Ameriška Domovi ima


AJi/SJE Rie^% m—Hioiwi c
NO. 222
AMERICAN IN ŠPIRIT' fOR€ION IN LANGUAGE ONIT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 18, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXin — VOL. LXHI
Predsednik Johnson sklicuje strokovnjake
Konference s t r o kovnjakov naj izdelajo načrte za praktično reševanje obstoječih težav v velemestih in pri izvajanju civilnih pravic.
WASHINGTON, D.C. — Tudi Predsednik Johnson je prišel do Prepričanja, da je treba dati zakonom, ki mu jih je letos Kon-§res izglasoval, tudi nekaj življenja, drugače bodo ostali ^rtve črke. Zato skuša sedaj dobiti svetovalce, ki naj bi mu Povedali, kaj bi se dalo iz letošnje zakonodaje iztisniti za prak-s°- V ta namen je že sklical par konferenc strokovnjakov. Ravno teden zasedata kar dve: o federalni politiki do mest in indu-shijskih središčih in o zboljšanju politike o civilnih pravicah.
Konferenca o potrebi mest
V torek je začela sejati Osemčlanska skupina strokovnjakov, ki kaj vedo o potrebah naših n^est in industrijskih središč. Konferenca se vrši precej na ti-kem. Ima nalogo, da napravi na-Crk kako naj bi začelo z delom novo federalno tajništvo za me-in industrijske kraje. Tajni-štvo je že uzakonjeno, toda tajnika pa Johnson še noče imeno-Valk mu hoče najpreje določiti delokrog, ki ga bo sestavil na Podlagi priporočil sedanje konference. To delo pa ni lahko, va)ti nobeno področje .ni tako rnalo sistematično obdelano kot ravno položaj naših mest in industrijskih krajev. Do sedaj je ?-anje skrbela cela vrsta federalnih tajništev, toda nobeno se ni brigalo, kaj delajo druga tajništva. Treba bo torej pobrati ,ern tajništvom pristojnosti in ■dh dati novemu tajniku. To se-veda ne bo šlo brez trenja, kajti nobeno tajništvo ne bo rado dru-knur oddajalo svoje posle.
Posvet o civilnih v v pravicah
Več zanimanja v javnosti je za upravljalni odbor za konferen-
bi
Že
Za civilne pravice. Johnson rad sklical konferenco samo spomladi, hoče ji pa preskr-1 dosti primernega gradiva. adivo naj bi nabral priprav-^ahii odbor, ki zaseda ta teden ^ eli hiši in premišljuje, kaj frSe ie treba še narediti, da bodo nci res ravnopravni na vseh ročjih javnega in zasebnega Jenja. Odbor se odlikuje po .J1 okoliščinah. Najprvo je Pi'^0 V 0<^':ior na(d 200 povablje-v strohovnjakov, kar je za na-611 . pripravljalni odbor raz-^eroina izredno veliko število. pr -l6 Pa ni bil za odbor pri-pj vfJen noben podroben dnev-He re<^' določene so samo načel-2a<feve, ki naj jih odbor ob-ko riava- Tako ima vsak stro-raz možnost in pravico, da ko)-1'*3 sv°je ideje o katerem-Prg1 ?recfrnefu> Ki se tiče civilnih 10 lc- Seveda bo na sejah pad-Precej očitkov na admi-So raclj°, nekateri povabljenci klicV]°^6 butike že kar naprej o-Vfgji 1' f-’ulo konference se bo kj ^ Ilajveč v osmih odborih, ° 0 obravnavali posamezne pfi	Ki so črncem najbolj
in 0V|Zirom na veKKo udeležbo dp.- 1 aPen dnevni red napove-fePenc nekateri politiki, da kon-bu. /s-3 ne Ko rodila pravega sa-Se k manj ga bo, tem bolj cija p2 nNrn mučila administra-točil 1 Ko po Johnsonovem na-tejice rnorafa izvrtati iz konfe-boju Vse’, Kar se da porabiti v 2a civilne pravice.
Kambodža pomaga rdeeim
SAIGON, J. Viet. — Princ Norodom, predsednik Kambodže, vedno izjavlja, da je njegova država nevtralna, da ne pod-^ pira rdečih v njihovem boju proti vladi Južnega Vietnama, pa četudi je priznala Narodnoosvobodilno fronto Juž. Vietnama za zakonito vlado. Izjave vojnih ujetnikov kažejo, da so to le prazne besede.
Vojaki rednih severnoviet-namskih polkov, ki so se borili pretekle dni z oddelki 1. ameriške konjeniške divizije v Osrednjem višavju in bili pri tem zajeti, pripovedujejo, da so prišli v Južni Vietnam preko Laosa in Kambodže ter da so jim pri tem pomagali kambodžanski “miličniki”. Ujetniki so trdili, da so dobili v Kambodži riž in druge potrebščine “od krajevnih oboroženih sil ali milice”.
Ujetniki so povedali tudi, da je pri vsakem severnovietnam-skem polku, ki se bojuje v Južnem Vietnamu, poseben komunistični kitajski svetovalec.
Zskosi obveznih prijav Mja ,e wraj”!a članov KP protiusiavM
Blizu severnega tečaja rabijo stroj za umetni sneg
SONDRE STROM, Greenland. — To ni šala, je bridka resnica za kakih 700 ameriških vojakov in civilistov, ki živijo na severnem robu Greenlanda na 400 milj širokem ledeniku, ki pa nima nobenega snega. Vojaki in civilisti iščejo primerno mesto za letališče na ledu.
V ledeni puščavi jim manjka vsako razvedrilo. Zato je njihov poveljnik major Beightol prosil tajništvo za narodno obrambo, naj mu pošlje stroj za umeten sneg. Misli najbrže na mlin posebne vrste, ki bi namlel iz ledu toliko snega, da bi lahko služil za smučanje, sankanje in podobne zimske športe. Vsi stroški bi menda znašali samo $25,000. Delo bi pa vojaki in civilisti opravili sami.
Delno oblačno in hladno z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura 33 F.
Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da se članom Komunistične parfij'e ni treba prijaviti pri pravosodnem tajništvu, ker bi s tem obtoževali sami sebe.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada skuša že vse, odkar je bil sprejet zakon o nadzoru podtalnih dejavnosti, prisiliti člane Komunistične partije Združenih držav, da se prijavijo pri pravosodnem tajništvu kot člani organizacije, ki dela za korist tuje države. V ponedeljek je Zvezno vrhovno sodišče odločilo soglasno, da ta zahteva nasprotuje 5. dopolnilu zvezne ustave, ki določa, da ne more nihče zahtevati od nikogar, da bi obtoževal samega sebe.
Vodniki Komunistične partije so veseli te odločitve in upajo, da bodo sedaj lažje javno delovali za cilje partije. Glavni tajnik Gus Hall je izjavil, da bo Komunistična partija sedaj začela javno nastopati in bo tudi postavila svoje kandidate pri volitvah. Med tem ko je doslej skrbno molčal o tem, da je on vodnik partije, je sedaj priznal, da je bila leta 1958 izvoljen na njenem kongresu za “glavnega načelnika”.
Pravosodno tajnišvo priznava svoj poraz v vprašanju obveznosti prijave posameznikov, prepričano pa je še vedno, da se je Komunistična partija sama dolžna prijaviti pri njem kot organizacija, ki dela v korist tuje države. Vrhovno sodišče je že leta 1961 potrdilo zakonitost zadevnega določila.
------o-------
Ob rojstvu že eno leto star
TAJPEJ, Taivan. — Nacionalna Kitajska na Tajvanu praznuje letos stoletnico Sun Yet-sena, vodnika kitajske revolucije leta 1911, ko je bil odstavljen zadnji kitajski cesar in ustanovljena Kitajska republika. Rdeča Kitajska bo praznovala to stoletnico prihodnje leto.
Nacionalna Kitajska trdi, da praznuje stoletnico letos zato, ker se drži stare kitajske navade, po kateri je vsak človek ob rojstvu star že eno leto. Rdeči Kitajci so se v tem pogledu o-prijeli “zahodnega” računanja starosti, ki začenja človeško starost računati z rojstvom.
s¥8]o atomsko bombo
NEW DELHI, Ind. — Poučeni krogi trdijo, da je Indija posvetila vse svoje sile, da čim preje sestavi svojo prvo atomsko bombo. Ima sedaj dva atomska reaktorja, ki jih je dežela postavila sama,, tretjega je ku pila v Kanadi. Reaktorji so pa že toliko časa v obratu, da so producirali toliko plutonija, kolikor ga je tifeba za majhno atomsko bornbo. Atomskega streliva ne bo porabila za bombo samo. Menda namerava z njim napraviti eksplozijo pod zemljo visoko v himalajskih gorah. Eksplozija sama pa naj bi omogočila lažja terenska dela na cesti, ki pelje čez nek važen prelaz. Menijo, da bodo strelivo eksplodirali že prihodnje leto.
Indija si je baje vtepla v glavo, da mora imeti svoje atomsko strelivo, da pokaže Kitajski, da ne zaostaja za njo v atomskem oboroževanju.
V W a s h i n gtonu, Moskvi, Londonu in Parizu se tega indijskega uspeha nič ne veselijo. Bodo dobili v “atomskem klubu” novo tovarišijo, ki ne bodo vedeli, kaj naj z njo naredijo. --------------o-----_
Freves potnikov
WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu so s skrbeh, da ne bi kateri od preko 120 članov Kongresa, ki so v Franciji ali bodo v naslednjih dveh tednih prišli tja na obisk, s kako nepremišljeno izjavo še poslabšali že tako sla1-.? odnose s Parizom. Sen. Mansfield in njegovi štirje tovariši so napravili dober vtis in Mansfielda je sprejel sam De Gaulle. Malo upanja je, da bi bili ostali ameriški zako-nodavci v tem pogledu vsaj na pol tako uspešni.
