151     _
Politične stvari.
Govor državnega  poslanca profesorja Fr.
Šuklje-ja.
Viso ka zb ornica !
Začetkom sem se bil za besedo oglasil samo z namenom, da bi pri razpravi državnega proračuna izrazil narodne pritožbe svojega naroda in gospodarske tirjatve svoje ožje domovine. Toda „pro" govorniki, ki so bili z mano vred vpisani, počastili so me s svojim zaupanjem ter mi naložili neprimerno važnejšo nalogo, da kot generalni govornik zaključim vrsto od te (desne) strani upisanih govornikov ter da označim stališče, nasproti vladi in njenemu delovanju. Ta naloga je tem težavnejši, ker političnega začetnika sili, da svoje moči rabi v nejednakom boji s starim parlamentarcem, z očakom bud-getne kritike, kateremu jih je v poznanji budgeta malo kos in kojega morda nihče ne prekosi.
Zastavil bodem svoje slabe, pomankljive moči v to nalogo. Spustiti se mislim v ta namen najprvo v pretresanje številk državnega proračuna; kar se pa tiče izjav častitih gospodov predgovornikov, katerim seveda ne pristoja za vse jednaka ocena, mislim, da bodem mogel o njih govoriti teKom  mojega   razkladanja pri primerni
priliki.
Budgetni odsek je našel, da izdatki za tekoče leto znašajo okolu 537,000.000 gold., dohodki 516,000.000 gold. ukupni primankljaj pa 21V4 milijona  goldinarjev.
Potem razpravlja govornik obširno in temeljito ves državni proračun, pobija ugovore Plener-jeve nadrobno in obširno, govori prav tako zoper poslanca Meugerja. Dalje omenja proti poslancu Gregrju:
Stvarno mu po vsem pritrjujem, jaz sam nesem še žurnali8ta v sebi popolnoma zatajil in veuno je še moja misel, da objektivno postopanje se nikakor ne da v sklad spraviti z načeli tiskovne svobode, Roja nam je zajamčena v državnih osnovnih zakonih. Vprašam pa poslanca Gregra, ali 311 konfiskacij, katere so pod mi-ni8ter8tvom Pražaka zadele „Narodni listy", uredniki njegovi težje prenašajo, kakor pa konfiskacije prejšnjih vlad, katerih je res bilo le 150, pa jim je dodano bilo delegovanje porotnih sodišč, so jim dodane bile kazni v ječah, mesece in leta dolge, ter izgube na kavciji po tisočinah goldinarjev? (Prav res! Na desnici.)
Potem pa govornik v političnem delu govora nadaljuje tako:
In konečno še jedna beseda o večjem donesku špi-ritnega davka. Gospoda moja! Davek na špirit imenovali so poslednjo pomoč, ki je avstrijskemu narednemu gospodarstvu še na razpolaganje. In tu se usiljuje vprašanje, — prebivalstvo bavi se ž njim in mi ga tudi nikakor ne moremo prezirati — vprašanje: Kaj bode s povečanim dohodkom od špirita ?
Dovolite mi, gospoda moja, popolnem odkrito besedo. Slovenec se prišteva kakor znano najboljšim vojakom  avstrijske vojske in na nebrojnih  bojiščih — od
bitve na Moravskem polji 1278. leta do bosenske okupacije — je naš mali narod dejanski kazal svojo uda-nost dinastiji, avstrijski patrijotizem svoj. (Res je! na desnici.) In zastopniki tega naroda se nikdar neso obotavljali z dovoljenjem sredstev, ki so se zahtevali za moč in veljavo naše države.
Baš to pa tembolj opravičuje zahtevo našo, da se mora vse storiti, da se ohrani mir, vse kar se še strinja sploh s častjo našo, da se ustanove in zagotove prijateljski odnošaji z vsemi sosednimi državami, zlasti pa z velikim sorodnim cesarstvom na vzhodu. (Dobro! na desnici.) Že sedaj je pretežko breme za nas.
