Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII,, št. 165 Ljubljana, sreda 16. julija 1941-XIX Cena cent. 70 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25,31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva ima Unione PnbbHcitš Italiana Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.— Urednidtvo: Ljubljana, Knafljeva uMca 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. Ju, Milano Nemška ofenzivo se nadaljuje Operacije nemške vojske se na vsem vzhodu razvijajo po načrtih, na severu proti Leningradu, v središču proti Smolensku, na jugfi proti Kijevu Berlin, 15. juL u. Vojaške operacije se na vsej vzhodni fronti razvijajo še nadalje po načrtih. Nemške in zavezniške vojske napredujejo zadevajoč tu in tam na ogorčen odpor zaščitnih sovjetskih oddelkov, ki si z obupnimi sredstvi prizadevajo, da zadrže zmagoviti pohod protiboljše-viških sil. Nemško vrhovno poveljništvo je v svojih uradnih poročilih zopet rezervirano. Ne navaja imen, ne daje nobenih podatkov, kljub temu pa namigavajo pol-uradni komentatorji, da je pričakovati novih odločilnih dogodkov. Nihče pa si ne sme delati iluzij, da bi bilo mogoče Sovjetsko zvezo likvidirati v nekaj dneh ali v nekaj tednih. Sedanji napadi, ki so pravkar v teku, so očiščevalne operacije v velikem slogu. Sovjetske čete nadcdjujejo in bodo nadaljevale z borbo, čeprav vedo, kakšna usoda jih čaka. Gotova je samo ena stvar, da je namreč zmaga sedaj sigurna in da noben nepričakovan pripetljaj ne more spremeniti poteka dogodkov. (T. Z., Piccolo.) Zaskrbljenost v Londonu Bern, 15. jul. u. Vesti iz Londona, ki jih danes objavlja švicarski tisk. izražajo očitno angleško zaskrbljenost glede dogodkov na rusko-nemški fronti. Angleški krogi priznavajo, da je Sovjetska zveza v tem trenutku v zelo težkem vojaškem položaju, ki bi znal postati kritičen, ako bi Nemci utegnili utrditi postojanke, ki so jih doslej osvojili. Moskovski dopisnik britanskega lista »Exchange Telegraph« brzojavlja med drugim: Nemška ofenziva se je obnovila na vsej fronti z nezaslišano silovitostjo, ker so sveže nemške čete nadomestile one, ki so bile v boju že tri tedne brez prestanka. Na baltiški fronti so močne edinice napadalnih tankov, podprte od pehote, napadale v smeri proti vzhodu. Maršal Vo-rošilov, k: poveljuje temu odseku, je kratek odmor zadnjih dni porabil v to, da je ojačil čete v sprednji črti, nadejajoč se, da bo ustavil ali vsaj oviral nemški sunek proti Leningradu. Sedaj je v teku strahovita borba med Ostrovom in Psko-vom. Do tega trenutka ni mogoče napovedovati, kakšen bo izid tega strahotnega spopada. Na zemeljski ožini med skrajnim severnim bregom Čudskega jezera in Finskega zaliva je sovjetskim četam uspelo, da so v splošnem obdržale svoje postojanke. Na osrednji fronti napadajo velike tan-kovske formacije v smeri proti Vitebsku in Smolensku. — Nemci so začeli taktiko, ki naj vzame Ruse v klešče: severno krilo skuša odrezati železniško progo med Vi-tebskom in Leningradom, dočim koraka južno krilo naravnost proti Smolensku. Med Berezino in Dnjeprom so sedaj hudi boji. Doslej Nemci niso mogli doseči odločilnega uspeha. Nemški oklopni avtomobili so prodrli v pas sovjetskih utrdb, vendar pa ga niso še prekoračili. Maršal Timošenko je vrgel svoje tanke v protinapad. V odseku Novgorod-Volinsk so Nemci po kratkem odmoru pridobili nekoliko ozemlja v smeri proti Kijevu. Sovjetsko letalstvo se sedaj udeležuje borbe z oklopnimi kolonami in s pehoto, ki je na pohodu. Po zadnjih poročilih, ki jih je objavilo rusko vrhovno poveljništvo. je bilo vrženih v to veliko ofenzivo, 'ki je sedaj v teku, kakih 40 novih nemških divizij. Sunek proti Leningradu in sunek proti Moskvi sta imela nekaj uspeha. Na področju Vitebsk-Smolensk so nemške oklopne divizije napravile precej globok prodor. Rusi so vrgli vse svoje razpoložljive čete na tem odseku v protinapad. Tretja ofenziva proti Kijevu je uspela v toliko, da so nemške oklopne divizije napredovale kakih 30 km, morajo pa postopati zelo previdno pri svojem prodiranju proti Moskvi, ker nimajo točnih informacij o položajih na bojišču. (Piccolo.) Težišče operacij na severnih bojiščih Stockholm, 15. juL d. Dasi je zaradi izredne razsežnosti bojne črte in zaradi velike brzine, s katero napredujejo ta čas vojne operacije na vzhodni fronti, zelo težko dobiti pregledno sliko o položaju, se vendar po zadnjih vesteh vsiljuje vtis, kakor da je ta čas težišče vojnih operacij na baltiškem odseku ter na bojiščih severno od Leningrada. Nemška ofenziva prodira v vzhodni in severovzhodni smeri na baltiškem odseku čim dalje bližje Leningradu, ki pa je na drugi strani v vedno večji meri ogrožen tudi s severozapada, kjer so finske čete na Karelski ožini zlasti na njenem skrajnem severovzhodnem odseku ob obali Ladoškega jezera ponovno silno ojačile pritisk na sovjetske obrambne postojanke. Nemci, ki napredujejo na črti Pskov— Pejpuško jezero, so ponovno vrgli v borbo veliko število motoriziranih oddelkov, proti katerim se sovjetska obramba ne more vzdržati. Videti je, kakor da manjka tu sovjetski vojski oklopnih vozil in skuša zaradi tega zadrževati nemške tanke s svojim letalstvom, ki je bilo včeraj ves dan in tudi preteklo noč na tem odseku fronte skoro neprestano v akciji. Finski motorizirani oddelki in pehota resno ogra-žajo sovjetsko obrambno črto severno od ' Ladoškega jezera, kjer se že nad 24 ur bijejo izredno krvave borbe. Od izida teh borb bo morda že direktno odvisna tudi usoda Leningrada. Z osrednjega bojišča ni podrobnejših poročil, gotovo pa je, da so nemške čete razvile s postojank onkraj Dnjepra nadaljnje prodorne akcije proti vzhodu. Čeprav nobeno poročilo ne navaja krajevnih imen s tega odseka, je vendar po informacijah vojnih poročevalcev posameznih listov mogoče trditi, da so na srednjem odseku utrdili Nemci svoj položaj že na precej širokem pasu onkraj Stalinove črte. Na odseku pred Kijevom je sovjetska vojska izvršila več protinapadov s podporo svojega letalstva in nemška ofenziva zaradi tega v tej smeri včeraj ni napredovala tako daleč kakor na drugih odsekih. Sovjetsko letalstvo je bilo včeraj zelo aktivno na Baltiku, kjer je skušalo s podporo edinic vojne mornarice zadrževati na baltiško bojišče ter na Finsko namenjene nemške vojaške transporte. Na skrajnem jugu so sovjetska letala zopet bombardirala rumunsko petrolejsko področje pri Ploestiju, vendar pa so bili ti napadi po uspešnosti slabejši od prejšnjih. Ob Ladoškem jezeru Helsinki, 15. juL s. Finski glavni stan poroča: Ob 3. zjutraj 10. julija so finske čete v odseku Ladoškega jezera prešle v napad na postojanke, ki jih je sovražnik močno utrdil. Kljub srditemu odporu so finske čete prodrle na raznih točkah. Izkoristile so nagel uspeh ter so prišle na več krajih nad 60 km daleč od sedanje fronte sovražniku za hrbet. Napredovanje se nadaljuje. Davi je bil v Helsinkih 57. letalski alarm, ki je trajal pol ure brez posebnih incidentov. Stockholm, 15. juL u. Pretekli četrtek so pričele finske in nemške čete z dvema močnima napadoma proti sovjetskim postojankam vzhodno in zapadno od Ladoškega jezera. Finsko uradno vojno poročilo govori o teh bojih samo v splošnem in pravi, da so prodrle finske čete do 60 km daleč na sovjetsko ozemlje. Tudi udejstvovanje letalstva se razvija na glavnem področju Ladoškega jezera. Južno od Sortavale je prišlo do velike letalske bitke, v kateri so finska lovska letala sestrelila 8 sovjetskih aparatov in poškodovala nadaljnjih 6. ne da bi sama utrpela izgube. Eno samo finsko letalo je bilo poškodovano, pa se je vrnilo. 17 sovjetskih letal je bilo prestreženih od treh finskih lovcev, ki jim je prišlo kmalu na pomoč še troje letal. V kratkem je bilo sestreljenih 6 sovjetskih aparatov, ostala so se umaknila. Na umiku sta bili sestreljeni še dve sovjetski letali. Včeraj je bil v Helsinkih pogreb žrtev letalskih napadov preteklega tedna. Bilo je 18 krst, ki so bile vse belo prepleskane. Častno stražo so tvorili oddelki finske vojske. Med žrtvami je bilo 15 žen, 2 moška in en dvomesečni otrok. (Piccolo.) Helsinki, 15. jul. s. Po zadnjih poročilih tovarne za celulozo v Ensu niso bile uničene zaradi bombardiranja, kakor so z neke strani zatrjevali. Sovjetski bombniki so zadeli le železarne v Vaertsilasu, ki leže v ladoškem odseku sedanje fronte. V zadnjih 24 urah je bilo sestreljenih sedem sovjetskih letal. Finsko napredovanje v južnovzhodnem odseku se nadaljuje. Ujetih je bilo mnogo boljševiških vojakov. Tudi množina zajetega vojnega materiala je velika. Berlin, 15 julija ts. Pred nekaj dnevti je bila na severnem odseku finskega bojišča uničena sovjetska pehotna divizija, potem ko so jo nemške in ifnske čete dobile v križni ogenj. Hude izgube sovjetskih tankov Berlin, 15. jul. ir. Močni sovjetski oklopni oddelki so bili v bojih včeraj popolnoma uničeni, ko so poskusili zadržati nemško prodiranje proti Kijeva Že v nedeljo je prišlo v tem odseku do hudih bojev, ko je nastopilo več sto sovjetskih tankov po 50 do 70 ton težkih. Nemška oklopna vozila in protitankovsko topništvo so večino teh tankov uničila, čeprav so bila sovjetska oklopna vozila oborožena s 15 cm topovi. Orjaška sovjetska vozila so ostala v plamenih na bojišču. Tudi vsi protinapadi, ki so jih sovjetske čete pri Kijevu podvzele proti nemškim postojankam, so bile z velikimi izgubami za Ruse odbite. Sovjetski oddelki so bili razpršeni, deloma obkoljeni, deloma pa popolnoma uničeni. Na skrajnem severu so nemške in finske čete obkolile dva sovjetska bataljona ter ju deloma uničile, deloma pa zajele. Madžarsko prodiranje v Podolju Budimpešta, 15. julija rs. Operacije madžarske vojske se razvijajo sedaj že v ni-žavju Podolja, ki ima posebno slabe ceste. Brzi madžarski oddelki zasledujejo brez odmora sovjetske čete, ki se umikajo. Oskrbovalni oddelki slede neposredno vojski kljub terenskim neprilikam. Preprečen napad sovjetskih padalcev Budimpešta, 15. jul. ir. Poizkus napada sovjetskih padalcev proti neki železniški progi na Madžarskem je bil z energično akcijo madžarskih vojakov preprečen. ii v zraku Berlin, 15. juilija d. Nemško letalstvo je tudi včeraj uspešno sodelovalo s kopno vojsko. Letala so bombardirala in uničila sovražne vojaške transporte in koncentracije čet, postojanke topništva ter železniške vlake. Ponovno so bili izvršeni napadi na železniške proge pri Leningradu in Smolensku. Na mnogih mestih so bile proge prekinjene. Posebno uspešni so billi včerajšnji napadi nemškega letalstva na vojaške objekte v Kijevu. V mnogih so iz-bruhnilli požari ter je bila povzročena velika škoda. Kijevski vodovod je bil zadet z direktnim zadetkom. V vzhodnem delu Vzhodnega morja sta bili včeraj potopljeni dve sovjetski patrol-ni ladji. V nedeljo je sovjetsko letalstvo izgubilo 160 letal in sicer 82 v letalskih bitkah, ostala pa na letališčih. Sovjetske pomorske in letalske sile so v nedeljo napadle tri nemške minolovce, napad pa je bil odbit in so nemške ladje do konca izvršile svojo nalogo. Nered na sovjetskih železnicah Berlin, 15. julija d. Kakor poročajo iz Ankare, vedo potniki, ki prihajajo iz Sovjetske zveze, pripovedovati o silnem neredu, ki je zavladal na sovjetskih železnicah. Posamezne železniške proge so popolnoma zatrpane z vsakovrstnima transporti in vlaki več ne vozijo po voiznem redu. Tudi veliki ekspresni viaki no bili od splošne zmede hudo prizadeti ter prihajajo z večurnimi zamudami na namembne postaje. Nadalje poročajo iz Sovjetske zvezo doeli potniki, da se