Vsi kongresniki in senatorji, ki so v Franciji' ali še pojdejo tja, so seveda na “uradni” poti v zvezi s članstvom v katerem izmed kongresnih odborov. Na pot so šli, da proučijo katero izmed vprašanj, ki so v odboru. Potrebno je torej, da tudi vsaj do neke mere uradno nastopajo. V zvezi s takimi nastopi so tiskovne konference in na njih a-meriški kongresniki včasih prav očitno pokažejo, da jim manjka diplomatskih sposobnosti, pa tudi stare modrosti, ki pravi: Molk je zlato!
SPREJEM RDEČE KITAJSKE V ZN BIL VČERAJ ZAVRNJEN
če Kitajske tudi letos Združene države. Stoje na stališču, da rdeča Kitajska ni miroljubna država, kot to zahteva ustanovna listina za članice ZN, da je s temi dejansko še vedno v vojni v Koreji, da javno zagovarja nasilje kot sredstvo v mednarodni politiki in je postavila za cilj svojih naporov uvedbo komunizma po vsem svetu. V ta namen organizira in podpira “osvobodilne vojne” v škodo svetovnega miru, ki je cilj naporov Združenih narodov. Ameriški poslanik pri ZN Goldberg je navedel tekom razprave vse te razloge in še dodal, da rdeča Kitajska v ZN sploh noče, če ti ne izpolnijo njenih “zahtev”.
Letos se je zagovornikom sprejema rdeče Kitajske v ZN pridružila tudi Francija. Njen poslanik pri ZN ni zavračal načelnih ugovorov Združenih držav, ampak poudarjal, da rdeča Kitajska obstoja, da ima preko 700 milijonov ljudi in da jo svet ne more potisniti vstran ali se delati, kot da jo ne bi bilo. Brez njene udeležbe so uspešni razgovori o razorožitvi nemožni, brez njenega sodelovanja ni mogoče vzpostaviti in zavarovati miru na Daljnem vzhodu in v jugovzhodni Aziji.
Razprava v glavni skupščini je pokazala, da se trenutno — V Združenih državah je o- kljub očitnim napadom Peipin-koli 70 milijonov voznikov avto- ga na ZN nagiba večina članic
Petem ko je bilo s 56:49 glasovom ob 11 vzdržanih odločeno, da je sprejem rdeče Kitajske v ZN “važno vprašanje”, se je 47 držav-članic ZN izjavilo proti njenemu sprejemu v ZN, 47 za sprejem, 20 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Prevladuje prepričanje, da je bilo letos zadnjič, ko je še uspelo ohraniti vrata Kitajski zaprta.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj je bila končana razprava o tem, ali naj postane rdeča Kitajska članica Združenih narodov ali ne, oziroma, ali naj ona prevzame zastopstvo Kitajske v ZN, ki ga še vedno opravlja “nacionalna kitajska' vlada” na Formozi. S 56:49 glasovi je glavna skupščina odločila, da je to vprašanje “važno” in da"mora torej odločitev dobiti dvotretjinsko večino, če naj bo obvezna. Ko je prišlo nato do glasovanja o tem, kdo naj zastopa Kitajsko v ZN. Peiping ali Tajpej (Formoza), se je za vsakega izjavilo 47 članic, 20 pa jih je ostalo “nevtralnih”. Predlog je tako propadel in nacionalna Kitajska bo še dalje govorila v imenu Kitajcev v Združenih narodih.
Glavni boj so kot v preteklih \	’	"	”
letih vodile proti sprejemu rde- ^dnje leto imele Združene države skoraj nemogočo nalogo, če bodo hotele rdečo Kitajsko še vedno držati pred vhodom v ZN.
|mobilov z dovoljenji.
’na njegovo stran in da bodo pri-
Sedanja saigonska vlada sfara že pef mesecev
SAIGON, J. Viet. — Ta mesec je poteklo pet mesecev, odkar je bil general Ky postavljen z? ministrskega predsednika. Za politične razmere v Saigonu je to že precej dolga doba, pa vendar tega dogodka ni nihče praznoval, najmanj pa sam general Ky.
Generalu Ky ne bi mogli odrekati dobre volje, da bi zboljšal gospodarski in socijalni položaj v deželi. Nekaj malega je res dosegel, na primer boljšo delitev hrane, več podpor družinam padlih vojakov, toda to je samo kaplja v morje potreb, ki pritiskajo na to izmučeno deželo.'
Da Ky ne more doseči več, je dosti razlogov. Glavni med njimi so večne razprtije med političnimi strankami. Res je, da v sedanji vladi ne pomenijo ničesar, pa vendar najdejo kanale, da vplivajo ali vsaj motijo njeno redno upravno delo. Ky ni toliko močan, da bi krotil razne
plemenske sile, ki še zmeraj prevladujejo v saigonski stvarnosti. V tem pogledu ni dorastel pokojnemu diktatorju Diemu.
Druga ovira za dobro vladanje so razmere v “narodnem ravnateljstvu”, kot se uradno imenuje skupina generalov, ki ima vso oblast v rokah. Tam so vsi generali proti vsem. Največ vpliva imajo štirje generali, ki pa niso tako močni, da bi lahko odkrito nastopali drug proti drugemu. Zato vlada v vojaški junti neko čudno ravnovesje zahrbtnosti, intrigiranja, nagajanja, izigravanja itd. Vsak med vodilnimi generali bi rad prevzel oblast, pa je nihče ne more, ker ve, da bi mu nasprotovali vsi drugi generali, akoravno so sprti med seboj. Režim sedanjega ministrskega predsednika Kyja temelji torej na nezdravem ravnovesju političnih sil, zato se vsi čudijo, kako je mogoče, da je še na oblasti. Seveda se radi tega stalno pojavljajo sluhi o uporu, ki ga je treba pri-
čakovati že v “par dneh”. Sluhi so tako pogosti, da se javnost zanje ne meni več. Ne bi bil pa dovoljen zaključek, da bo Ky še dolgo sedel na mestu ministrskega predsednika. Gospodarsko stanje se stalno slabša, vedno več perečih vprašanj zahteva hitre odgovore, vlada pa molči. To dela slabo kri tudi med Saigon-ci, ki se drugače ne brigajo za politiko.
Ky se je menda že sam naveličal takega “vladanja” in je že parkrat povedal, da bi rad pustil svoje mesto v vladi. Menda mu po to odsvetujejo njegovi ameriški svetovalci. Ne morda radi tega, ker bi videli v Kyju posebno dobrega upravitelja dežele, ampak radi tega, ker nihče ne ve, koga bi nova revolucija spravila na površje in kakšne nemire in trenja bi rodila med vsemi sloji prebivalstva; ostane pa tudi odprto vprašanje, kaj bi rekla k novi vladni krizi komunistična podtalna organizacija, ki je še zmeraj močna in še pri-
dobiva na vplivu. Ne da se namreč tajiti, da javnost vidi v Ho-chi-Minhu še vedno bolj narodnega junaka kot komunista, kajti on je premagal Francoze in ne sedanji generali, ki se v Saigonu pulijo za oblast.
Da sedanji vladi ne grozi kriza, je deloma treba pripisati tudi vedno ostrejšemu bojevanju na frontah, posebno pa partizanskim bojem v neposredni saigonski okolici. Domačini čutijo, da vlada sedaj v njihovi deželi nevidna sila, ki ji niso kos in ima svoje korenine daleč zunaj Vietnama, morda v Washingto-nu, morda v Peipingu, kdo ve? Čutijo, da se bliža zmeraj bolj dan obračuna, toda ne vedo, kdo bo s kom obračunal. Vsakdo bi bil rad daleč od vsakega obračuna, boji se pa, da se mu ta želja ne bo uresničila. Svoje skrbi pa skušajo vtopiti v brezbrižnost, saj mu kaj drugega tudi ne preostaja.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Sinoči sta bila v Beli hiši kot slavnostna gosta sestra angleške kraljice princesa Margareta in njen mož vojvoda Snowdon. Seveda je bila na to slavje povabljena tudi elita wasbingtonske družbe, ki v Beli hiši kaj pomeni. Princesa Margareta in njen mož odpotujeta danes v New York, kjer bosta ostala en teden, nato pa zaključila svoj obisk v Združenih državah.
WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je sinoči objavil, da bo vlada dala na trg vsaj 200,000 ton bakra iz svojih “strategičnih zalog”, ker ga ima preko pre-računanih potreb, ko je na trgu nastalo pomanjkanje in se zato bakru dvigajo cene. Očitno je, da je ta korak podoben onemu, ki je prisilil
pretekli teden producente aluminija, da so preklicali povišanje njegovih cen.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo znova do krvavega spopada v la Drang dolini v Osrednjem višavju Južnega Vietnama. Rdeči so dobili v zasedo bataljon ameriške konjeniške divizije in eno četo skoraj v celoti uničili. S pomočjo okrepitev se je bataljon rešil rdečih klešč. Rdeči so od nedelje imeli na tem področju skupno že preko naštetih 900 mrtvih. Tudi ameriške izgube morajo biti velike, čeprav trdi uradno poročile o “zmernih” izgubah. Po uradnih podatkih so imele ameriške čete v vojni v Vietnamu v tednu 7.-13. novembra 86 mrtvih in 230 ranjenih. Rdeči so meli po istih podatkih v istem času 981 mrtvih in 192 ujetih. Bataljonu rdečih se je posrečilo zavzeti okrožno glavno mesto Hiep Due kakih 130 milj od doline la Drang. Večji del 150 mož močne posadke je bil uničen, politični nasprotniki rdečih pa živi nataknjeni na kole. Vsa poslopja so bila do tal uničena.
-----------------.	_	. J ^
Plima in osega
DULUTH, Minn. — Plima in oseka na Velikih jezerih običajno ne presežeta en palec. Spomladi utegneta izjemoma doseči tri palce, v jezeru Superior pa celo 8.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob osmih sejo v Slov. domu na Holmes Avenue.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Nov odbor—
Slov. športni klub je preteklo nedeljo izvolil sledeči novi odbor: duh. vodja rev. J. Martelanc, predsed. Jože Košir, pod-predsed. Ivan Kamin, taj. Marija Kamin, blag. Tone Mrva, odborniki Frank Kogovšek, Stane Rus, Frank Rihtar, Helena Mihelič in Mario Zakel; preglednika P. Košir in M. Lumpert.
