega Marka zborovanje komunistične partije. O sedanji vladni krizi in nevarnosti avtoritarističniih poizkusov v diržavi bo govoril tajnik federacije, inž. Antantno Ouffaro. V veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina je bila včeraj zvečer spominska svečanost za go-riškim komunistom, prvim slovenskim komunističnim poslancem Jožetom Srebrničem. Dvorano, ki je bila za to priložnost okrašena z rdečo partijsko zastavo in Srebmičevo sliko, je mnogoštevilno občinstvo popolnoma napolnilo. Lik padlega, soustanovitelja KPI, pa je v kratkem uvodu tajnika tržaške federacije KPI inž. Cuffara in bivše poslanke Beme-tičeve, orisal slovenski poslanec Albin Škerk. S preprostimi besedami je Škerk pospremil Srebrniča na njegovi trdi življenjski px>ti in poudaril predivsem veliko vero v ljudstvo, ki ga je navdihovala. Pri tem se je spomnil najvažnejših etap Srebmičevega življenja: članstva v avstrijski socialnodemokratski stranki, prostovoljnega jetniš-tva v Rusiji, udeležbo v oktobrski revoluciji, «ld mu je vtisnila pečat boljševika, ki ga je nosil do smrti*. Spomnil se je nato njegovih prvih povojnih let, neutrudljivega zavzemanja pri organiziranju KPI na Goriškem, volitev v Solkanu, kjer je bil izvoljen za podžupana in končno kandidature v italijanski parlament, skupno z Gemnarijem. Pevci zbora p.d. «Lipa» v Bazovici kličejo svojemu zvestemu in dolgoletnemu pevcu MIRU PRESLU OB NJEGOVI 70 - LETNICI, še na mnoga leta! Učiteljski natečaj za rešitev problema obrata za (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — V etnografskem muzeju v Ljubljani je bila nocoj redko topa slovesnost. Odprla so hkrati kar dive pomembni in znacdlini razstavi istega značaja. Prva je prikazala Kraško hišo, pripravil pa jo je slovenski etnografski muzej, ob sodelovanju fcraiske Turistične zveze v Sežani. Drugi del razstave pa je prišel iz Trsta v obliki , celovite samostojne razstave ((Tržaški kras«, ki sta jo posredovala občina mesta Trst in muzej «Revoltella». Slovesnosti odprtja te enkratno zanimive razstave so se udeležili številni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja, med njimi predsednik Kulturno - prosvetnega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek, člani izvršnega sveta dr. Ernest Petrič, dr. Vladimir Bračič, Jožko štrukelj, inž. Razdevšek in Ri-no Simoneti. Poleg tega pa se je udeležilo odprtja razstave izredno veliko število Ljubljančanov. Na slovesnosti so bili navzoči tudi številni gostje iz Trsta, med njimi župan tržaške občine inž, Marcelio Spaccini, odbornik tržaškega občinskega odbora Dušan Hreščak ter direktor muzeja Re-voitella dr. Montenero. Ravnatelj slovenskega etnografskega muzeja dr Boris Kuhar je toplo pozdravil vse goste in številno občinstvo in se zahvalil vsem, zlasti pa tržaški občini in muzeju Revoltella, ki so pripomogli k u-resnlčitvi te pomembne razstave. «Danes odpiramo dve razstavi, je dejal dr. Kuhar, prva na svojstveni način govori o Krasu in nam predstavlja tržaški Kras od pokrajine do arhitekture, druga pa govori o kraški hiši v Sloveniji. Naša želja je, je dejal dr. Kuhar, da bi podali čim bolj pristno podobo našega Krasa in njegovega človeka, po drugi strani pa je razstava tudi svarilo in opozorilo pred nevarnostjo, da bi se izgubila lepota in izvirnost kraške pokrajine in ljudske arhitekture pred novim časom. župan tržaške občine inž. dr. Marcelio Spaccini je nato odprl razstavo ((Tržaški Kras«, ki jo je prispeval mestni muzej Revoltel- la. V svojem nagovoru Je župan Spaccini izrazil zadovoljstvo, da se mu je ponudila priložnost odpreti v Ljubljani razstavo, ki je že pred tem doživela velik uspeh v Trstu, Rimu in Vidmu. Orisal je namen razstave, ki naj izraža prizadevanja za ohranitev vseh značilnosti Krasa in njegovega človeka. To naše najnovejše srečanje ima tudi politični značaj, je poudaril župan Spaccini, saj se vključuje v vsa naša dosedanja srečanja s predstavniki Slovenije. Odprtje razstave o Krasu v Ljubljani dokazuje, po besedah župana Spaccinija. obojestransko voljo, da bi ohranili bogato kulturno in človeško dediščino, ki jo pomeni Kras s svojimi značilnostmi. Podobno je tudi predsednik občinske skupščine Sežana Stane Čehovin, ki je odprl slovenski del razstave, poudaril pomen vseh prizadevanj, k j teže k zaščiti kraških znamenitosti. Na koncu je v imenu slovenskega Etnografskega muzeja dr. Ivan Sedej številnemu občinstvu orisal značilnosti kraške hiše in kraških naselij ter poudaril veliko umetniško raven kraške ljudske arhitekture. Obiskovaloi so si nato ogledali zanimive diapozitive, ki so prikazale značilne kraške pasaže, Kmetijska zadruga Kras iz Sežane pa je obiskovalce pogostila s pristnim kraškim pršutom in teranom. Predsednik mestne skupščine Ljubljana Miha Košak je nocoj priredil večerjo v čast tržaškemu županu inž. Marceltu Spacclnjju. DRAGO KOSMULJ bolnišnico, so ponesrečenki. ugotovili resne poškodbe po glavi in obrazu ter številne udarce in o-drgnine po vsej levi strani telesa. Zaradi tega so jo nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno 40 dni. Na istem oddelku, so okrog 10. ure zjutraj sprejeli s strogo pridržano prognozo tudi 69-letmo u-poikojenko Luigio Oberdan iz šem-polaja št. 75 zaradi hudega možganskega pretresa. Ponesrečenko je v bolnišnico pospremila neka njena nečakinja, ki je dežurnemu zdravniku , izjavila, da se je njena teta močno udarila v glavo pri padcu s postelje v lastnem stanovanju. Poslanec Škerk je pri tern pripomnil, da je_ pomenila izvolitev Jožeta Srebrniča v rimski parlament na listi KPI veliko zmago partije in vsega slovenskega ljudstva, predvsem kmečkega prebivalstva. O-rrvenil je nekaj drobnih podatkov iz njegovega življenja v Rimu, ko je v svoja špairtanski skromnosti spal na klopeh v ljudskem vrtu in jedel jabolka in rožiče, zato da je lahko prinesel domov, partija, bornih sto lir, ki so mu jih dali tovariši na pot. Iz parlamenta je Srebrnič šel v fašističnih okovih, preživel vrsto let v fašističnih zaporih in kon-finacijii, zbežal v Ljubljano, kjer so ga klerikalne oblasti aretirale in izročile fašistom v Postojni. Svobodo je okusil šele po razpadu Italije v 1. 