Kaj hočejo pa z večjim dohodkom od špirita? Morda si mislijo davek na špirit kot bogato napolnjeni re-servoir, iz katerega bode, da govorim v podobah z zavihanimi rokavi vojni minister zajemal milijone, da črno vojsko — rekli bi sijajno oskrbi? Ali se bodo tudi ti milijoni pogreznili v danajski sod vojne uprave? Gospoda moja! Saj je popolnem prav, vojaške priprave za vojno so stvar, ki je dostojna naše največje pozornosti v sedanjem resnem položaji.
Nič manj važno kot vojaško je pa denarno pripravljanje za vojno. Kovinskega vojnega zaklada, kakor je v Nemčiji ne moremo imeti pri našem finančnem položaji. Denarne priprave za vojno tiče pri nas le v zmožnosti davkoplačevalcev, da bodo zadostili v resnem slučaji jako napetim zahtevam; če pa popolnem izmol-zete davkoplačevalca z bremeni, ki mu jih nakladate v mirnih časih, tedaj ne bode zmogel večjih zahtev v resnem slučaji, tedaj ne bode nikake financijelne priprave.
(DaJje prihodnjič.)
152
169
Politične stvari.
Govor državnega  poslanca profesorja Fr.
Šuklje-ja.
(Dalje.)
Mislim torej, če dovolimo davek na špirit, da moramo že Daprej dobro vedeti, kako se bode porabljal. Porabiti se mora, da se bode državno gospodarstvo osvobodilo administrativnega in gospodarskega primank-ljaja, nalalje, da se pomanjšajo direktni davki, zlasti davek od poslopij, in indirektni davki, zlasti davek od soli (Jako dobro! na desnici) in h kratu naj bi se lotil onih zboljševanj, ki so v dosedaj zanemarjenih deželah, mej katerimi navajam zlasti svojo ožjo domovino Kranjsko, več pogrešati ne morejo. (Dobro, Dobro na desnici.)
Toliko o državnem proračunu sploh.
Sedanja debata je pa tudi politična in sem torej prisiljen, da označim svoje stališče nasproti vladni politiki v svojem dvojnem svojstvu kot zastopnik slovenskega naroda in generalni govornik.
Dovolite mi, da najprej spregovorim kot zastopnik naroda slovenskega. V teku debate čuli smo ora-torično pomenljiv govor gospoda poslanca dr. Gregra, ki je hudo napadal vlado. Dr. Gregr je marsikaj neresničnega povedal, k temu prištevam zlasti njegove razprave na finančnem polji, veliko je pretiral, pa bodimo odkritosrčni, jako mnogo, kar je navedel, naj se je še tako grenko glasilo, ni bilo druzega kot resnica. (Prav res! na desnici). Ne bil bi tolmač naroda, temveč naravnost kvarljivec javnega mnenja, ko bi se upal braniti in zagovarjati naučnega ministra, katerega so od več stranij, zlasti od desnice, tako energično prijemali. (Dobro! na desnici.)
Zahteve Slovencev v narodnem oziru so visoki zbornici že dovolj znane. Ni naša krivda, če tudi letos
moramo  visoko   zbornico  nadlegovati  s  ponavljanjem svojih zahtev.
Nikdo ne more nam (čitati, da kaj nemogočega zahtevamo, da prestopajo naše terjatve meje skromnosti. (Dobro! na desnici.) Mi ne posegamo v pravice drugih; nazaj potisneni z obširnega ozemlja ki so je v staro-davnosti naši pradedi imenovali svojino, ki je segalo s panonske nižave daleč v Tirolsko in na Gorenje Avstrijsko, želimo, da ohranimo narodna svojstva na bornim koščkuo zemlja, ki je nam še ostal, ter najdemo pot do kulture, z naravnim sredstvom materinščine. In kako stališče zavzemljejo vladni organi v boji, kateri nam usiljuje nagon po razširjenji premočnega nemškega in italijanskega soseda.
Kar se dostaje pravosodne uprave, s hvaležnostjo priznati moram, da se vendar prizadeva zadostiti dejanskim razmeram in pravnim zahtevam prebivalstva slovenskega in imeli bomo v specijalni debati vsekako še priložnost, dokazati ničevnost napadov, ki so se že zgoiili ali se pa napovedujejo proti vodji pravosodnega ministerstva z one strani.