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Uršulo Zobec ob 6. obletnici smrti.
Stokesu kaže slabo—
Včeraj so prešteli nekaj čez tretjino glasov zadnjih županskih volitev na zahtevo črnega kandidata Carla Stokesa. Ta je upal, da utegne ponovno štetje prinesti zmago njemu, saj je dobil po uradnem štetju R. S. Locher le 1,924 glasov več kot C. Stokes. Pri včerajšnjem ponovnem štetju je Stokes dobil 14 glasov manj kot pri uradnem, župan R. S. Locher pa 113 več. Tako so nekateri včeraj napovedovali, da bo Stokes nadaljnu štetje opustil, pa je sam izjavil, da bo vstrajal do konca, dokler ne bo ponovno preštet zadnji glas. Dejal je, da so ljudje za to darovali denar in ta bo v ta namen uporabljen, da bo enkrat za vselej jasno, “kdo je dobil glasove”. Štetje bo predvidoma končano jutri popoldne.
“Smučarski sejem”—
Jutri bodo v hotelu Statler-Hilton odprli velik “smučarski sejem”, ki se ga udeležuje okoli 80 razstavljalcev. Razstavljena bo smučarska oprema vseh vrst iz vseh dežel sveta. Sejem bo odprt jutri od 7. do 11. zvečer, v soboto od 1. pop. do 11. zvečer in v nedelj od 1. pop. do 7. zvečer. Vstop za odrasle stane $1., za otroke izpod 12 let pa 75c. Ves čas odprtja bodo kazali strokovnjaki novo smučarsko tehniko, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo. Eden od obiskovalcev bo dobil v celoti plačan enotedenski izlet za dva v znano smučarsko središče Vail, Colo.
Prva znanstvena ekspedicija okoli Zemlje preko obeh tečajev
BURBANK, Calif. — Na stroške tovarne Rockwell Standard Corp. je letalska linija The Flying Tiger organizirala polet o-koli Zemlje preko obeh tečajev. V ta namen je najela najhitrejše jet-letalo Boeing, ki je preletelo 26,263 milj v dobrih 50 u-urah.
Letalo je začelo svojo pot v Honolulu, je letelo čez severni tečaj v London, od tam pa v Buenos Aires, potem čez južni tečaj v Novo Zelandijo, od tam pa se včeraj vrnilo v Honolulu.
Eisenhower se dobro zdravi
FT. GORDON, Ga. — Bivši predsednik ZDA D. D. Eisenhower se je ta teden že tako dobro počutil, da mu ni bilo treba več posebej vdihavati kisika, kot je moral to pretekli teden, ko ga je zadela delna srčna kap.
6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
~	NAJftOCNINA;
Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združeniii držav:
$18.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCKIpTION BATES;
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
33	No. 222 Thursday, Nov. 18, 1965
Konjunktura na gornjem robu
Demokratski režim se upravičeno hvali, da ima dežela že pet let nepretrgane konjunkture. Tega nihče ne taji. Seveda pa pripisuje le sebi zaslugo za tako gospodarsko stanje. Tega vsaj republikanci ne verjamejo, z njimi vred pa tudi mnogo neodvisnih ekonomistov. Prepiri med njimi nas ne zanimajo, pač je razumljivo, da nas zanima vprašanje, kako dolgo bomo lahko imeli sedanjo konjunkturo in koliko bo treba plačati, kajti tudi gospodarska konjunktura ni nekaj, kar bi nam bilo dano brezplačno.
Da je konjunktura res na vrhu, imamo dosti dokazov. Brezposelnost je tako padla, da je omejena dejansko samo na nekvalificirane delavce, dočim strokovnih že občutno primanjkuje, o čemer pričajo oglasi v časopisju, da ne o-menjamo drugih dokazov. Tovarne so tudi zaposlene do roba, saj morajo skoraj povsod uvajati nadure, ker ne dobijo dosti strokovnih delavcev, da bi lahko opravile proizvodnjo v normalnih 8 urah na dan. Cenijo, da bi mogle povečati svojo proizvodnjo z dosedanjimi stroji in sedanjim načinom proizvajanja samo še za kakih 10%. Tako ugodnega položaja ni naša proizvodnja imela že od zadnje svetovne vojne. Tudi cene so šle močno navzgor, posebno od lanskega junija, kar za tri odstotke proti povprečnim cenam iz 1. 1957. Še nevarnejša je tendenca hitrejšega dviganja cen, ki se pojavlja zadnje mesece. Vse to lahko opažamo sami ali pa čutimo na svojih žepih. Dela ne manjka, redki so tisti! ki so stalno brez njega, zato pa se nam življenje draži na vsakem koraku.
Česar ne vidimo, je mrzlično investiranje prav povsod, v tovarnah, v stanovanjske hiše in bloke, v obnovo in moderniziranje trgovin. Ne opažamo tudi, kako vse hiti z zadolževanjem in kako lahko dobiš posojila, ako imaš stalen posel. Torej gospodarski razmah na vseh poljih na taki višini, ki navaja k vprašanju, kako dolgo more to še trajati. Da damo odgovor na to vprašanje, si oglejmo, kako je prišlo do sedanje konjunkture.
Sedanja nepretrgana konjunktura se je začela z letom 1961, torej pred 5 leti. Takrat so pa začeli federalni proračuni’tudi stalno z vsakoletnimi primanjkljaji, ki znašajo od takrat pa do danes vsega skupaj skoraj $23 bilijonov, federacija se je morala za te primanjkljaje zadolžiti povsod, kjer je mogla dobiti posojila. Denarja pa ni rabila za večje izdatke za plače in mezde, pač pa za nakupe in za investicije. Zmeraj več podjetij je delalo donosne posle z njo, dobičke so pa zopet nalagala v svoje obrate v obliki novih investicij, povečanih zalog surovin, pol-izdelanega in gotovega blaga. S federacijo so tekmovale v nakupih države, okraji in občine. Ako pa ima gospodarstvo tako velike in zanesljive naročnike in kupce, kdo bi ne verjel, da se je zazibalo v optimizem in začelo misliti, da konjunkture ne sme biti konec.
Optimizem je zavladal in vlada v vseh naših gospodarskih krogih. Ni seje, ne sestanka, ne konference, ne občnega zbora, ne kongresa v gospodarstvu, da ne bi odmevali od tam upi na še boljše čase kot so. Podjetniki so pač prišli do prepričanja, da znajo tudi demokratje ustvarjati konjunkture in ne samo republikanci. Morda še več: da so demokratje veliko bolj pogumni v izvajanju korakov, ki so potrebni za stalno veliko konjunkturo. Zato ne gledajo demokratov postrani, posebno ne Johnsona, le Humphreyju še ne zaupajo čisto, ker je bil v mladih letih za podjetnike preveč “radikalen”, kar skuša sedaj popraviti. Se mu pa to zmeraj ne posreči. Republikanci so seveda vsi vneti za poklone gospodarstvu, toda poznajo mejo. Imajo svoja stara načela, ki jim določajo meje, preko katerih nočejo iti, ker so za “zdravo gospodarstvo in zdrav njegov napredek”. Demokratje pa se za gospodarsko zdravje ne bojijo preveč, jim je več za to, da je gospodarstvo v polnem razmahu, ali na zdravi podlagi ali ne, to jih preveč ne skrbi.
Skrbeti je pa začelo mnoge gospodarske strokovnjake v obeh taborih, demokratskem in republikanskem. Več takih, ki so zaskrbljeni, je seveda med republikanci, ne morda zato, ker nasprotujejo demokratom, ampak zato, ker vidijo znake, ki napovedujejo slabo gospodarsko vreme, to je inflacijo z vsemi posledicami za konjukturo. Trdijo tole:
Zmogljivost naše narodne proizvodnje je izrabljena z 90%, kaj več se skoraj ne da stalno iztisniti iz nje. Delavske brezposelnosti ni za kvalificirane delavce, konsum ne pozna meje, ker so mu- odprta vsa vrata za dobivanje posojil, povsod smo dosegli gornjo mejo solidnega gospodarskega napredka. Preko te meje se lahko začne inflacija, ki bo spravila naše gospodarstvo iz kolesnic. Zato ni treba konjukture še pospeševati, treba jo je držati v sedanjih mejah. Toda kako?
O tem živahno debatirajo ne samo vrhovi naše fede-rahie administracije, pa tudi vodilni ljudje v bančnem in industrijskem svetu. Nekateri med njimi so za nadaljevanje sedanje gospodarske politike, drugi so za opreznost.
Mislijo, da so naši federalni izdatki dosegli gornjo mejo. Bi bilo celo treba omejiti civilne izdatke, da pokrijemo povečane vojne izdatke za vietnamsko vojno. Na znižanje davkov ne smemo več misliti, pač pa na zvišanje, tako vietnamske vojne ne bo kmalu konec. Oprezna skupina ima seveda svoje nasprotnike, na žalost ne samo v gospodarskih krogih, ampak tudi v političnih, ti zadnji so pa nevarnejši od tistih v gospodarstvu. Prvi rezultat spopadov med obema skupinama bomo videli v predlogu za prihodnji federalni proračun, ki bo sestavljen pod gospodarskim, pa tudi političnim vidikom. Ako prevlada politično stališče, ne bo sedanji konjunkturi postavljen noben soliden jez. V tem slučaju bi imeli prihodnje leto gospodarski razmah, ki bi o njem ne vedeli, ali je to res zdrava konjunktura ali pa samo posledica inflacije. To pa gotovo ne bo dobro, naj o-brnemo vprašanje, kakor hočemo.