1943. škerk je posebno podrobno spregovoril o zadnjem delu Srbemičevega življenje, njegovem nastopu v NOB, do tragične smrti v valovih Soče, 11. julija 1944. Za Škerkom je o Srebrničevem liku spregovoril še senator Paolo Šema. Sledil je nastop pevskega zbora iz Zgonika, ki je zapel pet partizanskih pesmd. Ob pmiki 25-letnice Srebmičeve smrti je tržaška federacija KPI izdala knjižico, ki jo je uredil Mirko Kapelj. V njej so poleg uvoda, ki ga je napisal posl. Albin škerk, tudi pismo predsednika poslanske zbornice Pertinija, ki je Srebrniča poznal iz zapora, izvlečki iz življenjepisa, ter spomini Ivana Regenta, Franca Klopčiča, Marije Bemetič, Leopolda Gašperini ja, Franceta Bevka in drugih. Tečaj primerjalnega delovnega prava Mednarodna šola primerjalnega delovnega prava prireja na tržaškem vseučilišču poseben tedenski tečaj, ki za bodo odprli danes ob prisotnost, najvišjih krajevnih in šolskih oblasti. Tečaja se bo udeležilo 75 strokovnjakov iz dvajsetih držav, med terni prof. Bal-zairini, ki vodi mednarodno šolo, bivši belgijski minister Troolet in splošni tajnik organizacije, Švicar Bernstein. Enaindvajsetim narodnostim pripadajo strokovnjaki, ki bodo predavali na tečaju, ki bo trajal trd tedne in bo razdeljen v dva ciklusa, v ciklusu predavanj o o-snovah raznih mednarodnih sistemov in evropskih zakonodajah in primerjalni ciklus. Brvi teden bo govor .o sindikalnih vprašanjih, v drugem o posameznih delovnih odnosih in pogodbah, v tretjem pa o odpustih. Šolske vesti Državna srednja šola s slovenski® učnim jezikom «Fran Levstik« ** Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo vsak dan a0 vključno 25. Julija letos. Osnovna srednja šola s slovenski® učnim jezikom «Fran Erjavec« ' Trstu (Rojan) javlja, da se je P'1' čelo s 1. julijem vpisovanje v vse razrede te šole. Vpisovanje v PJV" razred bo vključno do 25. t.m. Pojave sprejema tajništvo vsak fl*“ od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje le »Ivan Cankar« sporoča, da se 1 pričelo s prvim julijem vpisovanj v I. razred te šole, ki bo trajalo vključno 25. t.m. Prijave sprejel« tajnštvo šole vsak dan od 9.-12. d?*. Ravnateljstvo državne srednje (Simon Gregorčič« v Dolini sporoc« da se je pričelo s 1. julijem vpisov*-nje v i. razred te šole, ki bo traj* do vključno 25. t.m. Prijave spre)' ma tajništvo šole vsak dan od 9- ““ 12. ure. OBVESTILO Tajništvo sindikata slovenske *£. le v Trstu sporoča, da bo v J® liju in avgustu sedež sindikata W prt vsak četrtek od 17. do 18. d® Tajništvo sindikat* tiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiitiimmiiiiiiiniiiiiiiitiiiii VZPOREDNO Z NAPREDKOM POMORSKE AVTOMATIZACIJE Elektronska avtomatizacija v uradih Tržaškega Lloyda Avtomatizacija temelji na uvedbi takoimenovanega sistema 360 v centru za obdelavo podatkov pri centralnem sedežu v Trstu Dekle pod avtom pri pomolu Sv. Roka žrtev precej hude prometne nesreče je postala včeraj popoldne 15-letm. Nevia Cherma iz Ul. Ca.r-pinetbo 20-1, ko je neprevidno prečkala cesto pri pomolu Sv. Roka. Dekle je namreč okrog 18. u-re čakalo na levi strani ceste na avtobus, ki pelje iz Milj v mesto. Ko je avtobus končno prihajal, je Oherma na zlo stekla čez cesto, da bi ga pričakala, pn tem pa ni opazila, da je iz iste smeri prihajal avtomobil fiat 500 z registracijo TS 51039. Voznica avtomobila, 29-letma Renata Kaučič por. Suiman iz Ul. Franca 18, je sicer skušala avtomobil ustaviti, a ji to ni pravočasaio uspelo In je podrla dekle, ki se je pri padcu na asfalt hudo ranilo. Po prevozu z zasebnim avtom v splošno se „„„„„.............................................iiiliiliiitiM'"'"'«...um« KER TOVORNJAK NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI Nemški turist mrtev v Sesijanu pri trienju v goriški tovornjak Komaj 29-letni Tirolec je bil na mestu mrtev, njegova 20-letna že. na pa se je hudo ranila in se bo morala zdraviti najmanj 40 dni Siaiddlkat slovenske šole obvešča učitelje, ki obiskujejo pripravljal ni tečaj, da do sedaj še ni bila objavljena nobena okrožnica, kot je bilo pomotoma pred nekaj dnevi sporočeno o natečaju, vendar da je te dni dr. Dispenza, direktor oddelka za osnovne šole na prosvetnem ministrstvu, ponovno spo- > razmerama malo prometa ročil da bo gotovo razpisan čitn Frick nekoliko hitreje pognal svoj prej natečaj, da bo določen r-lt 45 vvotkstvag n z registracijo T-57-141. dni za vlaganje prošeni in da b- to Avt i • :i s prrae- njo izpiti zanesljive jeseni. ' b. z ni Mlada avstrijska zakonca, ki sta se mimo naših krajev vračala iz Jugoslavije, kjer sta prebila počitnice, je včeraj, v zgodnjih jutranjih urah, doletela na državni cesti št. 202 pri Sesijanu strahovita prometna nesreča, ki jima je usodno prekinila počitnice. Moški, 29-letn! Gerd Friok iz Reut-teja na Tirolskem je bil pri silovitem trčenju svojega avtomobila v goriški tovornjak na mestu mrtev, njegova komaj 20-letna žena Helene Wex pa je zadobila tako hude telesne poškodbe, da se bo morala zdraviti kakih 40 dni, če ne nastopijo medtem huj- Do usodnega trčenja je prišlo okrog 7. ure zjutraj, ko je bilo na široki državni cesti 202 še solin Je „il do km 27-700, kjer je na desni strani ceste bencinska črpalka «Shell», a tu je n« hudega sluteča zakonca pričakala zla usoda. Iz nasprotne strani, t. j. od Tržiča, je namreč ravno v tistem trenutku privozil tovornjak s prikolico znamke fiat 690 s registracijo GO 30137, ki ga je upravljal 27-letni Bruno Franco iz Gorice, Ul. Brigata Treviso 21. Ne da bi dal prednost drvečemu avstrijskemu avtomobilu, je tovornjak zavil na levo k omenjeni bencinski črpalki in tedaj se je neizogibno pripetilo najhujše. Frick je v zadnjem trenutku opazil nepravilen manever težkega tovornjaka in je Skušal zavreti, a trčenje je bilo žal že neizogibno Močni volksvvagen se je dobesedno zaril v prednjo desno stran tovornjaka. Ropot pločevine je kmalu priklical na kraj groznega prizora o “hje bližnje črpalke, ki je skušalo ponesi ečenima turistoma pomagati, že na prvi pogled pa je bilo očitno, da za voznika voliks-wagma ni več nobene pomoči, skrotovičena pločevina avtomobila ga je stisnila ob sedež, kjer je bil na mestu mrtev. Njegovo sopotnico pa so vendarle potegnili iz razbitin ter naložili v rešilni avto Rdečega križa, ki jo Je z vso brzlno odpeljal v tržaško bolnišnico. Tu so ji ugotovili številne udarce in rane po vsem telesu ter Jo zato sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo, kot rečeno, 40 dni. S skupnimi močmi so nato o-rožnlki z devinske postaje ter gasilci potegnili iz razbitin avtomobila tudi Frlokovo truplo, ki so ga z dovoljenjem sodnega zdraivni-ka dr. Tavelle odpeljali v tržaško mrtvašnico, kjer je na ogled sodnim Oblastem. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi ugotovili točno krivdo za nesrečo. Vzporedno z napredkom pomorske avtomatizacije, ki se izvaja na I krovu ladje «Esquilino» pod pokroviteljstvom vsedržavnega sveta za raziskovanja, se Tržaški Lloyd v vedno večji meri poslužuje elektronike tudi v okviru organizacije in dejavnosti uradov v podjetju. Ta drugi aspekt podjetniškega razvoja temelji na nedavni uvedbi tako imenovanega sistema 360 v centru za obdelavo podatkov pri centralnem sedežu v Trstu. To je neke vrste »možganov* na področju nove revolucionarne generacije elektronskih elaboratorjev. Celoten sistem je sestavljen iz raznih med seboj po posebnih »kanalih* povezanih enot: spominsko centralo, perforiranim čitalcem, ti-skarnico, dvema skupinama magnetofonskih trakov in štirimi skupinami magnetofonskih plošč. Tehnične in funkcionalne karakteristike vseh teh aparatur so zelo izboljšane in ojačane ter dovoljujejo izvrstne možnosti bodisi glede obsega in hitrosti centralnega spomina kakor glede specializiranih perforatorjev in direktnih ter zaporednih spominov, ki so sposobni vsebovati praktično neomejeno število alfaštevilč-nih podatkov. Operacijo sprejemanja in izdajanja podatkov posreduje osrednji spomin kanalom, ki razpolagajo s takšnimi nadzornimi organi, da lahko zaključijo vsako operacijo pri zunanjih enotah popolnoma avtonomno. To dovoljuje več vrst delovnih ciklusov raznih enot in skrb. no ter sinhronizirano koordinacijo v osrednje enote, tako da se lahko doseže optimalno delovanje celotnega sistema. Skup informacij, ki predstavlja intenzivno izmenjavo med zunanjimi in osrednjo enoto analizira in upravlja ta poslednja pod vodstvom obsežnega programa, imenovanega »višji kontrolor*. Ta dejanski urejevalec sistema, ki razdeljuje razne postopke izdelave in avtomatično določa zaželene prednosti, je vedno prisoten v »spominu*, kjer je dovolj prostora tudi za delovne programe, ki lahko tako delujejo simultano. Ta pogoj imenujejo v tehničnem jeziku «multiprogramator». Dvogovor med človekom in strojem se je tako izboljšal, kljub večji obsežnosti aparatur in povečani sofistikaciji problemov. Operater posreduje ročno s pomočjo poveljniške «konzole» za oddajo usmerjevalnih informacij za delo siste mu in prejema v odgovor koristna sporočila za vodenje svojega dela. Ta razgovor se odvija v kodeksu, tako da jamči za meje posameznih intervencij, ki seveda zahtevajo kompetentnost in kvalifikacijo. Programator se pogovarja s sistemom s pomočjo uporabe raznih dogovorjenih kodeksov od katerih se vsak bolje od drugih podaja posebnemu tipu problemov (trgovskim, tehnično znanstvenim itd.). Po zaslugi raznolikosti programa-cije je mogoče uporabljati različne kodekse v teku enega samega programa. To tako pomembno razširjenje o-peralivnega okvira, ki je narekovalo nadaljnjo poglobljeno specializacijo programatorjev in splošen intenziven organizacijski napor s sodelovanjem vseh podjetniških struktur, bo kronano po sedanji preizkusni dobi z realizacijo vrste načrtov, vključno s prenašanjem na daljavo podatkov s pomočjo tako imenovanega »teleprocesa* (iz centralnega sedeža perifernim u-radom). Na ta način Tržaški Lloyd, vedno bolj obnovljen v svojih strukturah in v svojih inštrumentih, potrjuje svojo odločnost tekmovati na neki ravni z največjimi podjetji na pozornici mednarodne ekonomike. m s KASTA daje informacije 0 delovnih mestih: 50 delavk, 1 uradnico, 1 P10-dajalko, 1 diplomiranca ? znanjem italijanščine, nemšri' ne in srbohrvaščine, 2 kn.iiB0' vodji, 1 šiviljo, 1 frizerko. 1 diplomiranca z znanjem it®-lijanšfcine in nemščine. Prijave na P.O.B. 301. Odobreni sklepi o popravilu šol Občinski odlbor je na svoji zadnji seji pod predsedstvom župana Spaccinija odobril vrsto sklepov, ki se nanašajo na opremo, obaiovo in vzdrževanje raznih šolskih poslopij za skupni izdatek okrog 20 milijonov lir. Med temi dela so: oprema otroškega vrtca na Greti za 7 milijonov lir (sklep je predlagal odbornik za ekonomat de Gloda), dela v vrtcu ((Aportio na Skoljetu, v osnovni šoli Tairabocchda, v osnov nd šoli Silani v Bazovici, v zavodu Carli, v otroškem vrtcu v Ul. Man-zand, v srednji šoli Bergamas, v osnovni Sold v Ul. Giotto (za vsa ta dela je predlagal sklep odbornik za javna dela Mocchi). Odbor Je nato odobril najem posojila 18 milijonov 860.000 lir pri mestni hranilnici za izredno vzdrževanje šol sldh poslopij in rekreatorijev. Sklep je predložil odbornik za proračun Verza. Sklenili so končno obnoviti 4000 kv. m. horizontalnih promet ndh znakov za izdatek 4 milijone lir. Predlog je predložil odbornik Romano. FESTIVAL ZNANSTVENO - FANTA' STIČNEGA FILMA. Kino Excf!' sior (brezplačen vstop z vabilo111' od 17.30 «Piii strano della fari:*' scienza« (ZDA) in dolgometraž® ((Accadde qui» (Vel. Britanija). *} gradu sv. Justa od 21.30 ((Perc'1' 1’uomo crea» (ZDA), «11 viaggiaf’’ re» (Belgija) in dolgometražni ** bambola rossa» (Francija). • m m PARK MIRAMARSKEGA GRAD9! •Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Maxi®J lian of Mexico» v angleščini; ob 22.*1 «Massimiliano e Carlotta* v italii3!:' ščini. Avtobus «M» vozi jz Barkovdl postajališče tramvaja «6» in od J*1" ramara pred predstavo in po njej- * * * Nazionale 16.00 «Joanna». Genevi«^ VVaite. Technicotor. Prepoved3' mladini pod 14. letom. . Grattacielo 16.00 «Sciarada». Audf*' Hepburn, Cary Grant. TechnicoJ»' Fenice 16.00 «Chied' perdono a P e non a me». Anthony Ghiora, stina losani. Cromoscope. „ Eden 16.30 «La časa degli amori PJ tleolari)), Teohnico-Ior. Prepoved*1* mladini pod 18. letom. Excelslor — Zaprto do 20. t.m. „ Ritz 16.00 »Viaggio nel centro del terra«. Technicolor. Filodrammatico — Zaprto. ,, Alabarda 16.30 «Set te baschi ro&‘ S. Rupp, K. Morris. Technict" ' Prepovedano mladini pod 14. leF . Aurora 16.30 ((Agente 007. Si v™. solo due volte«. S. Connery. chnicolor. Cristallo 17.30 «1 seicento di 93s) klava«. Trevor Howard, Vane Reedgrave. Technicolor. .c. Capitol 16.30 «Le dolcezze del obnovljeni bodo ter točno ^ruKi? Ponosi z medicinsko in slc° fakulteto. stavb?1 Programske Izjave prednjo L,6da se začne z grad-°^ririi t^Mnišnice na Katinari v row t°6no določenih tehničnih Popou-PJfutem ko bo istočasno iz na .načrt za nove gradnje Je steno- S" 11 ■ jvSfrvke * ■svojim avtomobilom k! »»a cZ^Da’’ zaiv41 S stranske s v ^ sto, v tistem trenutku Kr%ohofruen Privozil tovornjak (p.z evidenčno tablico iz šottr^2411’1 w Ka Je u- tSJSNlec V 1,0 D^bere Antonio. .c.U?1! bju»„ v zadnjem trenutku Prevelika, Tovornjak Na kraj nesreče so prihiteli sežanski miličnika in ambulanta rdečega križa, toda vsaka pomoč Je •bila zaman. Kovačič Je bil poznan v Sežem in okolici kot izredno dober šofer, saj je večkrat nastopil tudi na amaterskih avtomobilskih dirkah. Zato so skoraj vsi izključili možnost, da bi pokojni Kovačič postal žrtev nesreče po lastni krivd'. Bol) umetnim dihanjem - Zdi se, da je priletnemu kopalcu postalo v vodi slabo Komaj se je med sesljanskim prebivalstvom razširila vest o strahoviti prometni nesreči na državni cesti, že ga je zdrznilo pretresljivo tuljenje sirene rešilnega avta, ki je nekaj čez 11. uro z vso braino privozil v sel jamsko obmorsKO kopališče «Casteireggio». Na peščeni plaži med množico kopalcev je ležal v nezavesti 63-letni upoao-jenec Guido Malaibairba iz Ul. Goldoni 8 v Gorici, ob njem pa sta klečala dva reševalca, uslužbenca omenjenega kopališča, ki sta ga skušala z umetnim dihanjem obuditi k zavesti. Njun trud ter trud osebja Rdečega križa pa je bil zaman — moški je medtem že izdihnil. Kot sta izjavila reševalca kopališča ter nekateri drugi kopalci, so moškega malo prej potegnili iz vode, ker mu je nenadoma postalo slabo in se je zaradi tega pogreznil na dno. Kljub nagli pomoči, ki mu ■jo Je nudil 68-letni Michele Pe-rensig, ki Je bil v trenutku nesreče v njegovi bližini, Je biio utop-ljenčevo stanje talko, da