Nadalje tudi priznavam, da se je na Kranjskem pod Taaffejevim ministerstvom mnogokaj obrnilo na bolje. Nehal je pritisk prejšnjih vlad in numerično razmerje; 450.000 Slovencev proti 50.000 Nemcem je vendar činitelj,   ki se naravno pokazati mora.
Toda naj smo že dobili kar koli pod Taaflfajevo vlado, vse je in ostane negotovo, vse je v nevarnosti, dokler tlači naše soplemenike na Štajerskem. Koroškem, in Primorskem oni nasilstveni pritisk, ki ni nehal pod vlado Taaffe-jevo, niti malo prenehal, temveč se še po-vekšal. (Prav dobro na desnici.) In tu se mora povedati : žalostno je, da so baš organi vlade, katero že deset let tako nesebično podpiramo, da so baš ti organi orodje za narodno zatiranje. Posebno na Koroškem oblastva — in tu začenjam z deželnim predsednikom (Poslanec Klun: Prav dobro!) — s tako gorečnostjo delujejo pri ponemčevanji, da bi pruski minister Gossler utegnil kar zavidati lavore gospodu Schmiedtu Zaierowu.
Naš naučni minister; katerega toliko proslavljajo zaradi njegove.'energije in delavnosti, ki po mojem mnenji mnogo avtoritete svoje po nepotrebnem trati za malenkosti, je gluh za naše zahteve; resolucije visoke zbornice prezira z neko ponosno ravnodušnostjo in malomarno gleda, kako se dan za dnevom lojalneran narodu krati pravica in zakon.
Mika me, da bi to dokazal, toda skušnjavo hočem premagati, kajti imeli bomo v podrobni debati še dovolj priložnosti, da formulujemo zahteve svoje.
Storili   bomo    popolnem    svobodno,   odkritosrčno bomo   povedali  resnico,   kakor jo je naš zastopnik dr Tonkli v budgetnem odseku. Poslali nas neso na Dunaj, da bi se  komu  poklanjali. Naša najvišja naloga je, da izrazimo v besedah čujstva svoja, ki se gibljejo v glo bočini naše rarodne duše, in zameriti se nam ne more
če ta čustva neso najprijetnejša, ko že zastonj čakamo desetletja, ko so nas varale že tolikrat nade in smo doživeli tako britke skušnje s sedanjim našim naučnim ministrom.
Molčim o tem in omejiti hočem se na to, da navedem nekatere številke, ki se tičejo naše ožje domovine.
(Dalje prihodnjič.)
170
Politične stvari.
Govor državnega poslanca profesorja  Fr.
Šuklje-ja.
(Dalje.)
Seveda mi tukaj preti nevarnost, da po stari navadi, kadar se govori, o Kranjskej, zmajejo z ramami in reko: Vaša dežela je pasivna. Dokaz za to so pa še danes dolžni (Poslanec Klun: Res je!) Res je, da najdete od 1876. 1. v proračunu postavko 155.000 gld., katere donaša država za zemljiško odvezo. Toda nekaj druzega se ne sme prezreti in to je znesek, ki iz kranjskih živosrebernih rudnikov v Idriji se steka v državno blagajnico, ki se sme povprek računiti na 300.000 gld. Taisti donesek znašal je lani 353.000 gl., to je za celih 32.000 gld. več, nego plača Solnograška vsega zemljiškega davka in za 50.000 gld., več nego ga Dalmacija.
In če se ozremo na neposrednje davke, ni Kranjska zadnja dežela v Avstriji. Na glavo pride v Dalmaciji neposrednjega davka 1 gld. 43 kr., v Galiciji 1 gld. 72 kr., v Bukovini 1 gld. 78 kr., na Tirolskem, kjer se je davek povišal za 66% o čemer je govoril dr. Stein-wender, kar priznavam, 2 gld. 44 kr., na Kranjskem 3 gld. 8 kr., (Čujte! na desnici.) V celi Avstriji, če se ne oziramo na Dolenjo Avstrijo z Dunajem in njegovimi zares ogromnimi davki pride povprek po 3 gld. 44 kr., na glavo, kakor jaz mislim.