BESEDA IZ NARODA
S3ES
Kako sem doživljal njujorško šemo
Paterson, N.J. — Vsakega povabila s slovenske župnije v New Yorku sem vesel, pa naj bo na cerkveno pobožnost ali na prosvetno prireditev. Občudujem nad vse požrtvovalnega g. župnika patra Riharda Rogana, OFM., ki je tukaj rojen, pa se na vso moč trudi, da nudi svojim faranom duhovno hrano v lepi slovenščini. On in njegov sosed, g. dr. Andrej Farkaš, župnik v Bridgeportu, slovenske duhovnike, kar nas je tukaj na vzhodu, s svojo gostoljubnostjo lepo povezujeta, ko nam dajeta priložnost, da pridemo skupaj in se kaj pomenimo.
Nič manj ne občudujem nju-jorških slovenskih vernikov, ki večinoma stanujejo zelo daleč, pa točno prihajajo k službi božji v slovensko cerkev. Lep zgled dajejo zlasti moški, ki imajo vsako prvo nedeljo že ob osmih sveto mašo s skupnim sv. obhajilom, nato pa zajtrk in sestanek. Tudi lepo število mladih fantov, akademikov, članov društva SAVA je med njimi, katerih mora biti človek še posebno vesel.
Od pretekle nedelje do torka je bila v slovenski župniji v New Yorku 40-urna pobožnost. Povabljen sem bil, da sem v nedeljo ob osmih zjutraj maševal in izpostavil Naj svetejše, večerne pobožnosti s pridigo pa je imel g. dr. Farkaš iz Bridgepor-ta. Na sklepno pobožnost v torek zvečer smo bili povabljeni vsi slovenski duhovniki, kar nas je tu okrog. Jaz sem se z avtobusom pripeljal v severni New York ter se malo po peti vsedel na ekspresni vlak podzemske železnice, ki vozi pod Osmo avenijo, da bi se z njim potegnil do Osme ceste v Spodnjem Man-hattenu, kjer je slovenska cerkev. Čeprav je bila ura najhujšega prometa, vlak ni bil niti polno zaseden,, ker je vozil proti mestni sredini.
Po kakih 10 minutah vožnje vse luči na mah ugasnejo in vlak začenja zmanjševati brzino, čez par minut se prižgejo zasilne luči, vlak se pa ustavi. Voznik nervozno išče ukvaro na e-lektričnih stikalih od voza do voza. Občudoval sem potnike, mirno in tiho je vsak sedel na svojem mestu in čakal. Počasi se nam je pa le začelo čudno zdeti, kako da je tudi na sosednjih tirih tak mir. Proga je tam štiritirna in zlasti od mestne sredine sem bi morali ob tisti uri drveti vlaki kar drug za drugim, pa je bil vse naokrog skrivnosten mir. Uganko nam je razrešil sprevodnik, ki je nehal iskati ukvaro ter nam je rekel, da je vse mesto brez električnega toka. Kar verjeti nismo mogli-
V vozovih je začelo postajati že kar vroče, odprli smo okna, pa ni veliko pomagalo. Mislil sem si, kako mora biti šele v vlakih, ki vozijo v nasprotno smer in so ob tej uri ljudje v njih kakor žveplenke v škatljici.
Pbtniki so kazali občudovanja vredno mirnost in potrpežljivost. Niti besede kritike ali zabavljanja ni bilo slišati, tudi ne-potrpežljivosti ne. še celo zamorci so se zelo lepo obnašali in mirno sedeli. Le neka ženska
je vprašala sprevodnika, če ni mogoče priti na prosto, a ji je rekel, da smo daleč od postaje in da je zelo nevarno. Mladostniki so pa imeli svoje veselje, češ: “Do zdaj smo take stvari brali v romanih in gledali v filmih, zdaj jih pa doživljamo. Bomo videli, kaj bo še prišlo.” Jaz sem pri sebi premišljeval, kako nam sodobna tehnika res daje marsikatero ugodnost, ki je naši starši niso poznali, pri tem nas pa tako dela odvisne od družbe in od'strojev, da smo kakor sužnji. Drago plačujemo ugodnosti, ki nam jih nudi.
Ker je bilo ha vlaku par transistor skih radijev, smo slišali, da je res ves New York v temi, pa tudi poziv, naj se takoj vsi policijski stražniki, ki so prosti, javijo v službo, prav tako člani Civilne Obrambe. Uvideli smo, da je zadeva resna. Ker pa je bilo rečeno, da avtobusi ne vozijo, in tudi taksiji ne, ker ni prometnih luči na križiščih, smo mirno sedeli. Kaj boš rinil ven, če zunaj nikamor ne moreš!
Malo po sedmih nam je sprevodnik rekel, da če bi kdo od moških hotel iti ven, lahko gre na svojo odgovornost, žensk in starejših moških ni pustil. Prav je imel. Jaz sem šel. To je bilo hujše kot hoja na Triglav. Ves umazan, potolčen in opraskan sem prišel na. postajo, čudil sem se, kako so mogli tako hitro dobiti toliko moških — najbrž Civilna Obramba — ki so stali po predoru in na postaji ter nam z ročnimi svetilkami kazali pot na površje. Signalne luči ob progi so svetile, gotovo iz baterij ali akumulatorjev; takoj pred vlakom je bila zelena, nato rumena in na postaji rdeča, znamenje, da je malo naprej stal drug vlak.
Na prosto sem prišel na 88. cesti in na Osmi aveniji. Skrivnosten se mi je zdel pogled na temni New York in veselo sem bil presenečen, ko sem opazil, da je na ulicah že promet. Na večjih križiščih so ga usmerjali člani Civilne Obrambe s svetilkami v rokah, dočim so na manjših vozniki sami potrpežljivo čakali, da se je vrsta križajoče ceste u-stavila. Videl sem, da avtobusi vozijo, pa tudi, da na vsakem postajališču čaka po par sto ljudi. Pred telefonskimi celicami so stale cele vrste; ljudje, ki so prišli iz podzemske železnice, so klicali domov po avto.
Ker je Osma avenija enosmerna proti severu, sem jo mahnil proti Deveti. To je bila težka pot. Ulica je bila čisto temna in ljudje smo se zaletavali drug v drugega. Prvič v življenju sem bil vesel kadilcev, ki so s prižganimi cigaretami opozarjali na sebe.
Na Deveti je' bilo že veliko avtobusov, ker so tudi rezervne dali v promet in celo iz New Jerseyja so prišli na pomoč. Policijski avtomobili so švigali po aveniji in z žarometi obsvetlje-vali lokale ob njej. Nekatere manjše trgovine so bile odprte, razsvetljene s svečami in ročnimi svetilkami, od povsod pa so ljudje skozi okna gledali to skrivnostno -vrvenje po ulicah. Pešci po pločnikih so bili mirni in disciplinirani. Avtomobilski -
promet so usmerjali člani Civilne Obrambe, dočim so policijski stražniki pomagali pešcem na pločnikih. Velikega prijatelja so Njujorčani to noč našli v “fantovskem soncu”, ki jim je z obzorja kazalo svoj polni obraz brez sence kakšnega oblačka. Seveda je prihajalo do veljave le po cestah, kjer mu nebotičniki ali druge visoke zgradbe niso ovirale pogleda.
“No charge, Father,” mi je rekel voznik na avtobusu, ko sem vstopil. Vprašal me je, kam sem namenjen in mi dal še “transfer” za drug avtobus. Tako sem srečno prišel na cilj, k cerkvi sv. Cirila na Osmi cesti, čeprav z majhno zamudo. Dobil sem še litanije, katerim je sledil blagoslov z Najsvetejšim. Pred oltarjem so klečali poleg g. župnika p. Rogana in dr. Farkaša še g. Lojze Hribšek iz Greenwicha in g. Lojze Jenko ter g. Lojze Sterle iz New Yorka. Seveda je biia cerkev razsvetljena le s svečami. Presenetilo me je lepo število vernikov v klopeh, ki so bili prišli od daleč, nekateri iz Brooklyna že prej, da so molili pred Najsvetejšim, drugi od bliže peš. Ga. dr. Kalanova s sinom je pa prišla peš od 161. ceste, 153 blokov; tudi svojevrsten rekord.
Po končani pobožnosti je g. župnik povabil vse, ki so od daleč prišli, v dvorano in jim postregel z večerjo. Rad bi bil ljudem iz oddaljenega Ridgewooda pomagal domov, zato je vprašal par ljudi, ki so imeli avtomobile, če bi jih hoteli peljati, a se nobeden v temi ni upal tako daleč na pot, ker so ceste po Brooklynu zelo zamotane. Telefoniral je v Ridgewood, če bi se kdo upal po nje, pa se prav tako nihče ni upal na nevarno pot. Ni mu ostalo drugo kot prositi bližnje verniki, da so jih vzeli čez noč pod streho.
Najhujše je bilo gospodu, ko ni mogel nič pomagati. Iz Ridgewooda so klicali, če je ga. Saksida v cerkvi. Ni je bilo. Rekli so, da se je že pred peto uro odpeljala od doma. Najbrž je ostala kje v podzemski železnici pod East River. Gospoda župnika je zelo skrbelo, kako bo gospa preživela noč.
Duhovniki smo še malo pokramljali. Spominjali smo se, da so v Sloveniji bile elektrarne med seboj povezane in so druga drugi priskočile na pomoč, kadar je bilo treba, tako Žirovni-ška, Velenjska, Draveljska in druge manjše. Celo z avstrijskimi so imele tak dogovor. Ni nam šlo v glavo, 'kako da tukaj te povezave ni. Z nasprotnega brega reke Hudson so kar izzivajoče žarele tisočwatne žarnice na temni New York. Zakaj ne bi New Jersey del svoje energije odstopil New Yorku, ki je v stiski? Nihče ni vedel odgovora.
G. dr. Farkaš je par ljudi peljal domov, mene je pa g. Lojze Hribšek potegnil na avtobusno postajo. Peljala sva se po znameniti Peti aveniji, ki je bila vsa v temi, čez Times Square, kar razkošno razsvetljen s policijskimi žarometi. Povsod polno ljudi, čakajočih na avtobus. Verjetno so jih šele tedaj rešili iz podzemske železnice.