ni živ dočakal prihoda rešilnega avta. Približno ob 11.40 so njegovo truplo pripeljali v oivillno bolnišnico v Tržiču, kjer so zdravniki potrdili smrt zaradi zadušitve v vodi. V odvrženi torbi je bilo 3,5 kg kave Ena izmed policijskih patrul javne varnosti, ki je včeraj ves dan krožila po mestni četrti, kjer je prešjnje dni neznani nasilnež napadel dve priletni ženski ter ki oropal, je okrog 19. ure zapazila v Ul. deilla Guardia ravno takega mladeniča, kakršnega je opisala druga napadertka, 80-letno upokojenka Lorenza Coconimi. Bil je oblečen v rumeno pleteno jopico ter temne hlače in tudi njegova navidezna starost je ustrezala omenjenemu opisu, v rokah pa je imel veliko zeleno najlonsko torbo. Najbolj zanimivo pri tem pa _ je bilo to, da jo je mladenič, brž ko je opazil policijski avtomobil, urno u- lo. Vsekakor Je njegova nenodoa I kajpada nemudoma pognali za njim, smrt globoko odjeknila med pre a še preden so prispeli do poslopja bivalatvum v Sežani. I se je mladenič nedolžno pojavil na vrabiih ter se ogledoval okrog, kot bi se nič ne zgodilo. Policaji so takoj opazili, da ni imel več v rokah torbe, s katero je tako naglo zbežal v vežo, zato so ga ustavili ter na mestu zaslišali, eden izmed njih pa je odšel v vežo, kjer je mladenič odvrgel zeleno torbo. V njej je bilo 3,450 kg surove kave. Od kod vsa ta kava? Varnostni organi bodo skušali to še ugotoviti, zaenkrat pa so povabili mladeniča, katerega so identificirali za 27-let-nega Maria Ro-mana iz Ul. del Poz-zo 2, s seboj na kvesturo, da bi jim dal podrobnosti o • vsej zadevi. Vsekakor pa je dognano, da aretirani mladenič nima nobene zveze z nasilnima dogodkoma, ki sta se pripetila v predoru Sandrinelli in Tudi pred šestdesetimi leti so se na srednjih šolah maturitetni izpiti vršili v prvi polovici meseca julija. Tudi takratni dijaki so se morali potiti v julijski vročini pred strogimi profesorji. Na cesarsko kraljevi gimnaziji v Gonci so takrat študirali številni slovenski, italijanski in nemški dijaki. V juliju 1909 se je med drugimi prijavilo k maturi 21 slovenskih dijakov. Samo štirje so bili zavrnjeni za dobo šestih mesecev. Ostali so z uspehom opravili zrelostni izpit, nekateri, štirje po številu, ceio z odliko. Slovenski maturanti-odličnjaki v letu 1909 so bili; Andrej Budal iz Slandre^a, Anton Maun iz Trsta, Henrik Lasič iz Malih Zabel j in Vefyj)slav Vrtovec iz Velikih Zabelj. Skupno z njimi so izdelali tudi: Ernest Bratuž z Dunaja, Ivan Bregant iz Nabrežine, Josip Godnič iz Komna, Marij Besednjak iz Gorice, Franc Gorkič iz Vrtojbe, Avgust Jug iz Števerjana, Kristjan Kacafura iz Ročinja, Ivo Lenar iz Iludajužine, Ivo Lulik iz Ajdovščine, Josip Markočič iz štandreža, Anton Mrevlje iz Sv. Križa, Edvard Pitamič iz Tolmina, Josip Rijavec iz Gradišča. Baje so med temi maturanti iz ! leta 1909 dandanes Živi štirje med ! njimi: dr. Andrej Budal živi še vedno čil in zdrav v Trstu kot upokojeni profesor, dr. Anton Mau-ri je bil uslužben pri direkciji ju-, goslovanskih državnih železnic in i živi kot upokojenec v Ljubljani. | Prav tako v Ljubljani živi Ivan i Bregant, ki je bil železniški uradnik, Franc Gorkič pa je bil nekaj časa po maturi uslužben pri gori-ški deželni upravi, med dvema vojnama se je pred fašizmom umaknil v Slovenijo, danes živi kot u-pokojemec v Vrtojbi. Je pobudnik kluba starih goriskih študentov, ki z uspehom postavlja spominske plošče nekdanjim zaslužnim možem po Goriškem. Na realni gimnaziji pa so v tistem letu maturirali naslednji slovenski dijaki: E. Bolt,ar z odliko, J. Brajnik, K. Draščik, O. Ozvald, V. Sček, A. Duša in R. Skočir. V solskem letu 1908-1909 je bilo na klasični gimnaziji v Gorici vpisanih 616 dijakov, šolsko leto jih je zaključilo 585 Med njimi je bilo 141 Goričanov, 384 iz goriške dežele, 11 iz Ogrske, 43 iž drugih opredeljeni: 290 Slovencev, 253 Italijanov, 35 Nemcev, 5 Srbohrvatov, 2 Madžara. Odličnjakov je bilo 68, 387 jih je izdelalo razred s prvim redom, 50 z drugim, 16 jih je imelo ponavljalne izpite, 56 dijakov pa je padlo. še nekaj podatkov o številu slovenskih dijakov in učencev, ki so v tistem šolskem letu obiskovali šole privatnega zavoda «šolski dom» V petnajstih razredih ljudske šole je bilo 326 dečkov in 504 deklice, v pripravljalnici za srednje šole je bilo 52 dečkov, v dvoraz-redni- pripravljalnici za učiteljišče pa 108 deklic. V d<&j$ko obrtno šolo je hodilo 79 deklic, v deško obrtno šolo pa 157 dečkov. V treh otroških vrtcih tega zavoda je bilo 117 dečkov m 125' deklic. Skupno je bilo v tem šolskem letu v šolah «šolskega doma« 1468 učencev. V vsakem razredu je bilo po 60—70 učencev, poučevalo pa je deset učiteljev in osemnajst učiteljic. Ob zaključku šolskega leta so gojenci šol tega zavoda pripravili v petih učilnicah šolsko razstavo, Majdonnina. ki si jo je ogledlo zelo veliko število ljudi, v dvorani Centra] pa je bila zelo uspela veselica učencev in dijakov. Na tej veselici je pel veliki ženski zbor, ki ga je vodil učitelj Koršič. m. w. Olajšan promet čez bloke v Beneški Sloveniji Na področju Beneške Slovenije bodo, na podlagi nedavnega sporazuma obmejne komisije, ki je zasedala v Rimu, ojačili dva bloka druge kategorije. Na bloku pri Ro-bedišču bodo zgradili financarsko vojašnico, da bodo stražnikom o-mogočili bivanje v tem kraju, ker bo prehod čez blok olajšan in bo zaradi tega več prometa. Hišo bo gradila videmska pokrajinska u-prava, ki bo potrošila v ta namen sedem milijonov Ur. V občini Tajpana bodo ojačiU obmejni blok «Ponte Vittorioo. Cez ta blok bo možen prehod tudi z avtomobiU. Silvestri. Ni še gotovo če sta vstopila v PSU, baje se trenutno obnašata kot neodvisna. Sekcija PSI, kateri se prišteva le en svetovalec, Cellie, pa je zahtevala sestanek s krščansko demokracijo, da se vprašanje razčisti. Pokrajinska federacija PSIUP je izdala poročilo v katerem napada socialdemokratski razkol, trdi pa da se ni v PSI ničesar izpreme-nilo. Deželni odbor PSIUP je sklenil prirediti v nedeljo 27. julija deželno zborovanje svojih pristašev v Doberdobu. Zborovanje bo namenjeno proti vojaškim služnostim. Govoril bo poslanec Luz-zatto. Ples v gostilni «Pri Mirko(u» v Grojni V gostilni «Prl Mirkotu» v Grojni bo od sobote do ponedeljka tridnevna plesna prireditev, na kateri bo svirai domači orkester. V nedeljo ob 17. uri bo tekmovanje v briškoli. Prva nagrada sta dva pršuta, druga en pršut, tretja štiri salame. V ponedeljek zvečer bo tekma v valčku z nagradami. Uspeh šagre v Praprotnem V Praprotnem v Beneški Sloveniji so imeli pet dni običajno vaško šagro. Na njej je bilo polno ljudi, saj računajo, da so poleg jedače in drugih pijač prodali okrog 50.000 kozarcev vina. iiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimiiiimiiimiimiumiumnmmmmmMmnHHMunmmummmummMummm,, NA KROŽNI UL. III. ARMATA Avtomobilist podri kolesarko in ji povzročil smrtne rune Nesrečna ženska je izdihnila med prevozom v bolnišnico zelo hiter in