Na Češkem — in to posebuo naglašam, — ki se more po pravici sklicevati na svoje visoke davke, pride ga na glavo 4 gld. 51 kr.
Nastane sedaj vprašanje, kaj je vendar storila vlada za deželo, ki prinaša vendar pošteno svoj del k državnim dohodkom, da povzdigne njeno blagostanje. ?
-    185
186
Pri vseh onih postavkih, katere vsako leto izločimo iz gospodarskega primankljeja, se dosedaj ni niti jeden krajcar izdal za Kranjsko. (Polanec Klun: Cujte!)
Investovala ta vlada ni nič v mojej ožjej domovini in tudi pri onih izrednih dohodkih, na katere se ne ozira pri preračunjevanji gospodarskega deficita smo vsekako žkodo imeli.
Priznali mi bodete, da dežela more napredovati le tedaj, če ima razvito industrijo. Predpogoj za to so pa dobro občila. Oglejte si pa na pr. Kranjsko. Na Dolenjskem, v ozemlji, ki je večji nego cela Slezija nem?jo niti pedij železnice (Tako je! na desnici) in le jedno državno cesto, ki veže Hrvatsko s Kranjsko. (Klici na desnici: Žična železnica!) Ta je pa unicum če se pomisli, kako je narejena; bolj ovira promet nego ga pospešuje. Drugod se izogibajo klancev, tu so jih pa prav iskali. (Veselost na desnici.)
In, gospoda moja, nazadnje so se vendar lotili da popravijo dva zlasti huda klanca, sicer v Gorjancih ter mej Novim mestom in Št. Jarnejem. Lani sva jaz in gosp. Pfeifer opozarjala, da so krediti za to premajhni. Tako se je za preložitev ceste mej Rudolfovem in St. Jarnejem, za kar je treba 86.000 gld. lani postavilo v proračun 6000 gll. (Čujte! na desnici.) Zahtevali smo zategadei več.
In letos se je nam ustreglo, in postavilo v proračun 6.300 gld. tedaj za celih 300 gld. več. Gospoda moja, to vendar ni druzega, kakor ironija. (Veselost na desnici.)
Gospoda moja! Ponašati se smem, da imam toplo sočastvo za trpljenje druzih, vendar bi izrekel skromno željo, da bi visoka vlada blagovoljno poslala vsako leto nekaj svojih članov, recimo dva ali tri dvorne svetnike in če je mogoče še jednega zastopnika vojue uprave na Dolenjsko, da bi iz lastne skušnje, iz lastnih muk se prepričali o neverojetnih stiskah, katere pouzroča tako stanje občil na Dolenjskem. Državni proračun dobil bi potem takoj prijaznejše lice! V tem oziru prišli bomo v specijalni debati z resolucijami; jaz si usojam že sedaj je naznaniti in priporočati visoki zbornici.
Poglejmo le železnice. Železniška politika je v dvojnem oziru za Kranjsko jako škodljiva in sicer kar se tiče razširjenja naših železnic in kar se dostaje ta-rifov. Neugodnosti zadevajo nas in mnogo druzih. Pa tudi olajšave, ki se drugim dovoljujejo, nam škodujejo.
(Dalje prihodnjič.)
103
Politične stvari.
Govor državnega poslanca profesorja Fr.
Šuklje-ja.
(Dalje.)
Pred nekaterimi leti jako ponižali so tarife za les, ki se vozi iz Galicije v Trst. Škodo je pa imela naša lesna kupčija, posebno ker pri nas ogromno stane spravljanje lesa do železnice.
Letos je pa nas zadela refakcija od premoga. Štajerci imajo le majhno škodo.   Jedini  premogovnik kate-
rega imamo na Dolenjskem, v Zagorji, v katerem je delalo 700 delavcev in se je na leto izkopalo 1,200.000 metričnih centov, je pa zaradi te umazane barantije moral ustaviti delo. (Cujte! ua desnici.) Se za to se ni zadosti skrbelo, da bi ti delavci dobili delo mej avstrijskimi mejami.