Avtobusna postaja ima lasten generator, zato je bila razsvetljena. Prava sreča. Kaj bi sicer počeli tisoči in tisoči potnikov, ki so bili natrpani v vseh nadstropjih velikega poslopja? Pripeljali so se v New York, a v mesto niso mogli. Potrpežljivo so čakali, da bi se električni tok vrnil, ali pa so v dolgih vrstah stali pred telefonskimi celicami, da bi poklicali svojce. Ko sem s prvega nadstropja gledal na to večtisočglavo množico, se nisem mogel dovolj načuditi, da zna biti amerikanski človek — in to tudi zamorec! — tako miren in discipliniran, kadar je treba. Velikokrat sem na avtobusni postaji, ob različnih urah, pa vedno vidim in slišim več tekanja in hrupa, kot ga je bilo v torek ponoči, ko je bilo tam vsaj desetkrat toliko ljudi kot navadno.
Brez težave sem dobil avtobus
Slovenska zamejska
umetnost v Washingtonu
Pred časom sem zapisal, kako prav in potrebno je, da se vrže slovensko ime v svet, da se 'njegov odjek razlega po svobodnih deželah in odmeva med kulturnimi narodi. Če smo Slovenci v primeri z drugimi narodi neznatni po svojem številu, smo zelo znatni in celo veliki po zmogljivosti svojega duha, iz katerega raste kulturno ustvarjanje na raznih področjih, kakor so znanost in umetnost, in dosega ter včasih kar presega svetovno gladino.
Zapisal sem tudi, da se v vsej dolgi zgodovini našega zavestnega obstoja ni nikdar odlil v tujino v tako velikem toku del naroda, kot se je zgodilo po komunistični revoluciji ob koncu druge svetovne vojne. Ta delni od-
za Paterson. Ko sem iz razkošno razsvetljenega New Jerseyja gledal nazaj na temni New York, sem prvič čutil, da je tu meja med dvema državama.
Vesel sem bil, da sem v temnem New Yorku videl, česar mi pri dnevni svetlobi in vsej očarljivi umetni razsvetljavi nikoli ni bil pokazal: velik čut za odgovornost in občudovanja vredno discipliniranost njegovih prebivalcev. Res da se včasih jezim na presite amerikanske študente, ki se kot koristna budala dajo vpreči v komunistični voz in razgrajajo proti Johnsonu, v torek ponoči sem se pa pripri-čal, da, kadar je res kakšna nevarnost, se ta narod zgrne v eno in vsak tekmuje, kje in kako bo pomagal skupnosti. Amerika je velika in močna, zato pusti vsakemu, da dela, kar hoče. Če pa pride resnična nevarnost —■ Pearl Harbor! — vsi tečejo na okope. God bless America!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
-------_o-------
tok narodnega mozga je bil tako znaten, da se je po dosežkih begunskih izseljencev začelo govoriti o “Sloveniji v svetu” kot nekakem protiutežu Slovencev v svobodi do onih v okovih totalitarnega sistema doma, kjer ni prostega razmaha človeški duhovni sili. Zaradi tega nesrečnega položaja se zdi, da duhovne moči narodnega genija v domovini počasi upadajo, a po svetu rastejo in cveto, kljub stotim težavam in oviram, ki jih tujina prizadeva slovenskemu u-stvarjalnemu zaletu.
Take in podobne misli so me obhajale, ko sem te dni slišal in bral o razstavi, ki jo je del slovenskih zamejskih umetnikov priredil v Washingtonu, glavnem mestu Združenih držav. Ni to bila sicer kakšna širša razstava, ampak le dela upodabljajoče umetnosti, obsegajoča slikarstvo in kiparstvo. Celotno podvzetje je bila realizacija drzne zamisli: zasaditi klico slovenske umetnosti, pod tem imenom, v samo o-srčje najmogočnejšega naroda na svetu, kjer se po pesnikovi * v
besedi ‘žile življenja stekajo, pota vesoljstva tukaj se sekajo ...’
Kiparja, vrednega učenca velikega M e š t r o vica, Franceta Goršeta vsi poznamo vsaj po imenu. On je z mlajšimi sodelavci vzel nase nalogo, da drzno misel razstave dela slovenskih zdomskih umetnikov v Washing-tcnu uresniči. In je slikarsko in kiparsko razstavo aranžiral po sodobnem okusu, deloma v vhodnih prostorih (lobby) hotela Hilton, deloma v prostorih Georgetown (katoliške) univerze v Washingtonu. Časopisi so sicer o tem dogodku poročali, a poročila so bila suha in kratka — tudi v našem slovenskem zamejskem tisku. Ni se mi zdelo to prav, zlasti ne z ozirom na ono, kar sem zgoraj povedal. Zato sem vzel pot pod noge, ali bolje rečeno: pod kolesa, in sem u-metnika in prijatelja Goršeta obiskal v njegovem ateljeju v New Yorku, da bi mi kaj več povedal o tej stvari, ki po mojem prepričanju zasluži mnogo več kot golo poročevalsko ruti-
ŽEMM m MLETO!
Cleveland, O. — Slovenske duhovne vaje za žene in dekleta se bodo vršile od petka do nedelje po Zahvalnem dnevu, to je od 26. do 28. novembra, v škofijskem domu duhovnih vaj na 18485 Lakeshore Blvd. Prijaviti se je treba najkasneje do torka, 23. novembra, v katerem izmed župnišč slovenskih župnij v Clevelandu.
Kakor so na zemlji sveti kraji, kjer Bog posebno rad sprejema in uslišuje naše prošnje, tako so tudi sveti časi, v katerih Bog deli dušam izredne milosti. Tak sveti čas so duhovne vaje, ki večkrat spremene mlačne duše v goreče, neodločne kristjane v krščanske junake in mnogokrat vrnejo duši tisti mir, ki ga človek ne more najti nikjer drugje kakor v tesnem prijateljstvu z Bogom.
Vse premalo se zavedamo, da živimo na tem svetu, da pa ne smemo biti od tega sveta. U~ stvarjeni smo za višje, nadnaravne in večne reči. Toda večkrat se bojimo duhovne globine. Radi ostajamo samo na površju. Duhovne vaje nas pa vabijo, da se duhovno poglobimo, da poskušamo najti v luči večnih resnic pravi smisel našega življenja in da se tudi odločimo po teh resnicah živeti.
Duhovne vaje so čas milosti. Bog nas hoče razveseliti z lučjo svoje večne resnice, napolniti naše duše z milostjo, nas obogatiti s svojo neskončno ljubeznijo.
Žene in dekleta! Izrabite priliko in priglasite se za duhovne vaje.
Duhovne vaje bo vodil Fr. Karl Wolbang, CM.
Rev. J. M.
no.
Seveda so razstavljale! s kiparjem Goršetom na čelu računali, da slovenska kri in zavednost tudi v Washingtonu ne bo odpovedala. In se niso zmotili. Priskočili so jim na pomoč naši ljudje, kolikor jih je v Washingtonu, in med prvimi federalni senator in zaveden Slovenec Frank Lausche s svojo gospo. Z njim je bilo Gorše znan še izza svojih let, ki jih je preživel v slovenski ‘prestolici’ Clevelandu. Pa nista odlična obiskovalca samo dvakrat obšla cel razstav-Ijalni prostor, se živo zanimala za življenjsko pot vsakega urnet-nika-razstavljalca ter sledila razlagi umetnin, ampak sta tudi
v krogu mednarodne javnosti o-pozarjala na slovensko razstavo, kar je povzročilo, da je mnogo odličnikov iz mednarodne wa-shingtonske družbe obiskalo raz-ložbo, se zanimalo za umetnine in jih tudi kupovalo.
Gorše mi je pravil, da je bila med enournim obiskom posebno živahna Lauschetova gospa. U-deleževala se je diskusij o umetnosti in pokazala, da v nji niso zamrle klice umetniške vzgoje, ki so pognale, ko je obiskovala umetniško šolo.
Posebno jo je zanimal velik relief, ki ga je Gorše izdelal za g. Erika Kovačiča in ga imenoval ‘Romarji’. Umetnik je na starinsko pozlačeno ozadje grupiral skupino figur iz oresca (skelet narejen iz žice ter obložen z gumiranim orehovim žaganjem)/ in delo napravi vtis silne gibljive plastike. Vprašala je, če se sme reliefa dotakniti, da bi še s tipom presodila in u-žila umetnino. Tudi mnoge slike so ji bile všeč. Podobno je bilo občudovanje ‘Romarjev’ od stra-od strani drugih obiskovalcev, (Dalje na 3. strani)
§
Issued Kts£3| Thursday for the JucoslCfl in Wisconsin S
Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsin«
š
ti o o o o 6 ti 6 6 6 6 6 iriTiTC"l

| THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER _ AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY [
Address
Ail Communications to
OBZOR PUBLISHINa COMPANY Marica B. Stout, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
o ffTnnmnnnro o o o a d-trb'o
mora stalno držati štiri med svojimi petimi divizijami na fronti proti Kurdom, kar mu poje pol proračuna ali nad $10 milijonov na mesec. Tudi svobodni svet zmeraj bolj poudarja potrebo, da se Irak sporazume s Kurdi.

jL.~A'r

M iltvauški zapiski
Milwaukee, Wis. — Slovensko I treh. Slovenci od daleč in blizu društvo Sloga je praznovalo 35- so vabljeni na to lepo prireditev, fetnico svojega obstoja. K dru-
stvu spada veliko število Slovencev tako v Milwaukee ju kakor tudi v Sheboyganu. V glavam društvo obsega državo Wis-consin, je pa znano tudi drugod.