gost promet, se je včeraj ob 9.25 pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je 65-let-na ženska izgubila življenje. Po tej cesti se je vozila s kolesom 65-let-na upokojenka Paola Meriggioli, bivajoča v Drevoredu XX. septembra 69. Vanjo se je zaletel s svojim avtomobilom 125 šport z goriško registracijo 29-ietni Ezio Collenc, bivajoč v Ulici Giustinia-ni 24. Z rešilnim avtomobilom so jo takoj prepeljali v bližnjo splošno bolnišnico, kamor pa je dospe-avstrijsldh kronovin, 6 inozemcev. la že mrtva. Zdravniki so ugoto-Po narodnosti so bili dijaki takole vili, da je preminila zaradi močne- Na krožni UUci III. Armata,, ki ga udarca v glavo in druge dele veže Tržaško cesto z blokom pri Rdeči hiši, in na kateri se odvija telesa. Nu sliki dijHkinje in dijaki učiteljišča s slovenskim šolskim jezikom v Gorici ob zaključku šolskega leta 1968 69. Z njimi so se slikali tudi nekateri profesorji in ravnatelj BRIVCI ZVIŠALI CENE! Striženje las odslej 600 lir Pri brivcu bomo morali odšteti dobrih dvajset odstotkov več kot doslej za striženje las in za druge storitve. Tako so odločili gori-ški brivci, ki so se pred nekaj dnevi sestali na sedežu Zveze o-brtnikov Povišanje cen je postalo nujno, tako trdijo brivci, ker so se v nekajletnem obdobju, odkar so bile sprejete zadnje storitvene cene, povečale plače uslužbencev, ki se sedaj spet večajo, povečala se je najemnina za lokale, prav tako se je povečala cena proizvodom, ld jih uporabljajo pri svojem delu. Zaradi tega bo stalo odslej striženje las v Gorici 600 lir, navadno britje pa 300 lir. Posebej bodo računali razne aplikacije. Na tem sestanku so si brivci tudi zmanjšali delovni umik. V poletnih mesecih bodo odpirali ob 15.30 in ne ob 15. uri kot doslej, v zimskih pa ob 15. uri in ne ob 14.30. Julija in avgusta bodo brivnice zaprte ob nedeljah. Furlanski folkloristi na festivalu v Ohridu Furlanska folklorna skupina iz Aviaoia in furlanski pevski zbor «TomatB iz Spilimberga sta sodelovala na mednarodnem balkanskem folklornem festivalu v Ohridu, kamor so organizatorji povabili folkloriste dežel, ki mejijo na Balkanski polotok. Furlanske plesalce in pevce je posnela tudi makedonska televizija in njihov nastop bodo predvajali po jugoslovanskem televizijskem programu. S Notranje ministrstvo Je razpisalo novačenje za dvajset zdravnikov, ki jih bodo vključili v stalež korpusa javnih straž. Prijavijo se lahko italijanski državljani, ki so mlajši od 32 let. Prošnje je treba poslati na notranje ministrstvo najkasneje do 19. avgusta t. 1., Podrobna pojasnila dajejo prefekture. Nesreči na delu V tržiških tovarnah sta se včeraj pripetili dve nesreči na delu, ki ponovno postavljata v ospredje težke delovne pogoje v teh tovarnah. 55-letni Napoleone Demarchi, bivajoč v Tržiču, je v ladjedelnici padel med delom. Zadobil je razne rane in so ga pridržali za 15 dni v tržiški bolnišnici. V dragi državni tovarni ASGEN pa Je 32-letni Angelo Pizzolato iz Starancana dobil kos železa na glavo. Nahaja se v tržiški bolnišnici. V Tarčentu mednarodni folklorni festival V Tarčentu bo letos že peti mednarodni folklorni festival. Posebni mestni odbor, v katerem so zastopniki raznih ustanov in združenj, je pred dnevi dokončno izdelal program letošnje* prireditve, ki bo na velikem dvorišču šole ((MarinelliB v Tarčentu 26., 27. in 28. julija letos. Nastopile bodo folklorne skupine «Vlado Taševskia iz Skopja v Jugoslaviji, belgijska skupina «De Garves iz Bruslja, češkoslovaška skupina «OpavicaB iz Svlnove O-strave, nemška skupina «Fanfaren-zug SchneckenburgB iz Peterhau-sena, romunska skupina «PrahovaB iz Ploestija, furlanski skupini iz Ločnika in ((ErmacoraB iz Tarčen-ta.. Pričakujejo tudi prihod španske skupine iz Grenade. CORSO. 17—22: «Cinque per 1’in-femoB, G. Garko in M. Lee; kt nemaskopski film v barvah. VERDI. 17.30—22: «Vacanze a Ma-lagaB, L. De Funes in P. Dubois, francoski film MODERNISSIMO. 17.15: «0 tutto o niemtea, G. Ardisson in A. Ta-miroff, italijanski kinemaskopSki film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA. 17.30-21.30: «Conles- sioni intime dl tre giovani spo-seB, D Freyer in K. Haerte, nemški film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedano. CENTRALE. 17.30: «Una lunga fl-la di crocb), A. Steffen in W. Berger; ameriški kinemaskopski film v barvah. J rzic AZZURRO. 18—22: «Chiedi perdo-no a Dio non a mes. Italijanski film. EXCELSIOR. 17.30—22: «Zorba il GrecoB, I. Papvs in A. Quinn. PRINCIPE. 18—Jgi: «Sesso perdu* tOB, H. Kanz« n N. Otowa. Aowi (forica Soča (Nova Gorica): «Ko slišiš zvonoveB, jugoslovansKi barvni film — ob 18.30 m 20.30. Deskle; «Strel z nebotičnikas, ameriški barvni film — ob 20. Svoboda (Šempeter): «Jaz ijubi- mecB, švedskodanski film — ob 18.30 ln 20.30. Šempas: Prosto. Kanal: Prosto Renče: ((Prisega zveste ženeš, ameriški barvni film — ob 20.30. Prvačina: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči bo odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576 TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči bo odprta lekarna »CentraleB, dr Fitz in Enneri, Trg republike 26, telefon 72-341. KOLESARSTVO •cTOUR DE FRANCE« 19. ETAPA Anglež Barry ttoban osvojil v dveh dneh dve etapni zmagi Tudi v tej etapi so favoriti prispeli na cilj istočasno BRIVE, 17. — Tour de France Se polagoma bliža Parizu in Merckx je tudi danes držal vse svoje »nevarnejše)) nasprotnike tesno na vajetih. Preveč nevaren mu sicer trenutno ni več nihče, toda Belgijec ni dopuščal nobenih podvigov, iz katerih bi se lahko razvil zanj nepovaljen rezultat. V bistvu so tako vsi kolesarji vozili tako, kot je pač hotel Merckx. «Tou-ru» je tako dokončno vtišnil svoj pečat in svoj slog vožnje. Zato so nekateri to (Mrko že krstili za «Merdkxov Tour». Prvi del današnre etape je bil dokaj miren in dolgočasen, nato pa se je vožnja razživela in na vrsti je bila cela vrsta poskusov pobegov. Merokx je s svojimi pomočniki (pa tudi sam) vse sproti zatrl in tako tudi Dameellijevega pri 168. km. Do odločilnega naskoka je prišlo 20 km pred odjem, ko je pobegnilo 5 kolesarjev,- ki imaijo na skupni lestvici yelik zaoitameft. Teh pet si je v kratkem priborilo dobro minuto in pol naskoka !n si nato na cilju razdelilo najboljša mesta. V poslednjem naletu je bil tudi _ danes naijhitrejši Anglež Hobarj. ki si je tako v 24 urah zagotovil že drugo etapno zmago. Jutrišnja etapa bo verjetno bolj živahna od današnje, saj bo pot vodila kolesarje, po precej valoviti pokrajini, na kateri bo tudi nekaj zahtevnejših vzponov. Etapna lestvica: 1. Barry Hoban (VB), ki je prevozil 192,500 km dolgo pot v 5.30’57” 2. Evert Dolman (Hol.) 3. Pietro Guerra (It.) 4. Joseph Spruyt (Bel.) 5.30’57” 5. Eddy $ohutz (Luks.) 6. Leman (Bel.) 532T8” 7. Reybroeok (Bel.) 8. Van Del Flaes (Bel.) 9. G. Van Den Berghe (Bel.) 10. Ottenbros (Hol.) 11. Janssen (Hol.) 12. Dumont (Fr.) 13. Peffgen (Nem.) 14. Cooreman (Bel.) 15. Waigitmans (Hol.) 16. Genet (Fr.) 17. Van Den Bossohe (Bel.) 18 Agostinho (Part.) 19. Gandarias (Sp.) 20. Van imipe (Bel.) 5.32’26” 22. Dancelld (It.) 26. Pingeon (Fr.) 29. Vianelli (It.) 32. Santa,mbrogio (It.) 34 Merčluc (Bel.) 37. Poggiall (It.) 38. Gtmandi (It.) 41. Poulidor (Fr.) in še drugii Van Impejevem času. Skupna lestvica: 1. Merckx (Bel.) 95.55'54” 2. Pingeon (Fr.) 16’18” 3. Poulidor (Fr.) 20'43” 4. Gimondi (It.) 24T8” 5. Gandarias (Sp.) 29’27” 6. Wagtmans (Hol.) 30’42” 7. Vianelli (It.) 35'22” 8. Letort (Fr.) 45'47” 9. Agostinho (Port.) 46’50” 10. Janssen (Bel.) 48'35” 11. Van Impe (Bel.) 50’34” 12. Galera (Sp.) 50’35” 13. TheMliere (Fr.) 56'50” 14. Dumont (Fr.) 59’50" 15. Panizza (It.) 1.00T9” Schutz (Luks.) 1.01’27" Gutty (Fr.) 1.03’40” 18. Van Springel (Bel.) 1.05’01” 19. DancelU (It.) 1.07’58” 20. Castello (Sp.) 1.10’22’’ 16. 