Čital sem nedavno vsaj v „Laibacher Wochen-blattu", da so ti revni ljudje morali iti celo v premogovnike zapadne Palacije, da si zaslužijo borni košček kruha, katerega je jim — odpustite, da se tako izrazim
—  odžrla semitska lakomnost.
Sedaj pa vzemimo drugo vprašanje. Kako je pa z železnicami? O južnej železnici molčim; dobro so jo razumeli položiti baš po najnerodovitaejših krajih čez Kranjsko na potu K morju. Drži čez Ljubljansko barje in kjer je na Krasu kak od Boga prav zapuščen kraj, gotovo ondu skozi pelje južna železnica. Poglejmo drž. železnice. Na Kranjskem je le 98.4 kilometrov drž. železnic. V kakej razmerji je to z drugimi deželami? V tej zadevi smo že mi na škodi. Koroškan .pr. ima 222 kilometrov državnih železnic; celo mala Istra ima 164 kilometrov železnic in še taito zanemarjena Dalmacija, s katero mi delimo osodo avstrijske pepeluške, ima 125 kilometrov  železnic.
Naglašam, da je baš to tako hudo za nas, ker nemamo v većjej in rodovitnejšej polovici dežele prav nobene železnice, in so vsa naša prizadevanja za njo dosedaj bila neuspešna. Usojal sem se v tem oziru pred dvema letoma staviti resolucijo. Kaj je s to resolucijo še nesem mogel zvedeti. Brez sledu je zginila in visoka vlada dosedaj še ni storila resnega koraka, da bi se naredila dolenjska železnica, o katerej se že govori 25 let, in za katero je dežela pripravljena dopnnašati velike žrtve. In tako godi se nam tudi v drugih   ozirih.
Vzemimo n. pr. trtno uš, ki je velika nevarnost za naše vinstvo! V ta namen se je res postavilo 23.500 gl. v letošnji državni proračun ; a če pogledate, kaj se je pri nas storilo, da bi se odpravila strašna nevarnost, prepričali se bodete takoj da bi bilo še mnogokaj treba. Ameriške trte prodajajo za drag denar kmetom, ki večkrat še za sol nemajo, in poleg tega pa še take, da jih precejšnji odstotek ne uspeva. (Prav res je!) Tu bode pač treba kaj več storiti.
Treba bode pa misliti na druge stvari, n. pr. re-gulovanje Krke, Katero sem jaz bil sprožil in je zagovarjal tudi naš voditelj v zbornici poslancev, moj častiti prijatelj dr. Poklukar.
To vse so stvari, katere visokej vladi najnujnejše priporočam. Dovolite mi kot generalnemu govorniku nekaj političnih opazek. Rad bi ogledal najprej onega poslanca, ki po starej tradiciji — če je dobra,   ne   vem
—  vsako leto začenja to debato, to je spoštovanega gospoda poslanca notranjega mesta GraŠKega, viteza Carneri-ja.
(Dalje prihodnjič.)
201
Politične stvari.
Govor državnega poslanca profesorja Fr.
Šuklje-ja.
(Dalje.)
Navadno potegne z direktorjem v predigri k Go-thejevemu Faustu; s tem pravi: Ihr wisset wohl, was wir bedurfen, wir wollen starke Getranke schlurfen". Rekel bi, da takrat ni bil srečen s svojimi ingredijen-cami. Jaz se prištevam k najpazljivejšim poslušalcem gospoda poslanca Carnerija in sicer iz dobrega uzroka. Stvarno budgetarnega se od njega malo naučiš, a zato te odškoduje z obilnostjo krilatih besed, katere kar iz rokava siplje, in vrneš se zadovoljen na svoj sedež, kajti svest si, da si jako obogatel zbirko parlamentaričnih spomina vrednih stvarij. Letos pa še tega ni bilo. Poslušal sem govor njegov, ga pazno prečital, toda našel sem le jeden stavek, ki spominja na stari boljši čas.