Proslava tega obletnice se je Vršila v dvorani Srbskega doma tta 51 in Oklahoma. Proslave se je udeležilo okoli 500 gostov. Bila je tam zbrana takorekoč elita slovenstva v Milwaukeeju. dogodek je omembe vreden tudi zaradi tega, ker je proslava Pomenila tudi slovo od javnega življenja za Franka Jankovicha, danega kralja polk. Ime Frankie Jankovich ni znano samo Pled slovenskimi rojaki, ampak tudi med ameriško javnostjo. Ko je bil na višku svojega ustvar-jalnega dela, so njegove progra-•-e prenašale televizijske podaje preko cele Amerike. Znan ''o po tem, da je slovenske polke Predstavil ameriški javnosti in Wor dpt doprinos slovenskega dloveka ameriškemu kuiturne-Pru razvoju in bo ameriška glasbena zgodovina omenjala njego-'mu. Toliko je bilo ropotanja in vo ime, na kar bomo Slovenci govorjenja, da se človek še sa-seveda lahko ponosni. Velik po-P^n je tudi v tem, da potrjuje staro pravilo, da kdor je dober
Veliko slovenskega ni nikjer več, zato pa, kadar je, moramo pokazati, da nas je še nekaj in da slovenska beseda še ni zamrla.. Osebna navzočnost je edini dokaz, da je res to, kar govorimo. Besedam morajo slediti dejanja. Po predstavi bo večerja. Tako vam ne bo treba skrbeti, kje boste večerjali. In naše ženske so znane kot dobre kuharice. Marsikdo bi jih rad imel, pa jih nima. Prav po stari pesmi: Pri nas je dobra kuharica, pri vas je pa ni. Po večerji se bodo ljudje lahko tudi malo zavrteli’ Zaigrali jim bodo Veselkovi fantje, o katerih je znano, da niso kar tako. S svojim obiskom bomo nagradili igralce za njihovo požrtvovalno delo. Človek ne govori rad prazni dvorani. Razpoloženje je vse drugačno, če je v igralcu zavest, da igra pred polno dvorano, kakor pa, če tega ni.
«
Pri Sv. Janezu so imeli bazar. Tako je bilo kot na kakem sej
Slovenec, je lahko tudi dober Amerikanec.
*
Slovensko društvo Triglav bo Priredilo to nedeljo, dne 21. no-Vembra, v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti igro “Anarhist”. Lahko rečemo, da je vsakega P^ulo: malo za šalo malo za res. ■L?ra se bo začela popoldne ob
so hoteli vedeti, kakšni so ti farani, ki jim bodo za soseda v bodočnosti. Bili so prav lepo sprejeti in takoj so navezali prijateljske stike s člani starega Sv. Janeza. Se čudno sliši, pa je tako. Posebno okusno je bilo kosilo, pri katerem so postregli s piščanci, pečenimi na ražnju. Znani John Rebernisek se je zelo potrudil, da je ljudem postregel po željah. O njem je znano, da zna dobro peči piščance na ražnju. Ljudje so prihajali od prav povsod. Še bolj privlačno je bilo, da je piščance pekel kar pred dvorano, da je vsakdo lahko videl, kako ta zadeva gre. Dišalo je dva bloka naokrog. Saj se ljudje niso mogli ustavljati. Nekaj ljudi je reklo, da so prišli prav za to, ker so videli Johna, kako je pekel piščance. Prej niso o tem nič vedeli. Vidite, takole je. Ljudje so pokazali tak požrtovalen duh, da je omembe vreden. Menda je bilo prvikrat, da so se ljudje ponujali za delo in jih ni bilo treba skoraj na kolenih prositi, naj vendar za božjo voljo pomagajo. Sami so se ponujali za delo. To je korajža in posnemanja vredno!
*
Pravijo, da brez duhovnega življenja začne vse počasi odmirati. Da se človek zbudi iz tega mrtvila, ga je treba podrezati. Tako drezanje se zgodi pri duhovni obnovi. S takim namenom bodo žene pri fari sv. Janeza opravile duhovno obnovo, ki se bo vršila v nedeljo, 28. nov., popoldne. Govore bo imel Fr. Robert Sullivan iz Malega semenišča. Naši ljudje ga že poznajo. Imel je govor za časa kronanja majniške kraljice. Ta nedelja je obenem prva nedelja v adventu in bo ta duhovna ob-
prava za Božič. Ker okrog Božiča ni dovolj časa za razmišljanje, pa malo bolj zgodaj začnimo. Bolje drži ga, nego lovi ga!
m
Zadnjo nedeljo so nam v cerkvi prebrali škofovo pismo, v katerem poziva ta vernike, naj se spomnijo ubogih po svetu. V namen razpisuje posebno zbirko stare obleke za potrebne po vsem svetu. Ta zbirka se vrši vsako leto in vsako leto ljudje odprejo na stežaj svoje srce in priskočijo na pomoč, škof prosi, naj vsakdo pregleda stare zaloge, če morda kaj ne najde, da bi se dalo še kaj porabiti. Takole pravi na koncu: Kar je za nas naj slabše, je lahko za nekoga najboljše. Torej na delo za to zbirko. Zbirka traja od nedelje, 21. novembra, do nedelje, 28. novembra, vključno. Vsaka fara ima za to določen prostor, kjer obleko zbirajo, in ljudje naj se temu primerno ravnajo. Če pravi bulletin, prinesite obleko v zakristijo, pomeni to v zakristijo, če reče, v dvorano, je to za dvorano, če reče v župnišče, je v župnišče, ali pa kak drug prostor, ne pa nositi tja, kamor ne spada. Tam ni navadno nikogar in če ga ni, se ljudje jezijo, za-raj neki ni nikogar tam. Mislim, da sem dovolj povedal!
mega sebe ni slišal. Videli ste tam ljudi, ki jih drugače ne vidite celo leto. Res je to kraj, kjer še, srečajo stari prijatelji in znanci. Pozdravljanja ni konca ne kraja. Prvikrat se je zgodilo, da so prišli na ta bazar bodoči farani sv. Janeza. Kakor je že vsem znano, bo moral sedanji Sv. Janez zapustiti svoj prostor, kjer je, in iti drugam.
Tisti bodoči farani so slišali in brali o bazarju Sv. Janeza in nova lahko služila tudi kot pri-
m 3
IS
here
for
you
to
enjoy!
Mi
.II!!!
ii
Milwauska zdravniška zbornica naznanja, da so otroci, ki so stari devet mesecev do devetega eta, sposobni za ponovno cepljenje proti ošpicam. To cepljenje se bo vršilo v nedeljo, dne 21. novembra, na treh centrih. Ti centri so sledeči: Milwaukee Municipal Building, 841 North Broadway, Johnson Municipal Hospital, 2160 South 13th St., Keenan Health Center, 3200 North 36th St. Cepljenje se bo vršilo od 10. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Cepljenje stane dva dolarja. Tisti, ki so ošpice že imeli, ne potrebujejo cepljenja. Starši naj se poslužijo tega cepljenja, da se obvarujejo nepotrebnih težav in skrbi. Ošpice so se namreč pojavile v precejšnji meri in je treba podvzeti potrebne mere, da se bolezen ne razpase preko kontrole. Navadno vzame dva tedna, predno o-trok postane imun. Ne čakajte do zadnjega, da ne bo prepozno. Zdravstveni urad obenem priporoča, naj se starši poslužijo te priložnosti in poskrbijo, da dobijo otroci potrebna zdravila proti poliu. Priporoča, da vzamejo otroci med šestim mesecem in 17. letom starosti dvojno dozo zdravila za boljšo kontrolo te bolezni. To zdravilo je zastonj!
slovenskega imena, če svetovni diplomati in ameriški senatorji in kongresniki nosijo po žepih take brošure, da vanje pogledajo, odkod so ti umetniki, ki jim na samem pragu kongresne palače in poslaništev razstavljajo slike in kipe, ki jih je vredno ne samo pogledati, temveč tudi kupiti. Gorše je zatrdil, da sta se obe razložbi, v Hilton hotelu in Georgetown univerzi, zaključili z nepričakovano velikim moralnim in gmotnim uspehom. To je nova zmaga slovenskega duha in zvestobe narodu v domovini! Ni mogoče drugega, kot čestitati razstavljalcem Francetu Gorše-tu, Marinki Burgar-Severjevi, Aleksi Ivanc, Bari Remčevi, Marij anci Savinškovi, Hugu Vel-kerju, Jožetu Vodlanu in Miru Zupančiču. Ti umetniki dostojno predstavljajo Slovenijo v svetu in smo nanje ponosni. Vsak od nas po svoji lastni poti za njimi! Da se bo pesnik znova vprašal: ‘Kje, domovina, si? Še pod Triglavom, okrog Karavank? . . . Glej, zdaj vidim: silna, brezmejna si.’
In vendar Goršetovi Romarji romajo z vsem hrepenenjem duha in telesa — tja pod Triglav in okrog Karavank, da bi se jim izpolnila želja: v svobodi poklekniti na prst pod Triglavom, okrog Karavank in jo poljubiti. Tam je domovina.
Ludovik Puš
Usiglija bi rada omajala zaupanje v vlado Smitha
LONDON, Vel. Brit. — Vlada Velike Britanije hoče omajati zaupanje rodezijske javnosti v vlado lana Smitha v taki meri, da bo mogel generalni guverner Humphrey Gibbs, ki je ostal v vladni palači v Salisburyju in pozval poveljnike rodezijskih o-boroženih sil, pa tudi vse uredništvo, naj ostanejo zvesti vladi Velike Britanije in njemu kot predstavniku kraljice Elizabete II., v doglednem času razglasiti nove volitve na temelju ustave iz leta 1961.
Po britanskem načrtu bi tako Rodezija prišla zopet do zakonite vlade, ki bi bila zvesta Londonu. S tem bi bil seveda upor končan, .neodvisnost Rodezije v sedanji obliki ukinjena.
Britanski načrt je dober, zakonit in ne zahteva nobene uporabe oboroženih sil. Njegova slaba stran je v tem, da po splošni sodbi ne bo uspel, pa četudi je generalnega guvernerja v njegovem odporu proti vladi Smitha podprl poglavar anglikanske Cerkve, ki je pozval vernike, naj ostanejo zvesti zakoniti vladi v Londonu.
zavračali, sedaj pa so le morali popustiti.