17. V Belgiji za Merckxa triumfalni sprejem BRUSELJ, 17. — Belgijski kralj Baudouin bo v Laenkensketn gradu po zaključku letošnje kolesarske dirke «Tour de France« osebno sprejel EdJdyja Merckxa. Veliki dvomi maršal je danes že stopil v stik z voditelji belgijske kolesarske zveze, da bi organiziral srečanje med kraljem in odličnim flamskim kolesarjem. Sicer pa se vsa Belgija pripravlja na sprejem Merckxa. V kraju Wolue Saiint Pierre, v katerem Merokx stanuje, bo župan priredil sprejem, na katerega bo povabil vse najvidnejše predstavnike belgijskega športa, med katerimi bosta tudi sloviti tekač Roelants in avtomoballist Ickx. Prav tako narašča zadnje dni povpraševanje po železniških vozovnicah iz raznih belgijskih mest v Pariz in sicer za dan, ko se bo «Tour zaključil v Parizu«. Tudi vse belgijske turistične in potovalne a-genaije organizirajo za ta dan izlete z avtobusi v Pariz, da bi tam Belgijci svojemu rojaku pripravili triumfalni sprejem. KOŠARKA RAGUSA, 17. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Ragusj je zmagala češkoslovaška. 2, je bila Francija, 3. Romunija in 4. Italija. SONDRIO, 17. — Na mednarodnem moškem košarkarskem turnirju v Sondriu so zabeležili naslednja Izida: Spliigen Brau - Oramsoda 112:82, TWA - Lokomotiva Zagreb 99:81. Novi odbor ŠD Breg Predsednik: Pečenik tajnik: Ota Novoizvoljeni odborniki ŠD Breg so se sestali predvčerajšnjim in so si razdelili mesta v novem vodilnem odboru. Po daljšem in razgibalnem glasovanju so si glavne funkcije v odboru razdelili tako: predsednik: Marino Pečenik, podpredsednik: Miran Kuret, tajnik: Drago Ota, blagajnik: Gorazd Kuret, gospodar: Milan Kuret, načelnik odbojkarskega odseka: Vojko Petaros, načelnik nogometnega odseka: Rino Kuret. Novoizvoljeni odbor se bo v kratkem sestal in 'bo začrtal glavne smernice svojega delovanja za prihodnjo sezono. Novi tajnik Brega Drago Ota iniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil BASEBALL PRVENSTVO B LIGE Presenetljiva zmaga Mobilcase Alpina je v nedeljo počivala Po zaključnem kolu prvega de- položilo orožje in s tem upanje !a prvenstva v baseballu so na \ na napredovanje je Bollate, ki vrsti zaostale tekme. Za točke se je v nedeljo borilo le šest moštev, ostala, im med temi Alpina pa so počivala. Veliko presenečenje je v Genovi pripravil Mobilcasa iz Firenc, ki je nepričakovano premagal domačine In je tako po treh zaporednih uspehih postavil svojo kandidaturo za napredovanje. Mobilcasa je namreč po uničujočem startu zmagal najiprej v Grossettu, nato na domačih tleh odpravil Alpino, z nedeljdko zmago pa dal dokončen udarec OUS (Genova), ki je po sijajnih uspehih v prvih kolih zdrknil na sredino lestvice. Drugo moštvo, ki je v nedeljo Bazoviška Zarja bo v kratkem organizirala ženski odbojkarski turnir, na katerega je povabila več slovenskih šesterk s Tržaškega. Za nastop na tem turnirju se v teh dneh pripravljajo v dvorani stadiona «1. maj» v Trstu tudi mlade igralke Bora proti močnemu nasprotniku, kot je Glen Grant, ni našel nadomestila za diskvalificiranega Ber-tonija. Po pričakovanju pa se je odvijala tekma v Miilamu, kjer je Pifelli odpravi! «pepeltoo» prvenstva GBC Torino. Gostje, ki razpolagajo z zanimivim a neizkušenim moštvom, so se le v začetnih devetinah upirali domačinom, ki so s to zrnato obdržali drugo mesto na lestvici. Od Undpola, ki je trenutno na čelu. jih trenutno loči le še ena tekma ln sicer zaostalo srečanje z Alpino na Opčinah. Rezultati: Glen Grant - Boilate 9:4 CUS Genova - Mobilcasa 4:5 Pirelli - GBC 4: 1 Lestvica UNIPOL GLEN GRANT PIRELLI OUS MOBILCASA BOLLATE ALPINA TS GROSSETO GBC LODI 778 750 750 571 556 444 375 333 250 222 uk Na obisku pri ŠD Sokol Odbornik D’Antoni včeraj v Nabrežini je na Igrišču siprejela delegacija ŠD Sokol, iaitero je vodil predsednik Antek Terčon, ki je D’An-toraiju podrobneje prikazal delovanje tega slovenskega nabrežin-skega društva v zadnjem letu. Odbornik D’Antoni je z zanimanjem poslušal besede predsednika Terčona in je nato obljubil ŠD Sokol vso pomoč deželne uprave. NOGOMET TURIN, 17. — V meddržavnem prijateljskem srečanju v ženskem nogometu v Turinu je bil končni izid tekme Italija - Danska 2:2 (2:1). Tekmo si je ogledalo 12.000 gledalcev. ODBOJKA Ilillll ■ • ................................. - Deželni finale naraščajnikov Mladi Brežani so preveč podcenjevali nasprotnike KENNEDY - BREG 2:1 (4:15 ,15:6, 15:9) OLIMPIA - BREG 2:0 (15:12, 15:6) BREG: Slavec, Žerjal V., Lo-vrlha D in F., Svetina, Žerjal Vladimir, Pangerc (K). K E N N E D Y: Zevarula, Petri, Tonneitto, Delzotto D„ Zentile, Tudone, Tarcndi, Dibiaggi, Del-zotto E. (K). OLIMPIA: Uršič, čemic, Špa- capan, Nanut, Plesničar, Kramberger (K), Frandculič, Devetak, K omel j. SODNIKI: Kranner, Zoirzenon, Calligaro. Mladi Brežani, ki so na tem turnirju nastopali popolnoma slučajno, so zabeležili dva pekoča poraza. Krivdo lahko naprtimo celotni ekipi, ki je očitno zašla v slab dan in se nikakor n>i mogla vživeti v igro. Na splošno bi morali tu grajati neresnost nekaterih igralcev ki si nadenejo majčko z društvenimi barvami le zato, da se z njo ponašajo na igrišču. Tako nikakor ne branijo ugled društva, ampak ga samo kvairijo tistim, ki se trudijo, trenirajo in delajo, da bi bili v ponos svojim barvam. Poleg tega so Brežani zapravili dve tekmi, ki sta bili vse prej kot težki. Pomanjkljivosti podajačev, ne-obvladanje osnovnih prvin in statičnost, so bile glavne napake. Tako je že čudno, da so sploh osvojili prvi set. Neučinkovita o-bramba je paralizirala tudi napad in ekipa je bila izročena na milost in nemilost nasprotnikom. Boris Pangerc štafeta 4x100 m mešano: 1. Trie-stina (Del Čampo, Zori, Span-garo, Maittei) 4’24”9, 2. FIAT, 3. Florentia HAVANJl ........