To je stavek, da večina hoče „Nemce pripraviti ob stare pravice, ob vodstvo". V mnogojezičnej državi je popolnem prav, da narod, ki kar se tiče števila, duševnih in gospodarskih sposobnostij, prekaša druge in tlaje tudi več vojakov, prevzame vodstvo. To je faktum, kateremu se vsi radi uklanjajo. Da bi pa to bila pravica, ki bi pristojala kakemu narodu, kot podedovano, zgodovinski utrjeno pravo, kot pravica, ki velja za vse čase, ter izključuje tekmeca, to je nekaj, kar smo se morali naučiti šele od gospoda Carneri-ja. (Dobro! Dobro! na desnici). In da se je ta stavek razlegal iz srede stranke, ki se ponaša s svojim liberalizmom, ki vedno govori o jednakosti pred postavo, da ga slišimo iz ust moža, ki tako slabo govori o feudalni politiki, ki pa na
svojo moč pripoveduje, aristokracijo plemena. (Dobro, dobro na desnici.) To bi bila stvar, katerej bi se bil moral jako čuditi, da je nesem slišal iz ust tega filozo-fičnega poslanca zelene Štajerske, katerega mnenje nekak čudno  nasprotuje  mišljenju drugih ljudij.
Sedaj začnem s poslancem Maggom. Govoril je prav za prav o budgetu, o državnem proračunu, tako malo, da bi ga lahko popolnem prezrl, le jedna opomba se mu je čudna zdela tem bolj, ker jo je sekundoval poslanec Pihler, ki mi je jako simpatičen. Imenoval bi ga liričnega tenorja opozicije. (Veselost na desnici). Gospod poslanec Magg govoril je o oni avstrijski državi, Ki „se je ustanovila na nemških tleh". Jaz ne vem, kaj je s tem mislil; če pa je mislil, da so bili izključno in to naglašam, da se moje besede ne bodo kako zasuka-vale — izključno Nemci, ki so ustanovili Avstrijo, je to trditev, ki res ni več nova, toda še manj pa resnična. (Odobravanje na desnici). Dve fakti se le morata jemati v poštev, ali se šteje za leto njene ustanove 1278, bitva pri Diirnkrutu ali Stillfriedu ob Moravi, kakor jo vi hočete imenovati, pri temu bi se moglo pač ugovarjati, iz krvavega boja Habsburžanov in Pfemislidov ni izšla avstrijska država, temveč le domača sila Habsburžanov. Pa če se tudi postavite na to stališče, Kak resultat pa dobe?
Ne bodem se oziral na ljudi moje narodnosti, ki so bili v tem boji. Štajerski „Reim Chronist", za katerega je gospod poslanec Menger tako unet, če ga je čital ne vem, pohvalno poudarja, da so se specijalno Kranjci udeleževali boja na Moravskem polji. Kako se pa more prezreti to, da so se Ogri udeleževali tega boja? Ohranilo se je pismo kralja Rudolfa, iz Katerega se razvidi, da mu je ogerski kralj Ladislav bil pripeljal 56000 mož, ki so se — kakor zopet trdi štajerski „Reim-Chronist" jako hrabro bojevali v tem boji. Opozarjati hočem, da je madjar8ki šovinizem starega in novega časa, začenši s Simonom de Kezai, do novejšega madjarskega zgodovinarja Szallay-a, to zmago reklamoval za ogersKO in pripisoval zasluge zanjo le Ogrom.
Vzemimo pa leto, v katerem je Avstrija res zgodovinski nastala (Dobro! Dobro! Prav res! na desnici), leto 1526, ko je Habsburžan Ferdinand po krvavih dogodkih pri Mohacsi dobil češko in ogersko krono. To je rojstno leto avstrijske države (Tako je na desnici). No, če se k temu povrnemo, češke krone neso dobili s habsburškim mečom; (prav res je, na desnici), neso je pridobili s tem, da bi bile habsburške planinske dežele s svojo privlačilno silo k sebi pritegnili močnejši kraljestvi Češko in Ogersko, še celo po dednem pravu ne, če se govori o nemškej habsburškej dinastiji, rad bi z vso skromnostjo opozoril na to, da se — in avstrijski narodi so ponosni in srečni v tej misli — jako mnogo luksen-burške, jagelonske in arpadske krvi pretaka po žilah naše dinastije, če se tudi ne oziram na rodoslovne razmere k hiši „Lothringen-Vaudemont". Po dednem pravu neso pridobili   češke   krone,   temveč češki deželni zbor
202
dne 23. oktobra 1526 in svobodni volilni akt sta najboljši dokaz, da je hiša habsburška dobila češko krono po svobodnej volitvi (prav res je! na desnici) in nekaj podobnega se je zgodilo pri onej manjšini ogerskih stanov, ki so se bili dne 1. decembra 1526  zbrali v Požunu, da
svobodno izvolijo Ferdinanda ogerskim kraljem.