Ko postaja zahteva Zahodne Nemčije po atomskem orožju vedno glasnejša in odločnejša, so pritisnili tudi Poljaki z vso silo na Moskvo. Tako je ta popustila in glavni tajnik Komunistične partije L. Brežnjev je tekom svojega zadnjega obiska tu obljubil, da bo Sovjetska zveza dala Poljski atomsko orožje, če ga bodo Združene države dale Zahodni Nemčiji.
-------o
Imamo 1,280 okrajev, potrebnih gospodarske podpore
WASHINGTON, D.C. — Naša dežela ima nad 3,170 okrajev, kar 1,280 jih je gospodarsko tako zaostalih, da imajo pravico do federalne podpore za dvig gospodarstva in blagostanja. Med nje bo federacija razdelila tekom prihodnjih pet let $3.25 bilijonov, tako pravi zakon.
Kdor bo hotel dobiti podporo, bo moral dokazati, da jo bo dobro porabil. Moral bo pristati tudi na skupne akcije, ki bodo obsegale več okrajev. Moral bo prositi tudi države za pomoč, ako bodo države ustanovile podobne podporne fonde. Največ podpor bo seveda šlo za javna dela. Za javna dela skuša tudi naš župan Locher iztisniti iz federacije nekaj podpore.
Society National Banka nudi svetilko
Metroplan, the new telephone service that combines more than 600,000 telephones into one great local calling area. It serves some 1 % million people living in a 723 square mile area including Milwaukee.
The new system eliminates Interzone Message Unit charges and Long Distance charges within the Metroplan area. It also eliminates the need for Foreign Exchange or Optional One-Way services. Customers will save over $1,000,000 a year.
To enjoy Metroplan to the fullest, please read over the simple "How-tOrDial" instructions in the front pages of your new directory. Note that it is no longer necessary to Dial "1" first for calls within the Wletroplan area. Now, you Dial "1" first only for Long Distance calls outside the Metroplan area.
And to avoid confusion, please throw away your old Milwaukee white pages telephone directory.
lln Wisconsin Telephone Company
" Part of the Nationwide Bell System
Kultura
(Nadaljevanje z 2. strani)
tako, da bi bil Kovačič ‘Romarje’ zgubil, če bi ne bila umetnina že njegova, da jo je potem namestil na veliko steno in z njo skril okno, ki ga ni imel rad. Dve muhi na en udarec, pa kakšna ‘muha’ so Romarji!
Pravili so, da je razstavo obiskalo vsaj dva tisoč ljudi, vseh starosti in položajev, od študentov do diplomatov, ki so se zanimali tudi za odkup del. Trajala je 14 dni (od 17. do 30. oktob-
Cleveland, O. — Society National Banka bo dala vsem, ki se bodo pridružili “Božičnemu klubu” za leto 1966 popolnoma zastonj lepo petrolejko.
Smisel posebne božične hranilne vloge je v tem, da imamo za božične praznike na razpolago dovolj denarja za stvari, ki bi jih radi kupili sebi, svoji družini in prijateljem. Veliko lažje je zbrati skupaj tako vsoto, če nalagamo vsak teden $1, $2 ali $5. kot pa vzeti potreben denar kar na enkrat.
Posebno vlogo “Božičnega kluba” je mogoče odpreti vsak čas v katerem koli uradu Society National Banke.
Nabiranje crcžja v dominikanski republiki na pravi poti
CLEVELAND, O. — Kot smo že večkrat omenili, je v Dominikanski republiki naj večja nevarnost za mir tisto orožje, ki so ga začetkom revolucije uporniki razdelili med ljudske množice, da branijo revolucijonarne pridobitve. Orožje je počasi prešlo v roke precej nezanesljivih elementov v dominikanski pre-stolici, posebno pa levičarjev. Sedanja vlada je hotela z pozivi pripraviti lastnike, da bi orožje vrnili, kar se pa ni obneslo.
Sedaj je našla pravo pot, ki smo jo napovedovali že pred meseci:	oklicala je, da kupuje
lastno orožje po dobrih cenah in označila mesta, kje se orožje lahko prodaja javni upravi. Mislimo pa, da to ni zadosti. Javna uprava naj dobi prebrisane agente in jim obljubi dobre provizije in uspeh ne bo izostal. Verjetno bo prišla tudi na to misel.
Ženska za čiščenje Dva dni v tednu, $10 dnevno, transportacija preskrbljena. Kličite RA 1-4181.	(222)
Delo za žensko
Iščem varuhinjo za dva otroka, stara eno in 6 let, v mojem domu na Donald Ave. Kličite 391-2781 po 5 uri pop. (223)
Ce doba atomsko orožje Nemci, ga dobe tudi Poljaki
VARŠAVA, Polj. — Podobno kot članice NATO na Združene države pritiskajo članice Varšavske obrambne zveze na Sovjetsko zvezo za nekako “soudeležbo” pri atomskem orožju, o-ziroma njegovi rabi. Rusi so doslej vse te zahteve in predloge
Iraška vlada se hoče pobotati s Kurdi
BAGDAD, Irak. — Irak je dobil po številnih revolucijah po L 1958 prvega civilnega politika za mini strskega predsednika. Imenuje se Ai-Bazzas. Novi predsednik bi rad začel reformirati deželo, pa ga pri tem moti državljanska vojna s Kurdi. Zato jim je znova ponudil pre-
mirje s pogoji, ki niso ravno ne-ra) in je obsegala 47 del oljnatih .ugodni. Vprašanje pa je, ali bo
slik, in guasev ter dva reliefa iz orešca. Naštevanje posameznih del bi vzelo preveč prostora, da bi jih omenjal. Le to še povem, da je informativna brošura v angleščini nosila ponosen naslov: “Contemporary Slovenian Art Abroad” in je v uvodu govorila o Sloveniji in slovenskem narodu ter o slovenski moderni u-metnosti.
To je prava pot za širjenje
mogel vkljub dobri volji držati besedo in ali bo sploh mogel o-stati na vladi toliko časa, da izvede sporazum s Kurdi.
Kurdi sami ne dajo dosti na novo ponudbo, so že navajeni nanje, vendar je ne odbijajo. Vedo, da je za Irak postala državljanska vojna neznosna in da egiptovski Naser sili na sporazum. Za Irak je namreč državljanska vojna hudo breme. Irak
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ženske dobijo delo
MAL! OGLASI
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici na tretjem. Kličite VI 3-8033.	(x)
V najem
5 sob in kopalnice oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-6214.	(X>
Zgubila se je
Ženska (Yellow gold) zapestna ura, sentimentalnega pomena v Slov. društvenem domu na Recher Ave., na koncertu. Vrezano “To Mother from Frank” 1944. Nagrada. Kličite MO 2-0518.	(222)
Lastnik prodaja
25635 Chardon Rd. zidan in lesen bungalow, 3 spalnice, 2 kopalnici, predeljena klet, priključena IY2 garaža krasno vsajeno, 75 x 200 čev. lot. $22,-500. Kličite 261-0550.
(225)
SLOIH 1ZGLED — Slika
kaže volneni plašč rdečkaste barve, stvaritev Larry ja Aldrich a iz New Yorka za letošnjo zimo.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
Naprodaj
hiša pet sob na 1034 E. 70 St. da se uredi zapuščina. Za hitro prodajo $6500 ali dajte ponudbo. Kličite 431-6031 Mrs. Bednarz ali HE 1-1773 Mr. Zorman.
(226)
Ford naprodaj
1960 Starliner, kakor nov, novi gumi, bele, 40,000 milj, S700. Kličite WH 3-6230 po 6. pop.	(223)
V najem
Tri čiste sobe se oddajo na 1151 Addison Rd.. zgoraj, Schaefer vogal. Vprašajte na 6617 Schaefer ali kličite 431-1865.
(223)
Opremljene sobe v najem Štiri sobe za 2 samca; furnez in vse udobnosti, lastna kopalnica. Na 1142 E. 66 St. Kličite po 6. uri pop. 391-9266.
Trgovina odprta Downtown v četrtek od 9:30 do 9 zvečer. Podružnice od 9:30 do 9:30 zvečer.
Rabite Eagle zmanke kot denar v vseh May trgovinah.
“V cerkev,” je dejal Wachter, stopil h konju, da bi poljubil mlademu gospodu roko, a se prav tako naglo umaknil, ko je čul bližajoče se korake. Jese je občutil to kretnjo kot udarec in ko se je Wachter prepričal, da se bliža le star igravec, in hotel tedaj gospodu le poljubiti roko, mu jo je ta odtegnil.
“Pustite! — V cerkev greste? Tako? Je li tam kaj posebnega?”
“Nič takega, milostni gospod, moram se naučiti le spremljave dveh novih pesmi.”
“Kakšnih pesm?”
“O zakramentu in o Mariji.” “Ali ste kaj vredni?”
“Ste, prav čedni pesmi ste. Zlasti Marijino je kar lepo slišati.”
Jeseju so se jezno zabliskale oči. “Lepo, pač nekako kakor: Marija z Gore, lepi cvet! Ne zadenem glasu popolnoma. — Žal, da imam grlo kakor krava.”
“Ne, ni tista,” je rekel Wachter in udaril nekam nestrpno z zvitkom, ki ga je držal z desnico, po dlani svoje levice: “To je himna svetega Kazimirja: Omni die die Mariae laudes, mea anima, ejus festa, ejus gesta cole devo—”
“Hvala, imam že dovolj. Besede, same besede! Latinsko sholastrsko maslo. — Pa ste mi obljubili, da boste za božič v cerkvi pri — ofertoriju, kakor se mi zdi, da pravijo, nakljub vašemu staremu farju igrali in peli: Prispel je angel iz nebes... Kaj je s tem?”
Wachter je sklonil glavo in
so se mu zasvetile, ko je rekel: “Gospod lahko govori, gospodom ni treba nikogar poslušati in delajo lahko, kar se jim poljubi; preprosti in ubogi človek pa mora plesati, kakor mu godejo, ali pa mu gre za kožo.” “Ali je toliko vredna?” “Milostnemu gospodu menda ni mar, saj je moja,” je odvrnil mož razburjeno. “Pa četudi sem siromak, smem vendar hoteti, da sem rajši živ kakor mrtev, rajši zdrav kakor stepen.”