• MEMORIAL B. BIANCHI Zmaga ekipe Triestine pred FIAT in Florcntio Na plavalnem tekmovanju v Trstu za »Memorial B. Bianchi«, na katerem so nastopile ekipe Triestine, Fiata iz Turina in Floren-tine iz Firenc so v posameznih disciplinah zmagali naslednji tekmovalcu: MOŠKI 100 m prosto: 1. Frattiinl (FIAT) 57”1 400 m prosto: 1. Lovlsolo (FIAT) 4’40”2 100 m hrbtno: 1. Del Čampo (Trie stina) 1’04”7 100 m prsno: 1. Daneri (FIAT) 1’16”5 100 m metuljček: 1. Spangaro (Triestina) 1'03”0 200 m mešano: 1. Calligaris Mau-ro (Triestina) 2’28”4 iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimmtiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimimmiiiiiimii NOGOMETNO PRVENSTVO 3. AMATERSKE LIGE 26. oktobra prvo kolo Včeraij je obiskal odbojkarsko 1-grišče naibrežinskega Sokola deželni odbornik za šport D’Antoni, katerega je spremljal deželni svetovalec Drago Štoka. Odbornika Deželni odbor italijanske nogometne zveze je že razpisal pogoje za vpis v razna amaterska prvenstva na našem področju, razen tega pa je tudi določil datume začetkov prvenstev v raznih ligah. Ti bodo naslednji: promocijsko prvenstvo: 5. oktobra 1. amaterska liga: 5. oktobra 2. amaterska liga: 12. oktobra 3. amaterska liga. 26. oktobra Društva pa morajo prijaviti svoje ekipe za nastop na teh tekmovanjih do naslednjih datumov: za promocijsko prvenstvo do 30. avgusta za 1. amatersko ligo do 30. avgusta za 2. amatersko ligo do 6. sept. za 3. amatersko ligo do 30. sept. Posamezna prvenstva bodo razdeljena na odgovarjajoče število skupin, ki bodo sestavljene tako: promocijsko prvenstvo: 1 skupina s 16 ekipami 1. amaterska liga: 2 skupini, vsaka s 16 ekipami 2. amaterska liga: 4 skupine, vsaka s 14 ekipami 3. amaterska liga: vsaka skupina bo štela največ 12 ekip, skupin pa bo toliko, kolikor se bo pač prijavilo moštev. Kar se tiče napredovanja v višjo skupino In izpadov še ni nobene uradne odločitve. ŽENSKE 100 m prosto: 1. Tacoon (FIAT) 1’07”9 400 m prosto: 1. Calligaris (Trie-sti-na) 4’59”5 100 m hrbtno: 1. Scutaogna (Triestina) 1’17”0 100 m prsho: 1. Lanfredini ('FHo-rentla) 1’26”3 100 m metuljček: 1. Zaman (Triestina) 1’16”3 200 m mešano: 1. Calligaris (Triestina) 2’41”5 štafeta 4x100 m prosto: 1. Triestina (Cimenti, Caprcmi, Zanon, Calldigari) 4’42”9, 2. FIAT, 3. Florentia štafeta 4x100 m mešano: 1. Triestina (Subogna, Martinuzzi, Zanon, Calligaris) 5’10”, 2. Florentia, 3. FIAT Končni rezultat: 1. Triestina 124 tofečk 2. FIAT 107 3. Florentia 88. V okviru «športnega dneva« openskega Poleta so nastopili najmlajši ljubitelji košarke v minibasketu. Na naši sliki vidimo ie igralce Mivarja in Poleta v borbi za žogo. Kar se Janezek 1,3 lllti ■iimmiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiimmimiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiimmmiiiiiiitiiiiiiiiiiimmiiiiii Hlinil*? V CIUDAD MEX0 Razgrabljene prve vstopnice za svetovno nogometno prvenstvo Tujci bodo lahko kupili vstopnice ie, ce bodo imeli zagotovljene hotelske usluJ* rij CIUDAD MEXICO, 17. — V mehiški prestolnici so včeraj začeli prodajati vstopnice za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v tej državi prihodnje leto. Za prve vstopnice, ki so prišle v prodajo, je vladalo med Mehikanci velikansko zanimanje. Včeraj so podružnice raznih bank prodajale le abonmaje (za deset tekem) in vseh 5 tisoč abonmajev, M so jih namenili trgu je bilo razprodanih v desetih minutah.,,.Med ljubitelji nogometa, ki so ure in ure čakali na odprtje bank, da bi prišli do vstopnic, je zavladalo veliko negodovanje, saj so pirišld do listkov le redki srečneži, ki so bili med prvimi v dolgih vrstah. Organizatorji so abonmaje razdelili v štiri kakovostne skupine, njih cene pa so naslednje: A kategorija 44.000 Mr, B kategorija 33.000 lir in C kategorija 17.000 lir. Vstopnic D kategorije še niso začeli prodajati. V D kategorijo sodijo »ljudske vstopnice« in jih bodo začeli prodajati šele 20 dni pred začetkom svetovnega prvenstva. Kar se tiče posameznih vstopnic pa jih bo vsak posamezni kupec dobil lahko največ po pet, da bi s tem preprečili preprodajo in črno borzo. Izredno zanimanje za vstopnice je tudi v inozemstvu, od koder prihajajo vsak dan naročilnice raznih potovalnih in turističnih agencij. Da bi lahko uredili prodajo vstopnic na najpravičnejši način so organizatorji sklenili zahtevati zagotovila od vseh inozemskih kupcev, oz. agencij, da imajo inozemski obiskovalci svetovnega prvenstva pred nakupom vstopnice za-gotovoljene v Mehiki tudi hotelske usluge. Organizacijski odbor je tudi sklenil, da bo v presledkih dal v pro dajo na domačem trgu 70 odstotkov abonmajev A kategorije, 50 odstotkov B kategorije in 80 odstotkov C kategorije. Preostali odstotki pa bodo na razpolago inozemskim kupcem. Zanimivo je tudi, da se dose-1 je — sodeč po dosedanjih danji kupoi niso v večji meri za- pih — zanimanje enako n nimali za določeno tekmo, ampak I no na vsa srečanja. Illlllll,Hill,llllllllllllllllllllll»Hltl,lHllllllll|U,11,11,mlltl,M,ilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIHIIIIIIIHlI**11 Nenavadno konjsko tekmovanje Prirejajo ga vsako leto blizu Slavonske Požege V Traparih pri Slavonski Požegi | srpom z enim. samim zamah^, v Jugoslaviji bodo imeli v nedelje rezati snop žita, ki visi obešaj zanimivo tekmovanje ki sodi v okvir žetvenih slovesnosti. Te slovesnosti prirejajo vsako leto in v proslavljanje tega, za ta kraj pomembnega dogodka so vključili tudi razne folklorne nastope. Med temi je tudi nekakšno «viteško» tekmovanje na konjih, ki pa je že precej bolj športna, kot pa folklorna prireditev. Od nastopajočih, teh je vsako leto po nekaj desetin, zahtevajo dokajšnjo mero jezdne veščine, saj morajo (poleg v slogovni ježi) na stopiti tudi v galopu, končno pa mora vsak jezdec v polnem diru s treh vrveh. Tak zamah, s W bi prerezali istočasno vse M.t pa zahteva ne le mnogo ■— ......—- ... .. ...»g, . spretnosti, ampak tudi moči. o* j konjenp zbere največ točk v vseh trt- movanju zmaga tisti ciplinah. Tekmovanje Slavonski ‘jf postaja zadnje čase vedno rt lii str. ljubljeno in privablja veliko f'y gledalcev iz bližnjih in dalj’,,nj jev. (Na sliki: konjenik v s noši se pripravlja na «zowifl" pom»). d GEORGE SAND Indiano 20. Ustvariti si prepričanje proti vsaki verjetnosti ter ga za nekaj časa uveljaviti med ljudmi brez vsakega prepričanja, je umetnost, ki najbolj bega in presega vso dojemljivost neotesanega in surovega duha, ki se ne poglablja v preučevanje nadomestnih resnic. Komaj se je Raymon povrnil v to družbo, ki je bila njegov element in njegova domovina, je že začutil njene življenjske in dražljive vplive. Drobna zanimanja za ljubezen, ki so mu delala dotlej skrbi, so se za hip umaknila pred širnimi in sijajnejšimi zanimanji. Vanje je vnašal isto drznost, isto vnemo, in ko je opazil, da se bolj kot kdajkoli obračajo nanj najodličnejši ljudje, kar jih je premogel Pariz, je začutil, da mu je življenje dražje kot kdajkoli. Ali je bil morda kriv, da je pozabil na skrito očitanje vesti, ko je lahko žel zasluženo priznanje za usluge, katere je delal svoji domovini? V mladem srcu, v dejavni glavi, v vsem svojem živahnem in krepkem bitju je čutil, da mu prekipeva življenje, da ga proti njegovi volji