(Dalje prihodnjič.)
___    209   ----
Politične stvari.
Govor državnega poslanca profesorja Fr.
Šuklje-ja.
(Dalje.)
Govorilo se je tudi o slovanski ideji.   Gospod poslanec Steinwender jo je  omenjal  in  če se ne motim, sekundeval  mu je  gospod poslanec  pl.  Plener v tem oziru. Govorilo  se je mej drugim o ruskih demonstracijah v Sloveniji, sklicevalo seje, kako pišejo naši listi. Od lojalnega nasprotnika in jaz zmatram in spoštujem gospoda  poslanca  pl. Plener-ja  kot   tacega —  bil bi pričakoval,  da  bode povedal polno resnico. Par časni-ških člankov, ki so se priobčili v „Slovenskem Narodu" od dopisnika, ki živi v Rusiji, neso obsodili samo škofje temveč eminentno politično demonstracijo kranjski de. želni zbor (Tako je na desnici), potem občni zbor delniškega podjetja,   čegar  last je   „Slovenski Narod^ in naposled so je še obsodili s spremeno v uredništvu tega lista. (Tako je čujte! Čujte! na desnici.)
Če govorite o slovanskej ideji v Avstriji, slikate si na steno strašilo, s katerim bi mogli ostrašiti le politične otroke. Rajši odkritosrčno govorimo. Res je in jaz tega ne bodem oporekal, da se je v našem stoletji, v katerem gospoduje in vlada narodna ideja, avstrijski slovanski svet bolj zbližal, da drug za druzega čutimo več interesa in to ne le za avstrijski slovanski svet a za vse slovanske narode sploh da z živim zanimanjem zasledujemo njih kulturni napredek, ter se veselimo tudi njihovega političnega in državnega razvoja. Je li to mar kaj tacega, kar nasprotuje avstrij-skej državni ideji, in bi jej bilo nevarno?
Tako ukoreninjena je ljubezen do svoje narodne posebnosti, do narodne individualitete v vseh avstrijskih Slovanih, da se brez razločka Poljaki in Čehi,
Slovsnci in Srbo-Hrvatje trdno držimo te individualnosti, da torej ne moremo postati žrtva političnega panslavizma (Dobro! Dobro! na desnici).
Dobro vemo, ko bi kaka katastrofa zadela staro državo, kar Bog obvaruj, da bi zlasti mi zapadne predstraže, Čehi in Slovenci, ne zgubili le svoje narodne posebnosti, temveč tudi slovansko bistvo. Zategadel ni političnega panslavizma v masah, še maoj pa v krogih ki morejo politično misliti. Vzbuditi bi ga mogla le okoliščina, ko bi avstrijske Slovane postavili s pogumno notranjo politiko pred alternativo, da bi morali voliti mej ljubeznijo do tega starega slavnega cesarstva in mej vernostjo in ljubeznijo, katero imamo do svoje narodnosti v prsih, na katero smemo biti ravno tako ponosni, kakor ste Vi na nemštvo svoje. (Dobro! Dobro na desnici.)
Z  gospodom   dr. Plenerjem  bi se še rad pečal, a manjka   mi   časa.   Samo jedno  bi še poudarjal.  V tej zadevi  strinjam  se z gospodom  poslancem.   Očital   je vladi, da je vzgojila, vzbudila skrajne radikalne elemete. Jaz sam se prištevam k zmernim, in dam si lahko spričevalo,  da resno iščem sprave in sem zanjo vedno resno iz vsega srca pripravljen. To rečem odkritosrčno; kakor  bi  moral  obžalovati,   če bi pri   mojem   narodu začel preobladovati   radikalizem   ravno tako me tudi ne veseli, da je na Češkem radikalni element jel prevagati, kakor kažejo najzadnje volitve.