Jese se je zibal v sedlu in dejal zaničljivo:
“Čul sem, Freinthaler mi je pripovedoval, da so bili nekoč v tem kraju evangeljski mučeniki; — tedaj je vladal Klesel. To je bil vsaj mož, danes pa pride neki Kohlweis, ki ni nič in ni nič storil in ki ga živ človek ne pozna. Pred tem ubogim figu-rantom še bolj uboge vlade se krijete vitezi Gideonovi kakor žabe pred štorkljo ... Bojite se, da boste tepeni; ali ne veste, da je ukrivljene hrbte moči bolj tepsti kot neukrivljene? Pogum velja! — Tu pa hočeta dva prisluškovati,” je obrnil konja proti dvema moškima, ki sta bila prišla od Donave in prisluško-vaje obstala. “Pravkar sem rekel, da pogum velja. Kaj pravite vi, Fux?”
“Želim gospodu dober dan; kako se počuti vaša gnada?” je vprašal s tenkim glasom stari Fux.
“Dobro. — A vi? — Kot sem rekel, prepiram se ravnokar ž Wachterjem. Boji se farjev in to me jezi. Vi se ne bojite, stari, to že vem. Pogum velja. Kdor
pogledal na svoja stopala. “S j se papeža ne boji, tega se papež
boji.”
“Ss, ss,” je dejal starec in vzdignil obedve roki.
“Kaj pa je to?” je zgubančil Jese čelo. Vseokoli je začelo nekaj brenčati in šumeti, v oknih se je pokazalo mnogo glav. “Milostni gospod naj ne govori tega,” je dejal stari Fux in prikimal Wachterju, ki mu je odkimal. “Take besede bi mu mogle zelo škoditi, če se izvedo, ko pride komisija. Moglo bi se reči, da je milostni gospod govoril javno pred ljudmi in jih hujskal ... Naj gre gospod lepo domov, tu ni kraja za take besede.”
Na oknih in pri vhodih v hiše so mrmrali in besedkali ljudje. Njih izraz v obličju priča jasno: “Res je, naj gre domov gospod, česa neki išče tu?”
Jese je postajal bled in rdeč od jeze in sramote; z roko je nemirno in krčevito vlekel za uzdo, da je začel konj biti in teptati. To so Pechlarnci! Naj gre domov, da tu ni prostora za tako govorjenje. Če bi ga zmerjali in rjoveli kot marbaški kopači v Kretschamu, bi mu bilo stokrat ljubše. — Še nikoli se ni tako težko smejal kot to pot; pa ljudje naj ne mislijo, da so mu kaj mar.
“Res je, domov moram. Vidim stoprav, da sem prijahal iz Mel-ka narobe. To ni Stari Pech-lam. To je Farovško mesto; in namesto mojih Pechlarncev, ki so mi bili dragi, so tu čisto tuji filistri. Naprej, Stella!” Spodbodel je svojega konja in odjahal v koraku proti Linškim vratom, oziraje se s smehljajočimi in porogljivimi pogledi. Ko je šel, je prišlo več ljudi iz hiš na trg in so vpraševali te, ki so
RAZPRODAJA!
PRVOVRSTNIH ŽENSKIH ZIMSKIH ŠKORNJEV
Prvotna eena IQJ8 h fi.se sedaj samo
A.	Rjavi kazaški
B.	črni Hi-Style
C. S petami črni, rjavkasti ali rdeči
D. Marogasti


tem ne bo nič, milostni gospod!”
“Zakaj pa ne? Saj ste mi obljubili; ali se ne spominjate več?” je zaklical Jese. Glas se mu je tresel od razburjenja.
“Vem, a milostni gospod vendar ve, kako je zdaj pri nas in da pride duhovna komisija?”
“Hvala vam, da ste me tega spomnili. Mož ni več mož, in beseda ni več beseda, ker pride poltdetji far stikat, ali se ne kri-voverči... Tako, zdaj razumem mnogo. Moji pogumni fantje, ki jih danes ni nikjer videti, ponavljajo nedvomno katekizem, da se bodo skazali pred farji in vi se učite Marijine pesmi prav 7 istim namenom. . .prav je. Tako bodo rekli: organist je dober katoličan, ker časti sveto Marijo; dajmo mu doklado poldrugega goldinarja! Včeraj: trden grad, danes omni die, jutri, če hočete, la illah il Allah, kdorkoli je že gori, evangeljski, katoliški ali pa Turek. Tako je prav.”
Wachter je dvignil glavo; oči
Kupite že sedaj za mrzle snežene dni. Vsi škornji so prvovrstne izdelave z znano označbo na vsakem paru. So 100^ nepremočljivi. Velika izbira modelov v črni, rjavi in še drugih barvah. Škornji so nizki, srednji in visoki z nizkimi, srednjimi in visokimi petami. Velikost od 5 do 10. Na sliki vidite le 4 modele od velike izbire.
Naročite lahko po pošti ali telefonu ... Kličite CH l-SOtO
KAZPRODAJA V KLETNIH PROSTORIH, ODDELEK ZA ŽENSKO OBUTEV, V VSEH 6 TRGOVINAH, VKLJUČNO GREAT NORTHERN
The Srtroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
Kar napravi ogenj in samo ogenj za ihrano ... (o napravi ogenj za Stroh’s in samo Stroh’s
NOVA ZVEZDNICA — Christine Auger je bila ne-znana, dokler ni nastopila v James Bondovem filmu. Na sliki jo vidimo na Siciliji, kjer uživa počitnice in nedavno doseglo slavo.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MACHINE OPERATORS
\ COMPANY WILL TRAIN
A TOOL & CUTTER GRINDERS
EXPERIENCED, or night shift—Union benefits Top pay.
Plenty of overtime
1801 W. COLUMBIA AVE.
465 . 2900.
(6700 North)
(226)
Day
h
bili že tam, o tem, kaj je govoril.
“Zmerjal je, najprej Wach-terja, nato Fuxa. Potem je rekel, da nismo Pechlarnci, marveč Filistri.”
“Kaj pa pomeni to, Filistri?” Wachter, ki pozna sveto pismo, jim ve povedati: “Filistri so bili pagani v stari zavezi, ki—.” To se je Pechlarncem lepo pokadilo pod nos.
“Kaj? Pagani naj smo? Ta malic, sam je krivoverec, pa nas psuje, da smo pagani. Ali misli, da če je deželan in plemič—? Zato pa smo mi svobodni meščani! Če bi hoteli vse izpovedati pred komisijonom, kar vemo. Potem se ne bi smejal, gnadlivi gospod.” — 'tako mrmrajo grozeče ljudje vzdolž cerkvenega trga ...
Jese je počasi jahal svojo pot. — Kočija, v kateri je sedela njegova žena z otrokoma, ni bila daleč spredaj. On pa se ni trudil, da bi jo dotekel. Pustil je iti konja, kakor se mu je zdelo. Leno sede v sedlu je strmel na žalostne livade, ki so bile pokrite s tankim snegom; potem je pogledal na vasi onstran Donave. Goro pohujšanja je bilo videti le slabo, pošastno, četudi je bilo ozračje čisto. Klein-k r u m m n u ssbaum, nemarno
gnezdo, je ležal v gostem svetlem dimu, ki se je vil iz dimn-kov in ga je veter pritiskal k tlom. Vendar je bilo jasno videti novo zgradbo pri logarjev! hiši; snežnobelo se je črtala med sovjimi kajžami.
“Tam onstran je tvoja reč izgubljena,” si je dejal Jese. “In v Starem Pechlarnu je tudi malodane izgubljena. In Baalitha— se ti smeje!”
Obstal je na svojem konju. Povesil je glavo in in žival jo je tudi povesila. Vse naokoli je bilo žalostno, prazno in tiho. Nič ni bilo slišati mimo krakanja. On si je mislil: “Za veliko noč je bilo lepo. Tedaj so mi odstopali konja, mi poljubljali roke in ostroge, vpili do hripavosti: Živel, milostni gospod! — A danes — so mi rekli, naj gledam, da pridem domov.”
Ubogi človek! Pa to še ni bilo najhujše, to še ni bilo Crucifige: križaj ga!
KONEC PRVEGA DELA
Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno z ognjem. Samo Stroh’s. In zakaj? Vzrok je enostaven. Kar dotik ognja napravi za fino, odlično govedino ... to napravi ogenj za fini okus Stroh’s piva. Varjenje nad direktnim ognjem pridobiva boljši okus iz primesi in ga daje pivu. To je
tradicionalni način starega sveta, kako variti fino pivo. Vi lahko okusite razliko. Poskusite Stroh’s. Samo enkrat. Potem, ne glede na to katero pivo ste do sedaj pili, je možno, da boste prešli na Stroh’s. In to zaradi tega, ker je Stroh’s edino ameriško z ognjem varjeno pivo.
Policajke v Rimu
V italijanskem glavnem mestu razpravljajo o širšem vključevanju žensk v policijske enote. Mestni svet je razveljavil odredbo, ki je prepovedovala sprejemanje žensk v prometno policijo.
Ena izmed članic mestne upra-
Z OGNJEM - VAR JEN OKUS
ve je označila to odredbo kot “nesmisleno zapostavljanje nežnega spola”. “Ženske so zdaj lahko sodnice in diplomatke,” je rekla odbornica Anna Pietran-tdnio, “vrata v policijsko službo pa so jim zaprta.”
-------o-------
Branite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde!
EUCLID POULTRY
V zalog! Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberite!
HOWARD 549 EAST 185 STREET, EUCLID
BAKER
KE 1-8187
Naročite se na dnevnik ‘’Ameriška Domovina’
DRAMATSK0 DRUŠTVO “LILIJA”
vprizori veseloigro
UBOGI SAMCI
V TREH DEJANJIH
v nedeljo, 2f. novembra 1985,
ob 3:30 popoldne
V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE.
Po igri zabava s plesom, igrajo “VESELI MORNARJI”