osrečuje usoda; tedaj je prosil vznemirjeno senco, kd je včasih stokala v njegovih sanjah, naj mu prizanese, da je poiskal v vdanosti živih oporo proti grozotam groba. In komaj se je vrnil v življenje, je že občutil potrebo, da svojim političnim premišljevanjem, svojim lakomnim in filozofskim sanjam pridruži svoje ljubezenske misli in pustolovske načrte, kakor nekdaj. Lakomnost pravim, pa ne čar stilakomnost in pohlep po denarju, s katerima ni imel ničesar opraviti, ampak lakomnost po veljavi in plemiški priljubljenosti. Po žalostnem razpletu svoje dvojne spletke je v začetku obupal, da bi še kdaj srečal gospo Delmarejevo. A ko je izmeril obsežnost svoje zgube in se je le v mislih mudil ob tem zakladu, ki mu je uhajal, ga je zopet prevzemalo upanje hkrati z voljo in zaupanjem. Naštel si je ovire, ki so mu bile na poti, in posvetilo se mu je, da bo najteže premagati tisto, katero bo že od začetka postavila Indiana sama, zatorej bi moral sprožiti napad pod soprogovo zaščito. Misel ni bila nova, toda zanesljiva; ljubosumni možje so zlasti pripravni za takšne usluge. Petnajst dni potem, ko se mu je rodila ta misel, se Je Raymon odpravil na pot v Lagny, kjer so ga pričakovali za kosilo. Saj ne boste zahtevali, da vam do podrobnosti opišem, s katerimi spretnimi uslugami si je znal pridobiti naklonjenost gospoda Delmareja, rajši vam na hitro opišem polkovnikove značilnosti, ko smo že pri tem, da vam razgrinjam značilnosti oseb naše zgodbe. Veste, komu pravijo na deželi poštenjak? To Je tisti, ki si ne lasti tujega imetja, ki ne terja dolžnikov souja več kot mu dolgujejo in se odkrije vsakemu človeku, ki ga pozdravi; tisti, ki ne posiljuje deklet na javni cesti, ki nikomur ne zažge skednja, ki ne oropa ljudi za voglom svojega vrta. Ako le pobožno spoštuje življenje in mošnjo svojih rojakov, ga ne kličejo na odgovor za nobeno drugo stvar. Naj pretepa ženo, trpinči služinčad, uniči svoje otroke, to se nikogar ne tiče. Družba obsoja samo dejanja, ki škodijo njej, zasebno življenje ni njeno področje. Takšna Je bila morala gospoda Delmareja. Nikoli ni priznal nobene druge družbene obveznosti razen te: vsak zase. Srčna tankost Je bila zanj ženska otročarija in sentimentalna prefinjenost. Kot človek brez duha, brez olike in vzgoje Je užival trdnejši ugled kot si ga moreš pridobiti s nad-arjenostjo in dobroto. Bil je širokih pleč, krepkih pesti; neoporečno je sukal meč in sabljo, v tem pogledu je bil nezaupljivo dovzeten, šale ni vedno razumel, zato ga je neprenehoma skrbelo, da se ljudje norčujejo z njim. Ni bil zmožen primerno odgovarjati nanje, zato je bil brez vsake možnosti obrambe in je moral prisiliti ljudi z grožnjami, da so utihnili. Njegovi priljubljeni epigrami so se valili pod palico, s katero je udrihal, ali ob častnih zadevah, katere je poravnaval; podeželje je spremljalo zatorej njegovo ime z vzdevkom «hrabri», kajti vojaška hrabrost je očitno v tem, da imaš široka pleča, dolge brke, da krepko preklinjaš in pri vsaki najmanjši priložnosti zagrabiš za sabljo. Bog me varuj misliti, da življenje na deželi poživini vse ljudi, vendar naj mi bo dovoljeno misliti, da mora imeti veliko bogastvo olike, kdor se hoče upreti navadam trpne In živinske gospodovalnosti. Ce bi bili služili vojsko, bi natanko vedeli, komu rečejo vojaki «rajtguzen» in bi priznali, da je takšnih zelo veliko med razbitinami starih cesarskih kohort. Ti ljudje, ki jih je zbrala in rinila naprej mogočna roka, so izvršili čudovita junaštva, zrasli so v dimu bitk kot velikani, toda ko so se znašli spet v civilnem življenju, so ostali junaki samo še vojaki, predrzni in neotesani kame-radi, ki so mislili kakor stroji, še prava sreča, če se niso obnašali v družbi kot v osvojeni deželi! Tega je bila kriva bolj doba kot oni sami. Preprosteži so verjeli dobrikanju slave in se radd dali prepričati, da so veliki rodoljubi, ker so branili domovino, nekateri proti svoji volji, drugi za denar in časti. Pa kako so Jo neki branili ti tisoči mož, ki so slepo zapadli zmoti enega samega in so najprej rešili, potlej pa tako nesrečno pogubili Francijo? Ce se vam zdi vojaška zvestoba vojskovodij velika in plemenita, bodi; meni tudi; a temu pravim zvestoba, ne rodoljubje; čestitam zmagovalcem Španije, ne rečem jim pa hvala. Kar se tiče časti francoskega imena, nikakor ne razumem, zakaj smo jo morali uveljaviti pri naših sosedih na tak način, težko mi je verjeti, da so bili cesarjevi generali v tisti žalostni to Tlilip clfluo >7 nin • tram /-Ir* ________i________ naše slave z njo prežeti; vem, da je prepovedano nep^tof »v. ----4« „ — ---u ...-----■ Negove’ skc govoriti o teh stvareh, zato molčim, naj zanamci. J Gospod Delmare je imel vse odlike in vse napak® f ljudi. Preprost do otročarije v nekaterih tankostih Z šanja časti, je odlično znal pospeševati svoje lastne K“; k najboljšim uspehom, ne da bi se zmenil ,ali utegne drugim v korist ali v škodo. Njegova vest se je z samo na zakonitost; vsa njegova morala je bila njegova L vica. Njegova poštenost je bila suha in toga, nikoli sposojal iz bojazni, da ne bi mogel vrniti, in prav tak« ni posojal iz strahu, da ne bi dobil povrnjeno. Poštenjftto bil, ki ne vzame ničesar in ničesar ne da; ki bi rajši % kot nabral butarico suhljadi v kraljevi hosti, a bi fi duše ubil človeka, ki bi pobral slamico na njegovem' memu sebi koristen, ni bil nikomur škodljiv. V nobeno, to okoli sebe se ni vtikal iz strahu, da bi moral komu s. ■ kako uslugo. Toda ko mu je zapovedala čast, naj jo sK>to je zavzel z vso dejavno vnemo in kar najbolj viteško potezno. Bil je hkrati otroško zaupljiv in nezauplj|V ^ kak samodržec, zanašal se je na krivo prisego, hi pa z j; odkritosrčni .obljubi. Kakor v vojaškem stanu, tako )e i zanj vse samo oblika. Ta miselnost ga je vodila tak0’p zdravi razum ln pamet pri njegovih odločitvah nist® l menila nič, in ko je rekel «tako bomo storili«, se 111 zdelo, da je že nekaj nepritožno dokazal. J Torej značaj, kakršen je bil njegovi ženi kar zoprn, njegovo srce najmanj zmožno, da bi jo njegov duh nesposoben, da bi jo cenil. Vendar je r,,, suženjstvo v srcu te žene nekakšno čednostno in nemo to* nost, ki ni bila vedno pravična. Gospa Delmare jeva J® ’ več dvomila o srou svojega soproga; bilo je le trdo, je sodila, da je kruto. ., (Nadaljevanje sled' UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8, II, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA) mesečno 800 vnaprej, Četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno mo din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškeg*I Trst 11-6374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca- trgovski 150, Onančno-upravni 250, 0«^^^ 150 Ur - MaU ogia»* * beseda — Oglasi za tržaško tn goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri sSodetA PubUcitA ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdam in tiska Založništvo tržaškega M«ir« Trst J