morajo tujci ob prestopu sovjetske meje podvreči najstrožji kontroli, telesni preiskavi in natančnemu pregledu vse prtljage. Policijski uradniki mučijo potnike tudi z brezkončnim zasliševanjem. Obala Kamčatke zavarovana z minami Tokio, 15. juL ir. Kakor je sporočil novinarjem šef centralnega obveščevalnega urada japonske vlade, je bila vlada s s strani sovjetske vlade preko poslaništva v Moskvi obveščena, da je odslej obalno področje ob Kamčatki nevarno za plovbo. Sovjetska vlada je obvestila japonsko vlado, da je bilo treba obale Kamčatke zavarovati zato, da se ne bi tam pojavile nemške vojne ladje. Predstavnik japonske vlade je pripomnil k takemu tolmačenju, da si japonska vlada ne more misliti, kako bi bilo možno, da bi nemške vojne ladje prispele v to področje. Japonska vlada je sovjetski sklep o miniranju obal Kamčatke sprejela vse prej nego z naklonjenostjo. Sovjetska vlada se je preselila iz Moskve? Bern, 15. jul d Kakor poroča berlinski dopisnik švicarskega lista »Gazette de Lausanne«, izjavljajo v poučenih berlinskih krogih, da je sovjetska vlada po vsej verjetnosti odpotovala iz Moskve ter se nastanila v mestu Gorki (prejšnji Nižnji Novgorod), ki je približno 300 km vzhodno od Moskve. Skupaj s sovjetsko vlado so bržkone odpotovala tudi vsa tuja poslaništva. Navzlic temu. da je Moskva de-mantirala vsako namero sovjetske vlade, da bi se preselila, razpolagajo v Berlinu z informacijami, ki napravljajo gornjo vest zelo verjetno. Delo sovjetske vojaške misije v Londonu Stockholm, 15. jul. d. Iz Londona poročajo uradno, da je imela sovjetska vojaška misija, ki se mudi v Londonu, včeraj ponovno več razgovorov z člani angleškega generalnega štaba. Nadalje je imela sovjetska vojaška misija konferenco v britanskem vojnem ministrstvu. Člana sovjetske misije general Golokov in polkovnik Draguin sta nato odpotovala nazaj v Moskvo. Odmevi angleško-sovjetske vojaške zveze Helsinki, 15. jul. s. Finski list »Uusi Suomi« predočuje brezobzirno politiko Velike Britanije, ki je žrtvovala na oltar svojega sovraštva proti Nemčiji vse pomisleke glede boljševizma ter je sklenila zvezo s tem sovražnikom civilizacije. List poudarja histerične prizore, ki so se odigrali v Londonu o priliki prihoda sovjetske vojaške misije ter zagotavlja, da vse to ne more zaustaviti usodnega zloma Sovjetske zveze, ki je nobena anglosaška pomoč ne bo mogla rešiti. Bern, 15. jul. s. Švicarski listi poudarjajo, da so nevtralne države pokazale v gotovi meri nerazpoloženje ob sklenitvi Odbiti napadi pri Sollumu in Tobruku Bombardiranje tobruškega pristanišča in angleških oporišč v oazi Sivi Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 15. julija naslednje 405. vojno poročilo: V severni Afriki so naše čete na fronti pri Sollumu preprečile poskus nekega sovražnega oklopnega oddelka, da bi se približal. Na fronti pri Tobruku je bil odbit napad sovražnih oddelkov proti neki naši utrjeni postojanki. Letalske sile osi so ponovno bombardirale naprave v trdnjavi in pristanišču Tobruka. Druge letalske skupine so bombardirale prednja angleška letalska oporišča in sovražne naprave v oazi Siva. Med Sidi el Barranijem in Marso Matru-chom je lovsko letalstvo v nizkem poletu napadlo mehanizirane oddelke ter je uničilo več sovražnih vozil. Sovražna letala so napadla Derno, Bar-dijo in Bengazi, kjer je eno angleško letalo sestrelila naša obramba. V Vzhodni Afriki so sovražna letala napadla Gondar. Protiletalska obramba je nemudoma intervenirala ter je sestrelila eno letalo, čigar posadko so tvorili francoski disidenti. Ponoči so angleška letala metala bombe na mesto Messino. Povzročene je bilo nekaj škode na zgradbah. Med civilnim prebivalstvom je bila ena oseba ubita, štiri pa ranjene. Vojno področje, 15. julija s. Posebni vojni poročevalec agencije Štefani javlja: Na področju pri Tobruku je sovražnik, ki je pod vedno hujšim pritiskom sil osi, podvzeil v noči na ponedeljek približno ob 1. silovit napad proti neki naši utrjeni postojanki. V tej akciji je sodelovalo več sto mož. ki so jih spremljala in podpirala oklopna vozila in avtomatsko orožje. Naše čete so na čudovit način vzdržale napadalni sunek in so po ostri borbi pognale sovražnika v bog. Ta poskus je stal sovražnika občutne žrtve na moštvu in orožju. Letalske sile osi so še nadalje razvijale veliko aktivnost v raznih oblikah izvidniških poletov, bombardiranja in obstreljevanja s strojnicami. Muslimani o angleškem bojevanju Rim, 15. julija s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča z operacijskega področja o razgovoru, ki ga je imel z nekim dostojanstvenikom iz Cirenaike. Tudi mi smo se naučdi spoznavati trde nujnosti moderne vojne, je izjavil, in srno se vdali v Alahovo voljo ko so angleška letala bombardirala Tripolis, Bengazi in Derno, da b' zadela ladje in skladišča vojnega materiala. ter smo tudi razumeli čeprav nismo odpustili, ko so sovražna letala, zadevala namestu letališč naše domove, odkar pa so morali Angleži v naglici izprazniti Cirenaiko, so se stvari spremenile. Sedaj odmetavajo Angleži bombe enostavno na mesta in ne na pristanišča in na letališča, čeprav dobro vedo. da sipajo smrt na muslimansko prebivalstvo, na naše žene in otroke, na naše pastirje. Sedaj so cilj angleških bomb grobovi nam naibolj svetih in oboževanih ljudi, naše mošeje. Še pred nekaj tedni so skušali Angleži med nami dobiti prostovoljce proti Italiji. Da bi dosegli od nas preklic prisege zvestobe Italiji, so Angleži uporabljali vse mogoče načine laži in korupcije in so svečano zagotavljali, da jim ie vse sveto, kar pripada muslimanskemu svetu, morda zaradi tega, ker so opazili dvom v naših očeh. ker so se spomnili, da nismo pozabili na strašna preganjanja, ki so jih doživeli muslimani v Palestini in v Iranu. Sedaj izživljajo svojo kruto jezo z metanjem bomb. Starec se je naglo priklonil in je z zaničevanjem, ki mu je pilamtelo v cčeh, skočil na konja ter odjezdil proti Gebelu. Izseljevanje iz Pori Salda Carigrad, 15 julija d. Kakor javljajo iz Kaira, je bilo iz Port Saida evakuiranih zopet mnego družin. Iz Aleksandrije se je pretekli teden izselilo 74.000 ljudi. Duce padlim junakom Rim, 15. julija s. Duce se je davi v spremstvu generala Ezia Garibaldija podal na Gianicolo. da si ogleda dela na kostnici, ki bo posvečena 3 novembra XX. leta ob obletnici bitke pri Mentani. Duce se je živo zanimal za stanje del na spomeniku, ki bo stal na G ari baMinskem griču, da spominja na junake, ki so padli za Rim od 1. 1849 do 1870. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo s stanjem del. Nemško vofno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Operacije na vzhodu stalno napredujejo. V boju proti Angliji je letalstvo zadnjo noč z močnimi silami ponovno bombardiralo preskrbovalno luko Hull. Nastali so obširni požari. V prekopu sv. Jurija je bila z bombami potopljena 6000tonska trgovska ladja. V severni Afriki so nemški lovci razkropili zbiranje angleških motornih vozil pri Sidi el Baraniju. Nemška bojna letala so onesposobila za boj sovražne baterije pri Tobruku. Oddelek nemških bojnih letal je v noči na 14. julija bombardiral angleške ladje, anglosovjetske pogodbe. Nekateri listi smatrajo za potrebno, da protestirajo proti pisanju »Daily Heralda«, v kolikor trdi, »da je bila angleško-sovjetska zveza sprejeta v svetu z živim zadovoljstvom, izvzemši države osi«. Nasprotno, pripominjajo švicarski listi, je ta ženitev med vodo in ognjem zelo razburila javno mnenje v večjem delu onih držav, ki so še ostale izven vojne. Sovjetske obljube Poljakom Washington, 15. julija u. Iz Londona javljajo, da bo v najbližjem času podpisana zveza med Sovjetsko zvezo in nominalno poljska vlado v Londonu. Pogodbo bi podpisala general Sikorski za poljsko vlado in sovjetski veleposlanik Majski. Pogodba bi vsebovala naslednje točke: 1. Sovjetska zveza prizna pravo obstoja neodvisne poljske države. 2. Sovjetska zveza proglasi kot ničeve vse posledice prijateljske in nena-padalne pogodbe, ki jo je sklenila z Nemčijo 1. 1939, kakor tudi pogodbo z Nemčijo z dne 28. septembra 1939, v kateri je rečeno, da je Poljska nehala obstojati in ki je sankcionirala razdelitev Poljske. 3. Na sovjetskem ozemlju bo ustanovljena nova poljska vojska. 4. Sovjetska zveza in Poljska bosta obnovili medsebojne diplomatske odnošaje. (Piccolo). Letalski boji na zapadu Stockholm, 15. juilija d. Kakor poročajo iz Londona, je bilo delovanje nemškega letalstva preteklo noč usmerjeno v prvi vrsttf proti raznim krajem na obalnem področju vzhodne Anglije, kjer je bilo posebno hudo napadeno neko pristaniško mesto. Tu je bila povzročena precejšnja škoda in je bilo tudi več človeških žrtev. Razen tega mesta so bili bombardirani tudi še nekateri drugi kraji na obalnem področju, povzročena Skoda pa je bila le manjšega obsega. Kakor javlja komunike britanskega letalskega ministrstva, so angleška letala preteklo noč preletela v prvi vrsti razne kraje v zapadni in severozapadni Nemčiji ter zasidrane v Suezu. Dva prevozna parnika s skupno 12.000 tonami sta bila uničena, dve drugi trgovski ladji pa sta bili zadeti v polno. Pri poskusnih napadih angleških bojnih in lovskih letal nad kanalsko obalo so včeraj lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 12, pomorsko topništvo pa eno sovražno letalo. Angleška bojna letala so zadnjo noč metala razdiralne in zažigalne bombe v severozapadni Nemčiji, predvsem v Han-novru in po obalskem ozemlju. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 7 napadajočih angleških bojnih letal. so bili napadi usmerjeni v prvi vršiti protJ industrijskim napravam. San Sebasiian, 15. julija ir. Kakor javlja uradno angleško poročilo, so1 nemški letalski napadi preteklo noč veljali predvsem pokrajinam v vzhodni Angliji. Zlasti neka mesto ob obali je bilo hudo napadeno. Povzročena je bila škoda in žrtve. Berlin, 15. julija d V noči od ponedeljka na torek so britanska letala zopet preletela predele severnozapadne Nemčije. Kakor javljajo davi z merodajnega mesta, so nemška letala na več krajih metala rušilne in zažigalne bombe, ki so tudi to pot poškodovale v prvi vrstti poslopja v stanovanjskih okrajih. Med zadetimi objekti so tudi neka cerkev, bolnišnica in zavetišče za onemogle. Angleški bombni napadi so zopet zahtevali človeške žrtve zgolj med civilnim prebivalstvom. Po doslej zbranih podatkih so nemška lovska letala skupaj s protiletalskim topništvom sestrelila štiri sovražna letala. Bombe na Gibraltar Madrid, 15. jul. s. Včeraj zarana se je kljub močnemu obrambnemu ognju posrečilo dvema nepoznanima letaloma vreči bombe na Gibraltar. V pristanišču je bilo 20 natovorjenih trgovskih ladij, v vojaški luki pa številne edinice vojne mornarice. ' La Linea, 15. julija d Včeraj okrog polnoči je sedem letal v veliki višini preletelo gtibraltarske utrdbe. V La Linei so s« čule štiri močne detonacije. Britanske protiletalske baterije so otvorile močan obrambni ogenj. Doslej ni bilo mogoče zvedeti za posledice nočnega letalskega napada. Nesreča angleškega poštnega letala Lizbona, 15. jul. s. Angleški dvokrilnik s pošto za vojake na Malti je treščil v morje nasproti pristan, mestu Fac, 10 km daleč od kraja, kjer se je pred mesecem dni ponesrečil prav tako neki dvokrilnik. Pri padcu v vodo je nastala eksplozija in letalo se je potopilo z vsem moštvom. Poštnina plačana v gotovini. Leto XXnM št. 165 Ljubljana, sreda 16. julija 1941-XIX Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. CZKLJUdNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in Inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana SJL* Milano Izhaja vsak dan razeo ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. UL, Milano Nemška ofenzivo se nadaljuje Operacije nemške vojske se na vsem vzhodu razvijajo po načrtih, na severu proti Leningradu, v središču proti Smolensku, na jugu proti Kijevu Berlin, 15. jul. u. Vojaške operacije se na vsej vzhodni fronti razvijajo še nadalje po načrtih. Nemške in zavezniške vojske napredujejo zadevajoč tu in tam na ogorčen odpor zaščitnih sovjetskih oddelkov, ki si z obupnimi sredstvi prizadevajo, da zadrže zmagoviti pohod protiboljše-viških sil. Nemško vrhovno poveljništvo je v svojih uradnih poročilih zopet rezervirano. Ne navaja imen, ne daje nobenih podatkov, kljub temu pa namigavajo pol-uradni komentatorji, da je pričakovati novih odločilnih dogodkov. Nihče pa si ne sme delati iluzij, da bi bilo mogoče Sovjetsko zvezo likvidirati v nekaj dneh ali v nekaj tednih. Sedanji napadi, ki so pravkar v teku, so očiščevalne operacije v velikem slogu. Sovjetske čete nadaljujejo in bodo nadaljevale z borbo, čeprav vedo, kakšna usoda jih čaka. Gotova je samo ena stvar, da je namreč zmaga sedaj sigurna in da noben nepričakovan pripetljaj ne more spremeniti poteka dogodkov. (T. Z., Piccolo.) Zaskrbljenost v Londonu Bern, 15. jul. u. Vesti iz Londona, ki j:.h danes objavlja švicarski tisk. izražajo očiTto angleško zaskrbljenost glede dogodkov na rusko-nemški fronti. Angleški krogi priznavajo, da je Sovjetska zveza v tem trenutku v zelo težkem vojaškem položaju, ki bi znal postati kritičen, ako bi Nemci utegnili utrditi postojanke, ki so jih doslej osvojili. Moskovski dopisnik britanskega lista »Exchange Telegraph« brzojavlja med drugim: Nemška ofenziva se je obnovila na vsej fronti z nezaslišano silovitostjo, ker so sveže nemške čete nadomestile one, ki so bile v boju že tri tedne brez prestanka. Na baltiški fronti so močne edinice napadalnih tankov, podprte od pehote, napadale v smeri proti vzhodu. Maršal Vo-rošilov, k- poveljuje temu odseku, je kratek odmor zadnjih dni porabil v to, da je ojačil čete v sprednji črti, nadejajoč se, da bo ustavil ali vsaj oviral nemški sunek proti Leningradu. Sedaj je v teku strahovita borba med Ostrovom in Psko-vom. Do tega trenutka ni mogoče napovedovati, kakšen bo izid tega strahotnega spopada. Na zemeljski ožini med skrajnim severnim bregom Cudskega jezera in Finskega zaliva je sovjetskim četam uspelo, da so v splošnem obdržale svoje postojanke. Na osrednji fronti napadajo velike tan-kovske formacije v smeri proti Vitebsku in Smolensku. — Nemci so začeli taktiko, ki naj vzame Ruse v klešče: severno krilo skuša odrezati železniško progo med Vi-tebskom in Leningradom, dočim koraka južno krilo naravnost proti Smolensku. Med Berezino in Dnjeprom so sedaj hudi boji Doslej Nemci niso mogli doseči odločilnega uspeha. Nemški oklopni avtomobili so prodrli v pas sovjetskih utrdb, vendar pa ga niso še prekoračili. Maršal Timošenko je vrgel svoje tanke v protinapad. V odseku Novgorod-Volinsk so Nemci po kratkem odmoru pridobili nekoliko ozemlja v smeri proti Kijevu. Sovjetsko letalstvo se sedaj udeležuje borbe z oklop-nimi kolonami in s pehoto, ki je na pohodu. Po zadnjih poročilih, ki jih je objavilo rusko vrhovno poveljništvo. je bilo vrženih v to veliko ofenzivo, ki je sedaj v teku, kakih 40 novih nemških divizij. Sunek proti Leningradu in sunek proti Moskvi sta imela nekaj uspeha. Na področju Vitebsk-Smolensk so nemške oklopne divizije napravile precej globok prodor. Rusi so vrgli vse svoje razpoložljive čete na tem odseku v protinapad. Tretja ofenziva proti Kijevu je uspela v toliko, da so nemške oklopne divizije napredovale kakih 30 km, morajo pa postopati zelo previdno pri svojem prodiranju proti Moskvi, ker nimajo točnih informacij o položajih na bojišču. (Piccolo.) Težišče operacij na severnih bojiščih Stockholm, 15. juL d. Dasi je zaradi izredne razsežnosti bojne črte in zaradi velike brzine, s katero napredujejo ta čas vojne operacije na vzhodni fronti, zelo težko dobiti pregledno sliko o položaju, se vendar po zadnjih vesteh vsiljuje vtis, kakor da je ta čas težišče vojnih operacij na baltiškem odseku ter na bojiščih severno od Leningrada. Nemška ofenziva prodira v vzhodni in severovzhodni smeri na baltiškem odseku čim dalje bližje Leningradu, ki pa je na drugi strani v vedno večji meri ogrožen tudi s severozapada, kjer so finske čete na Karelski ožini zlasti na njenem skrajnem severovzhodnem odseku ob obali Ladoškega jezera ponovno silno ojačile pritisk na sovjetske obrambne postojanke. Nemci, ki napredujejo na črti Pskov— Pejpuško jezero, so ponovno vrgli v borbo veliko število motoriziranih oddelkov, proti katerim se sovjetska obramba ne more vzdržati. Videti je, kakor da manjka tu sovjetski vojski oklopnih vozil in skuša zaradi tega zadrževati nemške tanke s svojim letalstvom, ki je bilo včeraj ves dan in tudi preteklo noč na tem odseku fronte skoro neprestano v akciji. Finski motorizirani oddelki in pehota resno ogra-žajo sovjetsko obrambno črto severno od Ladoškega jezera, kjer se že nad 24 ur bijejo izredno krvave borbe. Od izida teh borb bo morda že direktno odvisna tudi usoda Leningrada. Z osrednjega bojišča ni podrobnejših poročil, gotovo pa je, da so nemške čete razvile s postojank onkraj Dnjepra nadaljnje prodorne akcije proti vzhodu. Čeprav nobeno poročilo ne navaja krajevnih imen s tega odseka, je vendar po informacijah vojnih poročevalcev posameznih listov mogoče trditi, da so na srednjem odseku utrdili Nemci svoj položaj že na precej širokem pasu onkraj Stalinove črte. Na odseku pred Kijevom je sovjetska vojska izvršila več protinapadov s podporo svojega letalstva in nemška ofenziva zaradi tega v tej smeri včeraj ni napredovala tako daleč kakor na drugih odsekih. Sovjetsko letalstvo je bilo včeraj zelo aktivno na Baltiku, kjer je skušalo s podporo edinic vojne mornarice zadrževati na baltiško bojišče ter na Finsko namenjene nemške vojaške transporte. Na skrajnem jugu so sovjetska letala zopet bombardirala rumunsko petrolejsko področje pri Ploestiju, vendar pa so bili ti napadi po uspešnosti slabejši od prejšnjih. Ob Ladoškem jezeru Helsinki, 15. juL s. Finski glavni stan poroča: Ob 3. zjutraj 10. julija so finske čete v odseku Ladoškega jezera prešle v napad na postojanke, ki jih je sovražnik močno utrdil. Kljub srditemu odporu so finske čete prodrle na raznih točkah. Izkoristile so nagel uspeh ter so prišle na več krajih nad 60 km daleč od sedanje fronte sovražniku za hrbet. Napredovanje se nadaljuje. Davj je bil v Helsinkih 57. letalski alarm, ki je trajal pol ure brez posebnih incidentov. Stockholm, 15. juL u. Pretekli četrtek so pričele finske in nemške čete z dvema močnima napadoma proti sovjetskim postojankam vzhodno in zapadno od Ladoškega jezera. Finsko uradno vojno poročilo govori o teh bojih samo v splošnem in pravi, da so prodrle finske čete do 60 km daleč na sovjetsko ozemlje. Tudi udejstvovanje letalstva se razvija na glavnem področju Ladoškega jezera. Južno od Sortavale je prišlo do velike letalske bitke, v kateri so finska lovska letala sestrelila 8 sovjetskih aparatov in poškodovala nadaljnjih 6, ne da bi sama utrpela izgube. Eno samo finsko letalo je bilo poškodovano, pa se je vrnilo. 17 sovjetskih letal je bilo prestreženih od treh finskih lovcev, ki jim je prišlo kmalu na pomoč še troje letal. V kratkem je bilo sestreljenih 6 sovjetskih aparatov, ostala so se umaknila. Na umiku sta bili sestreljeni še dve sovjetski letali. Včeraj je bil v Helsinkih pogreb žrtev letalskih napadov preteklega tedna. Bilo je 18 krst, ki so bile vse belo prepleskane. Častno stražo so tvorili oddelki finske vojske. Med žrtvami je bilo 15 žen, 2 moška in en dvomesečni otrok. (Piccolo.) Helsinki, 15. jul. s. Po zadnjih poročilih tovarne za celulozo v Ensu niso bile uničene zaradi bombardiranja, kakor so z neke strani zatrjevali. Sovjetski bombniki so zadeli le železarne v Vaertsilasu, ki leže v ladoškem odseku sedanje fronte. V zadnjih 24 urah je bilo sestreljenih sedem sovjetskih letal. Finsko napredovanje v južnovzhodnem odseku se nadaljuje. Ujetih je bilo mnogo boljševiških vojakov. Tudi množina zajetega vojnega materiala je velika. Berlin, 15 juTija rs. Pred nekaj dnevi je bila na severnem odseku finskega bojišča uničena sovjetska pehotna divizija, potem ko so jo nemške in ifnske čete dobile v križni ogenj. Hude izgube sovjetskih tankov Berlin, 15. jul. ir. Močni sovjetski oklopni oddelki so bili v bojih včeraj popolnoma uničeni, ko so poskusili zadržati nemško prodiranje proti Kijevu. Ze v nedeljo je prišlo v tem odseku do hudih bojev, ko je nastopilo več sto sovjetskih tankov po 50 do 70 ton težkih. Nemška oklopna vozila in protitankovsko topništvo so večino teh tankov uničila, čeprav so bila sovjetska oklopna vozila oborožena s 15 cm topovi. Orjaška sovjetska vozila so ostala v plamenih na bojišču. Tudi vsi protinapadi, ki so jih sovjetske čete pri Kijevu podvzele proti nemškim postojankam, so bile z velikimi izgubami za Ruse odbite. Sovjetski oddelki so bili razpršeni, deloma obkoljeni, deloma pa popolnoma uničeni. Na skrajnem severu so nemške in finske čete obkolile dva sovjetska bataljona ter ju deloma uničile, deloma pa zajele. Madžarsko prodiranje v Podolju Budimpešta, 15. julija rs. Operacije madžarske vojske se razvijajo sedaj že v ni-žavju Podolja, ki ima posebno slabe ceste. Brzi madžarski oddelki zasledujejo brez odmora sovjetske čete, ki se umikajo. Oskrbovalni oddelki slede neposredno vojski kljub terenskim neprilikam. Preprečen napad sovjetskih padalcev Budimpešta, 15. jul. ir. Poizkus napada sovjetskih padalcev proti neki železniški progi na Madžarskem je bil z energično akcijo madžarskih vojakov preprečen. Boji v zraku Berlin, 15. julija d. Nemško letalstvo je tudi včeraj uspešno sodelovalo s kopno vojsko. Letala so bombardirala in uničila sovražne vojaške transporte in koncentracije čet, postojanke topništva ter železniške vlake. Ponovno so bili izvršeni napadi na železniške proge pri Leningradu in Smolensku. Na mnogih mestih so bile proge prekinjene. Posebno uspešni so bili včerajšnji napadi nemškega letalstva na vojaške objekte v Kijevu. V mnogih so izbruhnili požari ter je bila povzročena velika škoda. Kijevski vodovod je bil zadet z direktnim zadetkom. V vzhodnem delu Vzhodnega morja sta bili včeraj potopljeni dve sovjetski patrol-ni ladji. V nedeljo je sovjetsko letalstvo izgubilo 160 letal in sicer 82 v letalskih bitkah, ostala pa na letališčih. Sovjetske pomorske in letalske sile so v nedeljo napadle tri nemške minolovce, napad pa je bil odbit in so nemške ladje do konca izvršile svojo nalogo. Nered na sovjetskih železnicah Berlin, 15. julija d. Kakor poročajo iz Ankare, vedo potniki, ki prihajajo iz Sovjetske zveze, pripovedovati o silnem neredu, ki je zavladal na sovjetskih železnicah. Posamezne železniške proge so popolnoma zatrpane z vsakovrstnima transporti in vlaki več ne vozijo po voznem redu. Tudi veliki ekspresni viaki so bili od splošne zmede hudo prizadeti ter prihajajo z večurnimi zamudami na namembne postaje. Nadalje poročajo iz Sovjetske zvezo došli potniki, da se morajo tujci ob prestopu sovjetske meje podvreči najstrožji kontroli, telesni preiskavi in natančnemu pregledu vse prtljage. Policijski uradniki mučijo potnike tudi z brezkončnim zasliševanjem. Obala Kamčatke zavarovana z minami Tokio, 15. juL ir. Kakor je sporočil novinarjem šef centralnega obveščevalnega urada japonske vlade, je bila vlada s s strani sovjetske vlade preko poslaništva v Moskvi obveščena, da je odslej obalno področje ob Kamčatki nevarno za plovbo. Sovjetska vlada je obvestila japonsko vlado, da je bilo treba obale Kamčatke zavarovati zato, da se ne bi tam pojavile nemške vojne ladje. Predstavnik japonske vlade je pripomnil k takemu tolmačenju, da si japonska vlada ne more misliti, kako bi bilo možno, da bi nemške vojne ladje prispele v to področje. Japonska vlada je sovjetski sklep o miniranju obal Kamčatke sprejela vse prej nego z naklonjenostjo. Sovjetska vlada se je preselila iz Moskve? Bern, 15. jul d. Kakor poroča berlinski dopisnik švicarskega lista »Gazette de Lausanne«, izjavljajo v poučenih berlinskih krogih, da je sovjetska vlada po vsej verjetnosti odpotovala iz Moskve ter se nastanila v mestu Gorici (prejšnji Nižnji Novgorod), ki je približno 300 km vzhodno od Moskve. Skupaj s sovjetsko vlado so bržkone odpotovala tudi vsa tuja poslaništva. Navzlic temu. da je Moskva de-mantirala vsako namero sovjetske vlade, da bi se preselila, razpolagajo v Berlinu z informacijami, ki napravljajo gornjo vest zelo verjetno. Delo sovjetske vojaške misije v Londonu Stockholm, 15. jul. d. Iz Londona poročajo uradno, da je imela sovjetska vojaška misija, ki se mudi v Londonu, včeraj ponovno več razgovorov z člani angleškega generalnega štaba. Nadalje je imela sovjetska vojaška misija konferenco v britanskem vojnem ministrstvu. Člana sovjetske misije general Gol okov in polkovnik Draguin sta nato odpotovala nazaj v Moskvo. Odmevi angleško-sovjetske vojaške zveze Helsinki. 