To zmatram za nevarnost za slovanske koristi. (Prav res je! na desnici.) Ce se postavimo na to stališče, ima gospod poslanec res prav samo v drugem zmislu. Te radikalne elemente je pospeševalo polovičarstvo vlade (prav res je! na desnici) in dalje je, tega ne prikrivam, sam naučni minister Gauč Mladočehom in radikalnemu elementu, katerega imamo seveda v veliko manjem številu, če tudi relativno vzamemo mej Slovenci pridobil več privržencev, nego bi jih mogli agitatorji, da nego bi jih moglo deset ljudskih tribunov z ono silno agitatorsko zmožnostjo, kakor jo ima dr. Gregr (veselost na desnici), spraviti na to stran. (Prav res je! na desnici).
In sedaj prihajam h koncu. Odgovoriti moram na glavno vprašanje, katero mora generalni govornik sploh odgovoriti v svojih izpeljavah. Če misli večina dovoliti budget in zakaj je pripravljena to storiti?
Opozarjati moram pred vsem na to, da je v času, ko se je bilo posrečilo zastopnike velike večine avstrijskih narodov tukaj potisniti v opozicijo, ko je desnica zavzemala stališče opozicije, katere neso tako z bar-žunastimi rokovicami prijemali in božali, kakor se godi s sedanje opozicijo (prav res je! na desnici.), da je tudi tedaj desnica proračun dovoljevala iz prepričanja, da se državni proračun, izimši nekatere budgetarne neznatne zaupne postavke, ne dovoli menjajočej se vladi, temveč „dem ruhenden Pol in der Erscheinungen Flucht", državi kot takej.
(Konec prihodnjič.)
-    21©
Politične stvari.
Govor državnega poslanca profesorja Fr.
Suklje-ja.
(Konec.)
Kar je desnica storila v opoziciji kot manjšina temu se ne more izogniti v svojem sedanjem položaji, vzlic temu, kar se je dogodilo.
Letošnja debata je pokazala, da je poslanec pl. Plener s svojo trditvijo, da je ministerstvo strankarsko ministerstvo desnice, jako zašel s prave poti. Lepe sanje, katere je imel poslanec Steinwender o ministerstvu, ki plava nad strankami in vodi njih osodo, so se že davno izpolnile, ministerstvo Taffejevo ni meso našega mesa in jaz  mislim,  da se  mi ne bode ugovarjalo, da bi se
21*
vse frakcije desnice lepo zahvalile, ko bi morale k svojim prištevati naučnega ministra. (Veselost na desnici.) Jedna misel me še naudaja z upanjem.
Brez večine se ustavni državi vladati ne more, ni mogoče vladati s slučajno večino, temveč samo z zanesljivo večino. Poslanec Steinwender ozre naj se le v Nemčijo in pogleda, koliko truda je stalo velikega državnika ob Sprevi, katerega zmatra za polboga, da je dobil zanesljivo trdno večino.
Taka večina se pa ne more dobiti na onih klopeh. Dovolj jasne so bile besede, katere je v tem oziru izustil načelnik nemško-narodne zveze, dovolj jasen je odmev, kateri so našle te besede v včerajšnjem, z elegijo naudihnenem govoru poslanca Hebske trgovske zbornice. Taka večina mogoča je le na klopeh sedanje večine.
Jaz vendar malo predobro sodim o državniškej previdnosti gospoda ministerskega predsednika, da bi mislil, da bi on ne mogel pozvati položaja in se ozirati na njegove zahteve. Mislim, da letošnja debata ne bode brez sledu šla mimo njega, da bole vendar nehal s sedanjo sistemo, katera ga je že stala toliko pristašev (Prav res! in Dobro! na desnici.), da bode v poslednji uri utrdil zaupanje, ki mineva. V tem zmislu zakličem ministerstvu: Discite justitiam moniti et non temmere divos."
V tem zmislu končavam in Vam priporočam pre-Ttiod v specijalno debato. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. —Govorniku častitajo od vseh stranij.)