15. jul. s. Finski list »Uusi Suomi« predočuje brezobzirno politiko Velike Britanije, ki je žrtvovala na oltar svojega sovraštva proti Nemčiji vse pomisleke glede boljševizma ter je sklenila zvezo s tem sovražnikom civilizacije. List poudarja histerične prizore, ki so se odigrali v Londonu o priliki prihoda sovjetske vojaške misije ter zagotavlja, da vse to ne more zaustaviti usodnega zloma Sovjetske zveze, ki je nobena anglosaška pomoč ne bo mogla rešiti Bern, 15. jul. s. Švicarski listi poudarjajo, da so nevtralne države pokazale v gotovi meri nerazpoloženje ob sklenitvi Odbiti napadi pri Sollumu in Tobruku Bombardiranje tobruškega pristanišča in angleških oporišč v oazi Sivi Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 15. julija naslednje 405. vojno poročilo: V severni Afriki so naše čete na fronti pri Sollumu preprečile poskus nekega sovražnega oklopnega oddelka, da bi se približal. Na fronti pri Tobruku je bil odbit napad sovražnih oddelkov proti neki naši utrjeni postojanki. Letalske sile osi so ponovno bombardirale naprave v trdnjavi in pristanišču Tobruka. Druge letalske skupine so bombardirale prednja angleška letalska oporišča in sovražne naprave v oazi Siva. Med Sidi el Barranijem in Marso Matru-chom je lovsko letalstvo v nizkem poletu napadlo mehanizirane oddelke ter je uničilo več sovražnih vozil. Sovražna letala so napadla Derno. Bar-dijo in Bengazi, kjer je eno angleško letalo sestrelila naša obramba. V Vzhodni Afriki so sovražna letala napadla Gondar. Protiletalska obramba je nemudoma intervenirala ter je sestrelila eno letalo, čigar posadko so tvorili francoski disidenti. Ponoči so angleška letala metala bombe na mesto Messino. Povzročene je bilo nekaj škode na zgradbah. Med civilnim prebivalstvom je bila ena oseba ubita, štiri pa ranjene. Vojno področje, 15. julija s. Posebni vojni poročevalec agencije Štefani javlja: Na področju pri Tobruku je sovražnik, ki je pod vedno hujšim pritiskom sril osi, podvzel v noči na ponedeljek približno ob 1. silovit napad proti neki naši utrjeni po>-stojanki. V tej akciji je sodelovalo več sto mož. ki so jih spremljala in podpirala oklopna vozila in avtomatsko orožje. Naše čete so na čudovit način vzdržale napadalni sunek in so po ostri borbi pognale sovražnika v bog. Ta poskus je stal sovražnika občutne žrtve na moštvu in orožju. Letalske sile osi so še nadalje razvijale veliko aktivnost v raznih oblikah izvidni-Ških poletov, bombardiranja in obstreljevanja s strojnicami Muslimani o angleškem bojevanju Rim, 15. julija s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča z operacijskega področja o razgovoru, ki ga je imel z nekim dostojanstvenikom iz Cirenaike. Tudi mi smo se naučdi spoznavati trde nujnosti moderne vojne, je izjavil, in smo se vdali v Alahovo voljo, ko so angleška letala bombardirala Tripolis, Bengazi in Derno, da b' zadela ladje m skladišča vojnega materiala. ter smo tudi razumeli, čeprav nismo odpustili, ko so sovražna letala, zadevala na mestu letališč naše domove, odkar pa so morali Anglež5 v n3glici izprazniti Cirenaiko, so se stvari spremenile. Sedaj odmetavajo Angleži bombe enostavno na mesta in ne na pristanišča in na letališča, čeprav dobro vedo, da sipa jo smrt na muslimansko prebivalstvo, na naše žene in otroke, na naše pastirje. Sedaj so cilj angleških bomb grobovi nam naibolj svetih in oboževanih ljudi, naše mošeje. Še pred nekaj tedni so skušali Angleži med nami dobiti prostovoljce proti Italiji. Da bi dosegli od nas preklic prisege zvestobe Italiji, so Angleži uporabljali vse mogoče načine laži in korupcije in so svečano zagotavljali, da jim ie vse sveto, kar pripada muslimanskemu svetu, morda zaradi tega, ker so opazili dvom v naših očeh. ker so se spomnili, da nismo pozabili na sitrašna preganjanja, ki so jih doživeli muslimani v Palestini in v Iranu. Sedaj izživljajo svojo kruto jezo z metanjem bomb. Starec se je naglo priklonil in je z zaničevanjem, ki mu je plamtelo v očeh, skočil na konja ter odjezdil proti Gcbelu. Izseljevanje iz Port Saida Carigrad, 15 julija d. Kakor javljajo iz Kaira, je bilo iz Port Saida evakuiranih zopet mnogo družin. Iz Aleksandrije se je pretekli teden izselilo 74.000 ljudi. Duce padlim junakom Rim, 15. julija s. Duce se je davi v spremstvu generala Ezia Garibaldija podal na Gianicolo. da si ogleda dela na kostnici, ki bo posvečena 3 novembra XX. leta ob obletnici bitke pri Mentani. Duce se je živo zanimal za stanje del na spomeniku, ki bo stal na Garibaldinskem griču, da spominja na junake, ki so padli za Rim od I. 1849 do 1870. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo s stanjem del. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Operacije na vzhodu stalno napredujejo. V boju proti Angliji je letalstvo zadnjo noč z močnimi silami ponovno bombardiralo preskrbovalno luko Hull. Nastali so obširni požari V prekopu sv. Jurija je bila z bombami potopljena 6000tonska trgovska ladja. V severni Afriki so nemški lovci razkropili zbiranje angleških motornih vozil pri Sidi el Baraniju. Nemška bojna letala so onesposobila za boj sovražne baterije pri Tobruku. Oddelek nemških bojnih letal je v noči na 14. julija bombardiral angleške ladje, anglosovjetske pogodbe. Nekateri listi smatrajo za potrebno, da protestirajo proti pisanju »Daily Heralda«, v kolikor trdi, »da je bila angleško-sovjetska zveza sprejeta v svetu z živim zadovoljstvom, izvzemši države osi«. Nasprotno, pripominjajo švicarski listi, je ta ženitev med vodo in ognjem zelo razburila javno mnenje v večjem delu onih držav, ki so še ostale izven vojne. Sovjetske obljube Poljakom Washington, 15. julija u. Iz Londona javljajo, da bo v najbližjem času podpisana zveza med Sovjetsko zvezo in nominalno poljsko vlado v Londonu. Pogodbo bi podpisala general Sikoirski za poljsko vlado in sovjetski veleposlanik Majski. Pogodba bi vsebovala naslednje točke: 1. Sovjetska zveza prizna pravo obstoja neodvisne poljske države. 2. Sovjetska zveza proglasi kot ničeve vse posledice prijateljske in nena-padalne pogodbe, ki jo je sklenila z Nemčijo 1. 1939, kakor tudi pogodbo z Nemčijo z dne 28. septembra 1939, v kateri je rečeno, da je Poljska nehala obstojati in ki je sankcionirala razdelitev Poljske. 3. Na sovjetskem ozemlju bo ustanovljena nova poljska vojska. 4. Sovjetska zveza in Poljska bosta obnovili medsebojne diplomatske odnošaje. (Piccolo). Letalski boji na zapadu Stockholm, 15. julija d. Kakor poročajo iz Londona, je bilo delovanje nemškega letalstva preteklo noč usmerjeno v prvi vrsti proti raznim krajem na obalnem področju vzhodne Anglije, kjer je bilo posebno hudo napadeno neko pristaniško mesto. Tu je bila povzročena precejšnja škoda in je bilo tudi več človeških žrtev. Razen tega mesta so biili bombardirani tudi še nekateri drugi kraji na obalnem področju, povzročena Skoda pa je bila lo manjšega obsega. Kakor javlja komunike britanskega letalskega ministrstva, so angleška letala preteklo noč preletela v prvi vrsti razne kraje v zapadni in severozapadni Nemčiji ter zasidrane v Suezu. Dva prevozna parnika s skupno 12.000 tonami sta bila uničena, dve drugi trgovski ladji pa sta bili zadeti v polno. Pri poskusnih napadih angleških bojnih in lovskih letal nad kanalsko obalo so včeraj lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 12, pomorsko topništvo pa eno sovražno letalo. Angleška bojna letala so zadnjo noč metala razdiralne in zažigalne bombe v se-verozapadni Nemčiji, predvsem v Han-novru in po obalskem ozemlju. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 7 napadajočih angleških bojnih letal. so bili napadi usmerjeni v prvi vršiti proti industrijskim napravam, San Sebastian, 15. julija ir. Kakor javlja uradno angleško poročilo, so nemški letalski napadi preteklo noč veljali predvsem pokrajinam v vzhodni Angliji. Zlasti neko mesto ob obali je bilo hudo napadeno. Povzročena je bila škoda in žrtve. Berlin, 15. julija d. V noči od ponedeljka na torek so britanska letala zopet preletela predele severnoizapadne Nemčije. Kakor javljajo davi z merodajnega mesta, so nemška letala na več krajih metala rušilne in zažigalne bombe, ki so tudi to pot poškodovale v prvi vrsti poslopja v stanovanjskih okrajih. Med zadetimi objekti so tudi neka cerkev, bolnišnica in zavetišče za onemogle. Angleški bombni napadi so zopet zahtevali človeške žrtve zgolj med civilnim prebivalstvom. Po doslej zbranih podatkih so nemška lovska letala skupaj s protiletalskim topništvom sestrelila štiri sovražna letala. Bombe na Gibraltar Madrid, 15. jul. s. Včeraj zarana se je kljub močnemu obrambnemu ognju posrečilo dvema nepoznanima letaloma vreči bombe na Gibraltar. V pristanišču je bilo 20 natovorjenih trgovskih ladij, v vojaški luki pa številne edinice vojne mornarice. 1 La Linea, 15. julija d. Včeraj okrog polnoči je sedem letal v veliki višini preletelo gibraltarske utrdbe. V La Linei so so cule štiri močne detonacije. Britanske protiletalske baterije so otvorile močan obrambni ogenj. Doslej ni bilo mogoče zvedeti za posledice nočnega letalskega napada. Nesreča angleškega poštnega letala Lizbona, 15. jul. s. Angleški dvokrilnik s pošto za vojake na Malti je treščil v morje nasproti pristan, mestu Fac, 10 km daleč od kraja, kjer se je pred mesecem dni ponesrečil prav tako neki dvokrilnik. Pri padcu v vodo je nastala eksplozija in letalo se je potopilo z vsem moštvom. Vojaški posveti v Washingtonu Prepoved uporabe ameriške vojske izven zapadne poloble ne bo ukinjena Washington, 15, jul. u. Predsednik Roosevelt je za včeraj popoldne sklical- sestanek šefov ameriške vojske ter članov vojaških odborov reprezentančne zbornice in senata. (Piccolo.) New York, 15. jul. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je v kongresnih krogih zbudilo veliko pozornost dejstvo, da je predsednik Roosevelt včeraj takoj po po-vratku s tedenskega oddiha, ki ga je prebil skupaj z voditeljem demokratskih senatorjev Barkleyem, sprejel v avdienco sedem demokratskih in dva republikanska vodilna člana senata odnosno reprezentančne zbornice ter da je razgovorom z njimi prisostvoval tudi šef generalnega štaba Marshall. Po končani avdienci je bilo mogoče zvedeti samo to, da je Roosevelt s svojimi gosti razpravljal kočljivo vprašanje podaljšanja aktivne vojaške službe preko doslej veljavnega enega leta. Nadaljnji predmet razgovorov je bilo sporno vprašanje o Marshallovi zahtevi, da mora dobiti generalni štab dovoljenje uporabe ameriške vojne sile kjer koli drugod izven zapadne polute. Na konferenci je Marshall baje zahteval takojšnje podaljšanje vojaške službe v ameriških posadkah na Aljaski, na Havaju in na atlantskih oporiščih. New York, 15. jul. d. »New York World Tribune« poroča v svoji snočnji izdaji, da zvezna vlada v Washingtonu za sedaj ne namerava zahtevati od kongresa ukinitve zakona, po katerem se ameriške oborožene sile ne smejo uporabljati izven zapadne poloble. List piše nadalje, da bo nasprotno vlada zahtevala od kongresa takojšnjo odobritev podaljšanja aktivnega vojaškega službovanja taiko za nacionalno gardo, kakor tudi za vso ostalo vojsko. List pravi, da so bile na včerajšnji konferenci, ki jo je imel Roosevelt s šefom generalnega štaba Marshallom, obravnavane izredno važne tajne vojaške informacije, ki so jih dali na razpolago posebni ameriški vojaški agenti. Te informacije so baje takega značaja, da se je izkazalo za nujno potrebno, da se vojaška služba brez odlašanja podaljša. Konference v Beli hiši se je udeležil tudi vodja večine v senatu Barkley skupaj z nekaterimi drugimi vodilnimi člani kongresa. Po konferenci v Beli hiši je Barkley predstavnikom tiska samo kratko izjavil, da bi kongres nedvomno takoj odobril iz-premembo zakona o vojaškem službovanju, ako bi zvedel, kako velika je njegovm odgovornost v tem vprašanju. Tudi list »New York Daily Mirror« poroča v svoji snočnji izdaji, da je Roosevelt prišel s pomočjo ameriške obveščevalne službe za ozadje velikim nevarnostim, ki baje groze Zedinjenim državam. Težkoče ameriške vojne industrije New York, 15. jul. d. Zvezni kontrolor za cene Henderson je imel včeraj v Atlantic Cityju govor, v katerem je izjavil, da se tudi v Ameriki bliža konec blagostanja, ki so ga doslej Američani uživali. Dejal je, da je že prekoračen silni konj unkturni val, ki je ameriški trgovini in industriji v zadnjih mesecih naklonil velikanske dobičke. Silni napori, ki jih je prevzela Amerika za svoje oboroževanje, so iz zasebne uporabe popolnoma izločili celo vrsto surovin, iz katerih se izdelujejo tisočeri predmeti za vsakdanjo rabo. Izdelki iz aluminija, bakra, jekla, ni kla, cinka, kroma in številnih drugih si-rovin izginjajo z veliko naglico s tržišča. Vse bližje prihaja potreba po racijonira-nju ameriške potrošnje, ki je bila doslej neomejena. Racijoniranje je nujno potrebno, je dejal Henderson, ako naj Amerika zmaga ogromne izdatke za oborožitev. Nato je opozoril, da Zedinjenim državam vse bolj grozi tudi inflacija, ter je naglasil, da bi Zedinjene države tej nevarnosti lahko ušle edinole s povišanjem davkov in z uvedbo prisilnega štedenja. Zedinjene države že danes delajo mnogo več za svojo oborožitev kakor pa za zasebne potrebe in to razmerje bo postajalo od dneva do dneva neugodnejše za ameriški življenski standard. Lahko se reče, da dela ameriška industrija v osemurnem delavniku le eno samo uro za vojne potrebe, toda po mnenju gospodarskih strokovnjakov bi morala delati najmanj tri ure na dan, ako bi hotela zmagati v »produkcijski vojni«, od katere bo nedvomno v veliki meri odvisen vojni izid. Ameriški izolacijonisti zahtevajo umik ameriških čet z Islanda Gospodarstvo Razvoj italijanske filmske industrije New York, 15. jul. d. Znani izolacio-nistični senator republikanec Wandenberg je včeraj v posebni vlogi kongresu zahteval, naj izposluje vlada Zedinjenih držav takojšnji umik britanskih čet z islandskega otoka. Wandenberg je utemeljil svojo zahtevo s tem, da Zedinjene države nikakor ne smejo trpeti direktnega vojaškega sodelovanja med svojimi četami in četami Velike Britanije in na tako izpostavljeni točki, kakor je Island. Po njegovem mnenju mora tako sodelovanje Zedinjene države nujno zaplesti v evropski vojni spor. Demokratski senator Hill, član vojaškega odbora, je snoči izjavil, da lahko že sedaj s precejšnjo verjetnostjo trdi, da v bližnji bodočnosti ne bo prišel v razpravo vladni predlog za izpremembo zakona, ki prepoveduje ameriški vojski akcije izven zapadne polute. Dejal je, da so trenutno mnogo važnejše nekatere druge odločitve, o katerih bo moral razpravljati kongres. New York, 15. jul. d. Znani washing-tonski publicist David Lawrence, ki slovi po svojih dobrih informacijah iz krogov, ki so blizu washingtonske vlade, se bavi snoči z ameriško okupacijo Islanda ter trdi, da je bila ta okupacija z vojaškega stališča v polni meri upravičena, ker daje potrebno jamstvo zoper vsaka presenečenja, ki bi jih utegnile Zedinjene države morda doživeti na svojem ozemlju. Nato razlaga, da pomeni zasedba Islanda neizogiben zvezni člen v verigi obrambnih ukrepov, ki so se pričeli z zvezo med Zedinjenimi državami in Kanado. Nato prehaja na bodočnost ter pravi, da morajo Zedinjene države to svojo politiko logično zasledovati v sedanji smeri. V prvi vrsti se zavzema Lawrence za organizacijo nadaljnjih ameriških oporišč v severni Irski. Iz tega se vidi, da trdovratno krožeče vesti o možnosti bližnjih ameriških obrambnih ukrepov na Irskem in Škotskem nikakor niso brez nekega realnega ozadja, kakor si to prizadevajo dokazati na službenih mestih v Washingtonu. Lawrence sodi, da mora ureditvi ameriških oporišč v severni Irski neizogibno slediti tudi okupacija južne Irske po ameriških četah. Lawrence svetuje nato irski vladi, naj si vzame za primer Island in naj sama zahteva zasedbo teh področij po ameriški vojski. Po njegovem mnenju bi ne pomenilo nobenega vojnega dejanja, ako bi ameriške oborožene sile uredile svoja oporišča v kaki nevtralni državi, ki je to sama zahtevala. Zelo značilna je končna pripomba David Lavvrencea, ko pravi, da so se z željo Irske po dobavah ameriškega orožja že ustvarili prvi stiki za skupno akcijo Irske in Zedinjenih držav. Lawrence zaključuje svoja izvajanja, češ da bi bila zasedba Irske po ameriški vojski pač dvojno upravičena, ker »ima Nemčija itak sama v načrtu zasedbo otoka takoj po zmagi nad Sovjetsko unijo.« New York, 15. jul. s. Neka znana ameriška agencija je razširila vesti iz Islandije, da kažejo ameriške čete, ki so se razvrstile na otoku, veliko nezadovoljstvo. Američani na otoku niso našli nikakih zabavišč, ne zadostnih alkoholnih pijač, ker je prodaja teh vrst pijač v Islandiji omejena. akreditivne lisitine. Na kratki pozdravni nagovor poglavnika je odgovorili bolgarski poslanik s skoraj enakimi besedami. Oba državnika sta v svojih govorih poudarjala usodo, ki sta jo preživljala oba prijateljska naroda, ki sita s© že več desetletij zavzemala za to, da pride med njima do tesnejše povezanosti. Danes sta tako hrvatski, kakor tudi bolgarski narod trdno odločena, da sodelujeta ob strani velike nemške države pri izgradnji nove Evrope ter s tem zajamčita svoj nemoten nacional-j ni razvoj. Wemški diplomati iz Moskve prispeli v Turčijo Berlin, li julija s. Nemško poslaništvo v Ankari je objavilo, da so člani nemškega veleposlaništva v Moskvi ter konzulatov v Leningradu in Batomu pod vodstvom veleposlanika von Schulenburga prispeli na turško ozemlje. CIani nemškega generalnega konzulata v Vladivostoku so 12. julija zapustili sovjetska tla in so že prispeli v Mandžukuo. Brat ustanovitelja železne garde ubit Budimpešta, 15. julija d. Kakor poročajo madžarski listi, je bil v prepiru z nekim čuvajem ubit Zenea Codreanu, brat pokojnega ustanovitelja rumunske Železne garde. Omejitev avtomobilskega prometa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na komisariatsko naredbo o predpisih o prometu z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13 in ker smatra za umestno, da se še bolj omeji poraba goriva in pnevmatike: čl. 1. Promet z avtomobili, ki imajo prometno dovolilo po čl. 5. komisariatske na-redbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, je dovoljen ob neprazničnih dneh od 5. do 23. čl. 2. Ob dokazani potrebi se lahko izda za vsak posamezni primer osebno prometno dovolilo za promet v nočnih urah in ob prazničnih dnevih. Osebam, izvršujočim zdravstvene poklice, katerih intervencije so navadno nujnega značaja, kakor tudi v drugih primerih dokazane trajajoče potrebe, sme Visoki Komisariat na dovolilu iz čl. 5 komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX. pristaviti ustrezno pripombo. čl. 3. Posebno dovolilo iz prvega odstavka prednjega člena izda na interesentovo prošnjo Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino z navedbo dovoljene proge in dneva, za katerega velja dovolilo. V pri-rih neodložljive nujnosti smejo izdajati taka dovolila osebam, ki bivajo v občinah, kjer je sedež okrajnega načelstva, izvzem-ši mesto Ljubljana, okrajni načelniki oziroma komisarji, osebam pa, ki bivajo v drugih občinah, oblastva javne varnosti ali poveljništva Kr. Karabinerjev. Čl. 4. Prepovedano je prevažati osebe na avtomobilih, prirejenih za prevažanje blaga; na njih se smejo voziti razen vozača samo osebe za nakladanje in razkladanje in lastnik blaga, ki pa morajo po potrebi dokazati to svojstvo. čl. 5. Prav tako je ženskam in otrokom prepovedano se voziti z zasebnimi avtomobili ne da bi bil navzoč imetnik posebnega prometnega dovolila. čl. 6. Motorna vozila, tako zasebna kakor taka, ki se dajejo v najem, registrirana v Ljubljanski pokrajini, ne smejo iz te pokrajine brez posebnega dovolila Visokega Komisariata. Čl. 7. Dolžnost uradnikov in agentov javne varnosti je skrbeti, da se ta naredba upošteva in ugotavljati kršitve te naredbe, ki se kaznujejo v denarju od 25 do 200 lir. Kršitelj sme plačati najnižji znesek denarne kazni takoj. V vsakem primeru je treba prekrške nemudoma prijaviti Visokemu Komisariatu zaradi odvzema posebnega prometnega dovolila. čl. 8. Ta naredba stopi v veljavo dne 8. julija 1941-XIX. Ljubljana, dne 12. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Razpust Slovenskega avtomobilskegba kluba Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svojo odločbo z dne 20. maja 1941-XIX, št. 20, s katero se je postavil pod nadzorstvo Slovenski Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, glede na poročilo komisariatskega delegata ter zaslišanje društvenih organov, smatrajoč, da je zaradi razdelitve bivše dravske banovine postal Avtomobilski klub za celo ozemlje bivše banovine brezpredmeten in tudi ni v skladu z novo politično in upravno razporeditvijo: Slovenski Avtomobilski klub s sedežem v Ljubljani se razpušča ter se poverja njega likvidacija predsedniku g. Avgustu Praprotniku. Ljubljanska sekcija tega kluba je poslej avtonomna in deluje na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine. Komisariatska odločba z dne 20. maja 1941-XIX, št. 20. se razveljavlja. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 12. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Preklic postavitve banke „Slavije" pod sekvester Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na komisariatsko odločbo z dne 29. aprila 1941-XIX. št. 14, s katero se je postavila zavarovalna banka »Slavija« pod sekvester, glede na prošnjo tega zavoda, da se sekvester ukine, ter na sekvestro-vo poročilo in ker je po opravljenih poizvedbah udeležba pri tei banki pretežno slovenska iz Ljubljanske pokrajine, v ostalem pa jc udeležen prijateljski narod: Razveljavlia se komisariatska odločba z dne 29. aprila 1941-XIX. št. 14. s katero se je postavilo pod sekvester vse in vsakršno poslovanje zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljanski pokrajini. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 12. julija 1941-XIX. .Visoki Komisar Emilio Grazioli Razvoj italijanske filmske industrije se je pričel, ko se je pojavil zvočni film, zlasti pa, ko je Italija leta 1934 pričela smotrno pospeševati filmsko industrijo in ko je leta 1938 uvedla uvozni monopol za tuje filme, ki je omejil uvoz inozemskih filmov. Monopol za uvoz filmov je bil prvotno uveden predvsem zaradi štednje z devizami, omogočil pa je obenem naglo povečanje domače produkcije. Leta 1938 je bilo v Italiji izdelanih 45 novih filmov, leta 1939 že 80, naslednje leto pa 84. če ne bi izbruhnila vojna, bi se v lanskem letu produkcija še v večjem obsegu dvignila. Za nadaljnji razvoj italijanske filmske industrije so ustvarjeni vsi pogoji. Filmski ateljeji so danes že usposobljeni, da izdelajo na leto 100 filmov, po dovršenih delih za razširjenje ateljejev pa bodo lahko izdelali 150 filmov, s čimer bodo krite tri četrtine celotne potrebe. Med produkcijskimi podjetji zavzema prvo mesto podjetje Cine-cittš. v bližini Rima, ki izdela že sedaj na leto okrog 50 filmov, to je več ko polovico celotne produkcije. Ostala produkcija odpade na podjetje Cesar, ki pripada družbi Scalera-Film, in na podjetja Farnesina (Ti-tanus-Film), SAFA, Tirrenia, Elettra-Film (Turin) itd. Za izdelovanje kopij obstoji pet podjetr, za sinhronizacijo inozemskih filmov pa šest podjetij, ki imajo vsa svoje sedeže v Rimu. Zaradi racionalnejše produkcije imajo največja podjetja za produkcijo in za razpečavanje dogovore o sodelovanju, ki se nanašajo na bodočo produkcijo 75 novih filmov. Produkcijski stroški za vseh 80 filmov, ki so bili izdelani leta 1939, so znašali 118 milijonov lir, stroški za produkcijo 84 filmov v letu 1940 pa 200 milijonov lir. Povprečno stane danes produkcija enega filma 2.5 do 3 milijone Ur, ker so se produk-ciiskl stroški v zadnjih letih dvignili. Za nakup inozemskih filmov je uveden sistem fiksnih cen, ki je prinesel precejšnje prihranke in je omogočil, da je Italiia postala v zunanji trgovini s filmi celo aktivna, pri čemer so upoštevani izdatki za uvoz filmskih aparatov. Vrednost izvoženih filmov se je leta 1940 dvignila na 19 Gospodarske vesti = Proti birokraciji trgovine na Hrvatskem. Te dni je novi hrvatski trgovinski minister Marijan Simič v gospodarskem dnevniku »Narodno gospodarstvo« objavil članek, v katerem priznava, da se mora hrvatsko gospodarstvo trenotno boriti a precejšnjimi težkočami. Ljudje, ki so bili pred ustanovitvijo hrvatske države odgovorni za hrvatsko gospodarstvo, so pokazali malo razumevanja za potrebe tega gospodarstva. Z delovanjem različnih privilegiranih družb in zadrug, ki niso plačevale nobenih davkov, se je delokrog privatne iniciative vedno bolj zoževal. Od trgovcev in industrijcev pa so zahtevali velike davke, čeprav so morali delati pod pogoji, ki niso dopuščali konkurence nasproti privilegiranim ustanovam. Minister Šimič je nadalje opozoril, da je bilo doslej 65% hrvatske industrije in trgovine v rokah Zidov in tujerodnih elementov. Zlasti v žitni trgovini so odločevali le Zidje. Kakor je bila postavitev komisarjev v trgovini in industriji potrebna, je vendar na mestu večja previdnost pri izbiri oseb za ta mesta. Pogosto primanjkuje dovolj šolanih ljudi, zato bodo prirejeni strokovni tečaji, v katerih naj novo postav«, ljeni komisarji dobe primerno strokovno izobrazbo. Ob zaključku je minister poudaril, da bo številne obstoječe težkoče podrobno proučil, nakar bo šele izdal ukre^ pe glede organizacije hrvatskega gospodarstva. — Dunajski tednik »Siidost Echo« se obširno bavi z gornjo izjavo trgovinskega ministra, ki jo tolmači tako, da po--meni napoved korekture dosedanjih pretiranih stremljenj v pogledu podržavlje-nja in poseganja javne uprave ter državne birokracije v industrijo in trgovino. List navaja, da so že v bivši Jugoslaviji privilegirane ustanove skušale vedno bolj posegati tudi v zunanjo in notranjo trgovino. Ta tendenca se je še poostrila v novo ustanovljeni državi Hrvatski z ustanovitvijo raznih monopolnih ustanov za zunanjo in notranjo trgovino, kar je do-vedlo v trgovini do zastoja. Zlasti podrejeni organi so svoje ukrepe uperili proti vsemu, kar je že prej obstojalo. List pozdravlja namere novega ministra, poudarjajoč, da državne ustanove z monopolnim značajem zlasti v zunanji trgovini ne morejo nadomestiti privatne iniciative. = Italijanska družba za plovbo po Du-navu »Sinda«, ki je bila lani ustanovljena s sedežem v Rimu in podružnico v Budimpešti, gradi kakor smo nedavno poročali, v ladjedelnici Ganz & Co. v Budimpešti, dva velika motorna vlačilca, od katerih je bil v juniju prvi že splovljen ob navzočnosti italijanskega ministra Bottaia. Sedaj poročajo iz Rima, da je družba Sinda povišala svojo glavnico od 1 na 10 milijonov lir. Glavna delničarja ostaneta državna petrolejska družba AGIP in družba Fiat. = Elektrifikacija železnice Zagreb—Reka. Pred kratkim smo poročali, da namerava Hrvatska med najvažnejšimi železniškimi gradbenimi deli elektrificirati železnico Zagreb—Reka in Zagreb—Koprivnica, tako da bo elektrificiran ves hrvatski del železniške zveze od Budimpešte do Reke. Elektrifikacija te železnice ima namen pospešiti promet, ob enem pa olajšati tranzit med Madžarsko in Italijo preko hrvatskega področja. O tem vprašanju so po zagrebških informacijah razpravljali tudi na hedavnem zasedanju italijansko-hrvatske gospodarske komisije v Rimu. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, da bo Italija stavila Hrvatski na razpolago tehnične moči za gradnjo novih železnic in za elektrifikacijo obstoječih j prog. Nadalje poročajo iz Zagreba, da je | s temi deli v zvezi tudi ustanovitev itali- i janske družbe S. A. Carnaro (Compagnia I Italo-Croato-Ungherese) s sedežem na Reki. Začetna glavnica te družbe v višini 1 milijona lir bo v kratkem povišana na 5 milijonov lir. Družbo je, kakor smo že poročali, ustanovil italijanski kemični in rudarski koncem Soterna, ki bo prav tako povišal glavnico od 20 do 50 milijonov lir. = Sprememba naziva tvrdke. -Jugoslo-venska Siemens d. d. v Zagrebu je spremenila svoje ime v Hrvatska Siemens>, električna družba d. d. v Zagrebu. milijonov lir in je računati, da bo v bodoče še nadalje naraščala, zlasti glede na okol-nost, da se je kakovost italijanskih filmov v zadnjih letih bistveno zboljšala, kar je posledica prizadevanja oblastev in kontrole nad produkcijskimi podjetji, ki morajo za produkcijo posameznih filmov dobiti posebno odobrenje. Oblastvena kontrola, ki se nanaša tako na umetniški kakor tudi na finančni načrt za produkcijo posameznega filma, je omogočila, da prinašajo sedaj državne subvencije za filmsko industrijo več koristi. Premije za izdelovanje domačih filmov se izplačujejo tako. da dobi proizvajalec za vsak film po 150.000 lir, kar je vezano na sinhroniziranje dveh inozemskih filmov. Tvrdka, ki izdela domač film, dobi poseben bon, ki ga potem odkupi uvoznik inozemskih filmov. Ta obremenitev uvoza filmov ima za posledico, da se uvažajo predvsem boljši inozemski filmi, kar na drugi strani sili domače producente k proizvajanju kvalitetnih filmov. Producenti dobe vrhu tega določen odstotek od inkasa kinematografov kot premijo. Ta odstotek se giblje med 12 do 25 %. Za financiranje produkcije pa skrbi Banca del Lavoro, ki daje predujme do 60 % produkcijskih stroškov. Banca del Lavoro ima sedaj v ta namen odprt kredit v višini 160 milijonov lir. Razvoj domače produkcije gre paralelno s stalnim naraščanjem dohodkov od predvajanja filmov, ki so narasli od 440 milijonov lir v letu 1936 na 595 milijonov lir v letu 1939 in 640 milijonov lir v lanskem letu pri skoraj nespremenjenih cenah vstopnic (v poprečju 1.66 lire) in pri skoraj podvojenem številu posetnikov. Za tekoče leto računajo, da bodo dohodki kinematografov dosegli 730 milijonov lir. upoštevajoč, da so bili letos v aprilu že za 25 % večji od lani. Dohodki od predvajanja domačih filmov. ki so leta 1936 znašali le 68 milijonov lir, so lani narasli na 200 milijonov lir. V Italiji je sedaj 2700 kinematografov, ki imajo skupaj 1.3 milijona sedežev, poleg 1500 drugih kinematografskih naprav (Do-polavoro, organizacije itd.). = Hrvatsko rudno bogastvo podržavljeno. Hrvatska vlada je izdala zakonski dekret, s katerim se razveljavijo vse pogodbe glede zakupa ali odstopitve rudarskih pravic. Z uveljavi j en jem te naredbe je bilo razveljavljenih 36 zakupov za izkoriščanje rudnega bogastva, ki jih je država po letu 1918 oddala na skupni površini 2700 km2. Hrvatski minister za gozdove in rudnike Frkovič je v tej zvezi poudaril, da mora nacionalno bogastvo Hrvatske služiti le hrvatski domovini in da je treba odpraviti korupcijo, ki se je doslej dogajala pri oddaji rudarskih pravic. Š to naredbo je bilo naravno bogastvo hrvatske zemlje zopet vrnjeno narodu. = Odkup pšenice na Madžarskem. Kakor smo že kratko poročali, je madžarska vlada določila povišanje odkupne cene za žito. Kakor poročajo sedaj iz Budimpešte, ima novi način odkupa namen doseči, da bodo kmetje čim prej oddali svoje presežke. Lani je bila za pšenico določena cena 23 pengov za metrski stot; ta cena se je z mesečnimi premijami dvignila končno na 26.80 penga. Letos pa je vlada določila odkupno ceno 30 pengov, ki pa velja samo do 31. oktobra in se potem zniža za 10n/o na 27 pengov. Medtem ko so za pšenico, rž, ječmen in oves določene fiksne odkupne cene, so predpisane maksimalne cene za koruzo (23.50 penga) in krompir (8.50 penga). Izdani so tudi strogi predpisi glede kontrole doseženega pridelka in lastne porabe kmetov. Izključno pravico odkupa ima poldržavna žitna družba Futura. Izdani ukrepi imajo zlasti namen, omogočiti izpolnitev trgovin-sko-političnih obveznosti. = Bolgarska zunanja trgovina v vojnem mesecu aprilu. Bolgarski statistični urad je objavil podatke o zunanji trgovini v vojnem mesecu aprilu. Kakor je bilo pričakovati, se je bolgarski izvoz v tem mesecu skrčil, in sicer na 322 milijonov levov (lani 423), medtem ko je v marcu letošnjega leta znašal 607 milijonov levov. Tudi uvoz se je zmanjšal na 523 milijonov levov (lani 585) in je bila trgovinska bilanca v aprilu pasivna za skoraj 200 milijonov levov. = Zamenjava dinarjev na Hrvatskem in v Srbiji. Na Hrvatskem poteče 16. t. m. rok za zamenjavo 500dinarskih bankovcev, medtem ko so lOOOdinarski bankovci že zamenjani. V Srbiji pa je že 10. t. m. potekel rok za zamenjavo 500dinarskih in lOOdinarskih bankovcev. = Iz zadružnega registra. Pri Tiskovni zadrugi, zadrugi z o. j. v Ljubljani, je izbrisan član upravnega odbora dr. C ton Fettich, vpisan pa je član upravnega odbora Josip Reisner, direktor v pok. v Ljubljani. Ironside napoveduje skoraj šen konec vojne New York, 15. julija d Angleški maršal Ironside je na nekom kongresu, ki je bil včeraj v Londonu, napovedal skorajšnji konec sedanje vojne. Kakor poroča agencija. Associated Press, je maršal Ironside v svojem govoru izjavil, da se bo sedanja vojna zaključila prej, kakor pa večina 'ljudi misli. Maršal Ironside svoje izjave ni podrobneje raztolmačil, marveč se je v nadaljnjem sivojem govom dotaknil velike pomoči, ki jo Velika Britanija prejema iz Amerike. Naglasil je da je Anglija po katastrofi pri Dunkerqueu naslovila v Wa-shington klic na pomoč, na katerega so se Zedinjene države nemudoma odzvale s tem, da so poslale v Anglijo 900.000 pušk. in 160 milijonov nabojev. Ironside je pripomnil, da je edino ta pomoč tedaj Anglijo rešila pred nevarnostjo invazije. Pomanjkanje premoga v Švici Bern, 15. julija sl V Švici so nastale velike težave s premogom in industrijskim oljem. Zaradi tega je železniška direkcija ukinila 10% potniških vlakov, posebno ob praznikih in na progah z manjšim prometom. Obnovite naročnino! Rooseveltovo izzivanje vojnih zapletljajev Berlin, 15. jul. s. Nemški listi prinašajo vest švedskega dnevnika »Aftenbladet«, po kateri bi Roosevelt rad izzval spor med Zedinjenimi državami in osjo čim prej, torej še pred dokončnim zlomom Sovjetske zveze. Roosevelt je namreč po omenjeni vesti dal ameriškim vojnim ladjam na Atlantiku nalog, naj streljajo brez vsakega prejšnjega obvestila na vojne ladje osi. »Borsenzeitung« piše, da je Rooseveltov nalog ameriški vojni mornarici kakor svečka, postavljena pod sod smodnika. Navadno izvršujejo take zločine rojeni zločinci ali norci in se tako avtomatsko izključijo iz človeške družbe. Ce misli predsednik Roosevelt, da bo s takimi metodami ustrahoval Nemčijo v trenutku, ko se bilanca dogodkov na vzhodni fronti dviga v nemško korist, se silno moti, kakor so se 1. 1939 zmotili vsi, ki so mislili, da bodo zadušili neizmerno energijo Nemčije in Italije, ki se ne bojita teh ustrahovanj in ki ju nič ne more ovirati pri uničevanju angleške moči. Na predsednika Zedinjenih držav, zaključuje list, bo podla vsa odgovornost za tragične posledice tega nepremišljenega dejanja. Pod nesramno krinko laži, piSe »Volkl-scher Beobachter«, da je treba braniti zapadno poloblo, hoče Roosevelt uresničiti svoje imperialistične načrte v upanju, da bo zavrl potek dogodkov, kakor jih je določila višja usoda, toda ta usoda se bo kljub vsemu izpolnila do dokončnega poraza Anglije in njenega boljševiškega zaveznika. Ze dalje časa so bili znani Roo-seveltovi nameni za razdelitev Evrope, da bi jo lažje obvladala dolarska diktature. Sedaj, ko se združena Evropa bori proti boljševizmu, se zdi Rooseveltu, da je prišel primeren trenutek za zavratni napad. Tudi, če bi grožnjam sledila dejanja, bo prepozno. Odhod italijanskih in nemških konzulov iz Ameriki New York, 15 julija d. Danes odpotuje s parnikom »Westpoint« iz Amerike 45 nemških in italijanskih konzulov, ki jim ie ameriška vlada ukinila pravico delovanja na področju Zedinjenih držav. Konzuli bodo skupaj a svoj-im osebjem odpotovali v Lizbono. Oblasti so prepovedale vsakršne poslovilne manifestacije ob odhodu nemških in italijanskih konzularnih zastopstev. Na obali bedo smeli biti pri odhodu ladje cdino-le potniki. Posadka ladje, s katero se vračajo nemška in italijanska konzularna zastopstva, je bila sestavljena po večini iz osebja ameriške vojne mornarice. Demanti o zbiranju bolgarske vojske ob Turčiji Sofija, 15. julija d. Glede na vesti, ki jih širi tuja propaganda, češ da zbira Bolgarija svoje čete ob turški meji, je bila danes bolgarska telegrafska agencija z mero-dajnega bolgarskega mesta poobVščena izjaviti, da se z odgovornega mesta kategorično demantirajo, ker so brez sleherne podlage. Aretacija bolgarskih komunističnih poslancev Sofija, 15. jul. s. Komunistični poslanci, ki so bili izbrisani kot člani sobranja, so bili aretirani ter se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi protidržavnega delovanja. Kazni, ki jih izreka sodišče za zaščito države, so zelo stroge. Sofija, 15. jul. s. Danes se je pričel proces proti nekaterim funkcijonariem bivšega angleškega poslaništva v Sofiji. Obtoženci se morajo zagovarjati pred voia-škim sodiščem. Kakor pišejo listi, bo državni tožilec zahteval za vse smrtno kazen. Povečanje obtoka bolgarskega leva Sofija, 15. jul. s. Sobranju je bil izročen zakonski načrt, ki pooblašča bolgarsko Narodno banko, da sme izdati nove bankovce v skupnem znesku osem milijard levov. Bolgarski poslanik pri poglavniku Paveliču Zagreb, 15. julija d. Novoimenovani bolgarski poslanik pri hrvatski vladi v Zagrebu Jordan Mečkarov je včeraj izročil hrvatskemu poglavniku Tmmi ml i lil — l 11 i I l i i il i I 81 'lili ■ — n. pr. pomanjkljivo listje, bolezen, škodljivci — ali po sadežih samih. Jabolka in hruške, ki so jih napadli škodljivci, dozorevajo prezgodaj in zaostanejo v svojem razvoju. V večini primerov imajo tedaj v svoji notranjosti »črve«, ličinke jabolčnega prelca, ki ga moramo uničevati tako, da ga lovimo na znane pasove za lov žuželk okrog debel. Ker moramo odpadlo sadje takoj predelati, izrežemo že pri nabiranju prizadeta mesta in pogosto bomo dobili v njih črve, ki jih moramo pomoriti. ŠPORT Odpadlo sadje izkoristimo na razne načine. Zrežemo ga v ploščice, četrtine ali osmine in ga konserviramo, zrelo in nezrelo se da predelati v mezgo, jabolka zelo dobro tudi v jabolčno žolico. Ce sadje prezgodaj odpada, torej ni nujno potrebno, da bi nam to napravilo veliko škodo, treba je takšno sadje le hitro in pravilno uporabiti, škoda je za vsak kos, ki obleži pod drevesi brez koristi in zgnije, kakor vidimo to prav pogosto v naših krajih. Odprli so se nahbrtniki, Debeljaki so se lotili božjih darov. Kakor tigra sta planila po dobrotah Slavko in Cici. gospodični hčerki, sta počasi, a vzdržno segali po slastnih kosih, da je prijetno šumel mastni papir. Papa Debeljak je naročil vina. Naročil je še in še. Obešenjak Cici je trikrat eksal, papa tega ni opazil, imel je sam s seboj dosti opravka. Mama Roza pa si je z rutico hladila obraz, malo je jedla ,malo je pila. Skrbi same skrbi: Elica in gospod pri sosednji mizi sta si vrgla poglede. »Mami!« je rekel tiho, sklonjen k žen-ki, gospod Debeljak, ko je poravnal mastni račun in vrtel med debilimi, kratkimi prsti zadnjo kupico. »Mami. več kaj, sem pa že tak, kakor pred dvajsetimi leti! Sa_ lamensko je zdrav takle šport! Da, prav tako se počutim ko takrat, ko sem vozil svoj Waffenrad!« »Tudi jaz,« je šepnila gospa Roza, opah-ljala si je razgreto lice in se s prizanesljivim smehljajem ozrla po Elici. Nedelja po terenih v Državi Izidi tekmovanja za žensko prvenstvo v atletiki — Kakšni so nekateri najboljše plavalni rezultati pri ženskah in moških? Med mnogimi atletskimi prireditvami pretekle nedelje je bilo v Modeni tekmovanje za žensko atletsko prvenstvo, ki je prineslo marsikatero spremembo, saj so v devetih disciplinah zmagale nove najboljše predstavnice ženske atletike Tako se je v teku na 100 m plasirala na prvo mesto Lucchini iz Torina s časom 12.5 V teku na 200 m je bila najboljša Meneghel-li iz Valdagna s časom 26 6. v teku na 800 m pa je zmagala Galimberti iz Monze s časom 2:29.8. med tem ko je bila v teku na 80 m z zaprekami prva Franco iz Turi-na z 12.7. V metih so se plasirale kot najboljše: v disku Tagliapietra z znamko 39.28 m. v kopju Ballaben z znamko 38 43 m, v krogli Piccinini z 11.39 m. V skokih je bila v daljino prva Zanutich z znamko 5.33 m, v višino pa Adrovandi z znamko 1.45 m. Rezultati kažejo, da letos atletinje niso baš v najboljši formi, saj vsi. razen onega v metu kopja, precej zaostajajo za starimi italijanskimi rekordi, ki jih navajamo na drugem mestu. V tem pregledu moramo dalje omeniti tudi dve veliki plavalni prireditvi, ki sta spadali že v prvenstveni del tekmovanja. V Trstu so nlavale ženske, kjer se je razvil ogorčen dvoboj med zastopnicami Fiumane in Triestine. Glavni podrobni rezultati pa so bili naslednji: Na 100 m prosto je bila prva Ruzzier Grazia iz Trsta z 1:17.6; na 400 m prosto pa je zmagala Radivo, tudi iz Trsta s 6:14 8. V disciplini 100 m hrbtno je bila prav tako najboljša Tržačanka Bertuzzi s časom 1:28.9. potem pa se je še na 200 m prsno uveljavila znana tržaška plavalka Mafalda Prekop s časom 3:35.7. V štafeti 4 X 100 m so prišle slednjič do besede tudi Rečanke, katerih štafeta je bila prva s časom 5:33.5. V skupni oceni so zbrale plavalke Triestine 29.03, one iz Tridenta 16.18, Rečanke pa 15.09 točke. Isti dan so imeli svoje plavalne nastope za juniorsko in seniorsko prvei-stvo moški v Milanu. Med doseženimi rezultati spadata med vidnejše uspeh Tržačana Barisona na 100 m prosto s časom 1:04 in pa zmaga Vilarda iz Genove na 200 m prsno, ki je bil prvi s časom 3:03.4. Omembe vredni so še časi zmagovalcev v naslednjih disciplinah: na 100 m hrbtno Mazzucco iz Benetk 1:21.5, na 400 m prosto Schipizza z Reke 5:38.3, na 1 500 m prosto Concardi iz Milana 22:55.5 in pa v štafeti na 4 X 200 m prosto, v kateri je zmagala štafeta genovske Giordane s časom 10:45.4. Znani tržaški prsni plavalec Batetti je prišel s časom 3:05.9 na drugo mesto. 2e samo teh nekaj številk kaže, da bi bila primerjava med temi italijanskimi plavalci in našo ilirijansko ekipo, ki je prav sinoči pregledala svoje vrste, več kakor zanimiva. V izločilni tekmi za vstop v višjo divizijo je včeraj reška enajstorica Fiumane zmagala nad moštvom Audace z 2:0. Italijanski atletski rekordi Ko smo zdaj že nekajkrat lahko zapisali nekaj domačih atletskih rezultatov, včeraj pa objavili tudi nekaj številk s prvega lahkoatletslcega mitinga med ženskami, ni odveč, če pri tej priliki zabeležimo tudi najboljše rezultate, ki so jih dosegli italijanski atleti in atletinje v raznih atletskih disciplinah in veljajo zdaj za italijanske rekorde: stega gumidefekta pri Prašah? Katere znamke je že bilo tvoje kolo?« »Adler!« je vzdihniia Roza, zazehala je in mu je obrnila hrbet »Saj, saj!« Moj je bil Waffenrad!« je dejal gospod Debeljak in tisti mah krepko zasmrčal. V nedeljo zjutraj. Polni nahrbtniki pripravljeni. Papa Debeljak, Elica, Zorica (gospodični hčerki), Slavko, Cici (gospoda sinova) — v kratkih platnenih hlačah. Mama Roza v hlačnem krilu, s pisano ruto. prevezano zadaj. Odhod: Polhov gradeč! Okobalil je svoj novi Bianchi gospod Debeljak, malo ga je zaneslo (Ciciju je ušel glasen :hi-hi!) — a se je precej znašel in uravnovesil. »V božjem imenu!« je vzdihniia gospa Roza in se usidrala na svojem vozilu. Poskakali so na kolesa štirje nadebudni Debeljaki in karavana je zavila po Tržaški cesti. Muhasti svetnik Medardus pa je na vse rano za ukazal soncu: Z vso silo! In že pri Viču prisilil gospoda Debeljaka. da zmanjša ostri tempo (na veliko veselje gospe Rozi), ki ga je bil zavzel spočetka, da dokaže mlademu rodu Debeljakov: smo še tiči! Vzpodbuden in vzgojen je tak izlet s kolesi v bližnjo okolico. »Kdo bi si mislil!« je modroval pri sebi gospod Debeljak, ko je vozil na čelu svoje kolone, dokaj upehan in potan (tudi on si je oprtal rejen nahrbtnik) skozi Dobrovo. »Kako čudovita je ta lepa dolina — pa jo človek komaj pozna! Saj, saj, kar imaš pred nosom, tega ne vidiš! Smo res kampeljci, mi Ljubljančani!« Vozi, vozi kolona, zeleni gozdovi levo, desno; na beli cesti pa: kolesar za kolesarko, kolesarka za kolesarjem, bataljoni kolesarjev - izletnikov ... Nu, koncem koncev: Polhov gradeč! Razsedlal je utrujeni gospod Debeljak pred prvo gostilno. Vse polno, kakr čmrlji v panju! Komaj je našel prostora za svoje drage. Sopihal je si brisal pot s čela ter klical: Piva! Piva! Potrpljenje je božja mast, nazadnje je le priklical natakarico. In ko je obrisal peno ter se pošteno odžejal, je mlasknil z jezikom in spregovoril: »Saj, saj, tako je, ali ne, mamica? Kar dobro nama je delo! Eh, doh tar Zenko že ve, kaj pravi! Dober recept! Pa še zastonj!« Med moškimi: v teku na 100 m Mariani s časom 10.4. v teku na 200 m isti atlet s časom 21.2, v teku na 400 m Lanzi s 46.7, v teku na 800 m isti tekač s časom 1:49, v teku na 1 500 m Beccali s časom 3:49. v teku na 5.000 m: Cerati s časom 14:44.4, v teku na 10.000 m Beviacqua s časom 30:27.4, v teku na 110 m z zaprekami Facchini s 14.6. v teku na 400 m z zaprekami Facelli s časom 52.4, v štafeti na 4 X 100 m 40 6. v štafeti 4 X 400 m 3:12 2, v skoku v višino Campagner z znamko 1.95 m, v skoku v daljino Maffei z znamko 7.73, v skoku s palico Romeo z znamko 4.15 m, v metu diska Obervveger z znamko 51.49 m. v metu kopja Agosti z znamko 65.23 m. v metu kladiva Venanzetti z znamko 51.66 m in slednjič v metu krogle Profeti z znamko 15.37 m. 2enski rekordi, ki tudi pri nedeliskem mitingu, o katerem pišemo na drugem mestu, niso bili izboljšani, so kakor sledi: v teku 100 m Testoni 12.6. v teku na 200 m Cattaneo s 25.9. v teku na 800 m Galimberti z 2:24. v teku i zaprekami na 80 m Testonj z 11.6. v skoku v višino Valla z znamko 1-50 m, v skoku v dalj no Piccinini z znamko 5.33 m, v metu krogle Crossi z znamko 11.94 m. v metu diska Gabrič z znamko 38.41 m in v metu kopja Ballaben z znamko 35.94 m. Upravni odbor SK Ilirije bo imel sejo zaradi plavalne tekme drevi ob običajni uri v tajništvu. Glavni tajnik. Halifax bo imenovan za podkralja v Indiji? Stockholm, 15. julija d. Kakor poroča rondonski dopisnik vGoeteborškega trgovinskega in mornariškega lista«, krožijo v Londonu vesti, da bo sedanji britanski poslanik v Washingtcnu lord HaHfax, ki bo v kratkem dospel v London, imenovan za podkralja v Indiji. Smrt nemškega konzula v Tripolisu V bolnišnici Viktorja Emanuela III. v Tripolisu je umrl prosi e dni ondotni nemški konzul Heinrich Lepique. Pokojnik je izvrševal svojo službo v Tripolisu od leta 1939. Švedi na finskem bojišču Poročajo, da so prvi švedski prostovoljci že prispeli na finsko fronto proti Sovje-tom. Nadaljnji oddelek pričakujejo na finskem bojišču v najkrajšem času. Panamski prekop ponoči zaprt Neka italijanska vest poroča, da je ameriška vlada izdala ukaz, da mora biti Panamski prekop ponoči zaprt za ladijski promet. Avstralske izgube hladilnih ladij V bitki za Atlantik je izgubila Avstralija doslej tretjino svojih ladij za prevoz živil s hladilnimi napravami. Tako je izjavil avstralski minister za trgovino Page. Razmah dalmatinskega ribištva ▼ naslednjem prinašamo nekaj zanimivih podatkov, ki jih je nedavno objavil tržaški »Piccolo« po izjavi predsednika Nacionalne zveze za ribolov dr. Bruna Coceanija: Jeklena nevihta ob Dnjepru Nemški vojni poročevalec VVerner Kark opisuje borbo za prodor skozi Stalinovo črto takole: Na predvečer nas je pozval kapitan letališkega krdela na pomenek. Kakšnih petdeset kilometrov pred našim letališčem je ležal Dnjepr. Sovjeti so bahavo govorili o Stalinovi črti, ki se bo odločno postavila v bran ter ustavila pohod nemške vojske. Pripravljeni smo bili na sleherni odpor, tako na zemlji kakor v zraku. Dosedanji uspehi našega orožja -vseh vrst so nam vlili neuklonljivo vero v zmago. En sam pogled na zemljevid je kazal, kakšne strateške prednost' so zvezane z gladkim potekom te akcije. Srednji del napadalne fronte je bil v osrčju velikih dogodkov. Samo nekaj ur še nas je ločilo od odločilnega udarca na vzhodnem bojišču. Bili smo si svesti, da se bo v jutranjem somraku 11. julija razvili a pred našimi očmi slika, kakršne še nismo doživela v jeklenih nevihtah bojev na vzhodu. Ob 4.30 zjutraj je napočii zopet čarobni dan, kakršen nam je bil podarjen že 22. junija. Brezvetrje, ki je ležalo nad neskončno ravnino, je raztrgal ropot naših •trojev. Urno se je dvignilo letalo z zemlje, opisalo še enkrat krog nad letališčem, nato pa se je zapodilo proti vzhodu. Leteli smo proti rdeči sončni krogli, ki se je goreče dvigala nad obzorjem. Zemlja je, kakor se je zdelo, spala še v tihem snu. Mi pa smo vedeli, da tam ob Dnjepru na tisoče nemških vojakov s trepetajočimi srci pričakuje trenutka, ko bo izdano povelje za napad Šepetajoči obrazi bodo stali ob topovih, roke bodo potiskale granate v žrela topov. Drugi so molče, z zadržanim dihom stali na bregu reke ob pripravljenih gumastih čolnih. Ob desetih se je razvnel orkan. Letalci so se dvignili in letijo zdaj v nepretrganih verigah, cela krdela so jih. bombnikov in lovcev. Njih naloga je, napasti sovražnika iz zraka deset minut preden se začne artilerijski ogenj. Cilj je bojišče na drugem bregu reke. Krožimo že nad Dnieprom Jasno se odražajo nedovršene priprave sovražnika: pasti za tanke, strelski jarki in utrdbe. Preko vsega tega bo zdivjal orkan nemške vojske. Sovražnik še molči. Očitno se zaveda. kaj se bo odigralo ob Dnjepru. Točno ob desetih so izvidniška letala vdrla globoko nad sovražno ozemlje, odkrila smer sovražnega pohoda Tedajci izvr-še sunek nemški bombniki, ki so pribučail z zapada. Kakor na čarobno povelje se je spremenila podoba zemlje in neba. Na levi in desni letijo strmoglavci v globino, uničujejo vse vzdolž ceste, lovska letala pa zasigurajo nabrežje. Vedno nova krdela bombnikov vseh tipov prihajajo v strnjenih vrstah bliže. Povsod nemška letala, ki obmetavajo sovražnika z bombami. Ogromni gobani ognja in dima se pojavljajo pri tleh, medtem pa prši iz strojnic svinčeni ogenj. Plavamo kakor v omami nepopisrfe vojne igre. Še vedno se dvigajo in spuščajo niže k tlom strmoglavci, nenehoma prihajajo nove formacije. In začne se novo poglavje drame ob Dnjepru. V silni širini otvori naše topnih .stvo vseh kalibrov uničujoči ogenj na sovražne postojanke. Cevi so obrnjene proti reki in se bliskajo. Najtežje granate letijo čez reko. Kakor mrtvaška ponjava se širi na sovjetskem bregu Dnjepra dim in prah. Tu in tam odgovarjajo nasprotniki, toda redko zadenejo. In kadar se to zgodi, zabeleži nemški opazovalec z največjo mirnostjo na zemljevidu pozicije sovražnih topovskih postojank. Izvršili smo dano nalogo. Ugotovili smo kraj in moč sovražnih topničarskih oddelkov. Sovražnik je pospešil naš povratek. Iz sijočih oblakov prično na nas nenadoma streljati trije sovražni lovci. Rate so tu! Toda Fokke-\Vulf jim odgovori s sno- pi krogel iz strojnic. Z največjo brzino, ki je sploh mogoča, jo uberemo nazaj preko Dnjepra. Ozremo se še enkrat na bitko, ki se je razvnela ob reki. Vzklik presenečenja: že se pomikajo po vodi črne točke. To so nemški gumasti čolni na poti proti sovražnim postojankam. Na reki mrgoli nemškega vojaštva. Zdaj se bo začela borba od moža do moža. Mostišča so zgrajena, pionirji so že pripravljeni. Morje narodnoso-eiailistične revolucije se vali proti vzhodu. Dežela tisoč jezer Daleč na severu, do obal Severnega Ledenega morja se razprostirajo ogromne ravnine, tundre, močvirja, barine in valovite planjave v neskončnost turobne pokrajine. To je Finska. V zimi, ki traja tu najmanj sedem mesecev in ko četrt leta sploh ni sonca, sliči severna Finska zelo severni Norveški. Proti jugu pa se finske pustinje spreminjajo v velikanske gozdove in svetla jezera. Trdi boj z naravo je iz Finca napravil neuklonljivega, vztrajnega borca in športnika. Finska ali Suomi, kakor ji pravijo doma, je vsemu svetu predstava športnega naroda, naroda, ki zna zmagovati v smu-škem teku, v metu kopja in v skoku ob pa- lici. Vsak človek na svetu ve vsarj za ime Paava Nurmija, nekoč najhitrejšega človeka na svetu. Kakor na Norveškem, je tudi na Finskem tatvina zelo redka stvar, še pred nekoliko desetletji so tam tatvino kaznovali s tem, da so zmikavtu odsekali desno roko. S strogim naziranjem o lastnini pa se druži izrazit skupnostni duh. če nekdo kakšnega važnega dela ne more dokončati sam, tedaj se mu zberejo v pomoč sosedje, možje lz krajevnega društva bivših borcev ali iz občine sploh. To prostovoljno in brezplačno sodelovanje imenujejo tam »talkoo« in bi ga najbolje prevedli kot »delovna ljudska skupnost«. Kokoši žrejo jajca Ko pričnejo mlade kokoši leči jajca, pogosto opazimo, da se lotijo teh jajc. To se dogaja posebno tedaj, če se mlade kokoši ne morejo privaditi gnezda, a če se slaba razvada, da same požirajo svoja jajca, raz-pase v kokošnjaku, tedaj jo je težko iztrebiti. Mlade kokoši odlagajo jajca v slamo, to ali ono se razbije, njegovo vsebino okusijo, kmalu se je navadijo in tedaj prično uničevati vsa jajca, ki jih morejo doseči. Potrebno je, da damo mladim kokošim spočetka kolikor mogoče odprta gnezda, ki smo jih čim bolj mehko obložili in ki naj bodo v poltemi. V prvih dneh je treba jajca pobirati v presledkih nekoliko ur, da se počena jajca takoj odstranijo. če ležijo kokoši v slami in hočejo tja odlagati jajca, jih poskusimo previdno prijeti in postaviti v gnezdo, čez nekaj časa se bodo gnezdu privadila. Jezik, ki se ga naučiš v enem dnevu »Piccolo« poroča iz Curiha, da so v zadnjih dneh na Angleškem Izšli evangeliji, prevedeni v »basic-english«. Ta basic-en-glish je nov umetni jezik, ki se naslanja na angleščino in ki se da hitro naučiti. Po trditvah njegovih izumiteljev se lahko vsakdo v enem dnevu nauči tisoč njegovih besed. Padlim v spomin Prizor z Daljnega Vzhoda: mlada žena krasi spomenik padlim z vejico mladega cvetja V taborišču ujetih Rusov Očividec, ki je obiskal neko taborišče za ujete Ruse ob Sanu, piše: Taborišče je določeno za 50.000 mož, trenutno je tam 300 Rusov. Po pot ep ta nem strnišču gomazijo njih rjave postave, zaposlene s tem, da si uredijo svoje lastne barake, to je strehe iz desak nad jamami, ki so izkopane v zemlji. Niso pravi vojaki, temveč pripadniki delavskih bataljonov, ki so delali utrdbe v bližini meje, ki skoraj niso bili oboroženi in ki niso bili izvežba-ni. Skoraj vsi so majhni, imajo do golega ostrižene okrogle glave, mnogi s svetlo plavimi očmi, ki jim ležijo globoko in gledajo negotovo iz zagorelih obrazov. Ob posameznih barakah se ti zdi, da opazuješ podobo Azije, tu vidiš cd svetlih kitajskih obrazov do črnorjavih tibetskih, vmes obrazne oblike in barve neštetih plemen ruske države. Komaj se v tabor'šču nekje pokaže nenavadno gibanje, navalijo ujetniki tja in sto>-je z brezizraznimi obrazi, dokler jih ne prepodi kakšen nemški vojak. Za cigareto nastane takoj hud prepir. Poleg svojih koč Takih pet mož šteje posadka nemškega o klopnega vozila ležijo na tleh častniki, to se pravi častniki delovnih odredov. Nimajo oznak, njih rjave bluze in hlače so prav tako raztrgane kakor pri njih podrejenih. Deloma so kakor ti bosi, deloma imajo gumaste škornje. Eden med njimi pripoveduje, da je svoje čevlje zamenjal za pest cigaret. Tudi podčastniki so tu, pa so se pomešali med moštvo in se ne dajejo spoznati. Ob koncu taborišča smo našli v baraki, kakršne so gradili za upravo taborišča, ruskega generala. Je srednje velik, njegove poteze niso značilne in odgovarja z vljudnim obrazom in nekoliko lomljeno nemščino na vsa vprašanja. Videti je resigni-ran in neprozeren. Z delovnimi bataljoni nima nobenega opravka, ujeli so ga med izvidno akcijo v nekem oklepnem vozu. Deset tisoč dolarjev za komarjev pik 10.000 dolarjev je stal nekega hotelirja v Los Angelesu komar, ki je priletel v neko sobo njegovega hotela in pičil mlado damo v lice. K nesreči je bila ta dama filmska igralka, ki bi bila morala isti dan igrati za nov film. To ji pa zaradi oteklega lica ni bilo mogoče. Seveda je vložila tožbo in sodišče je hotelirja obsodilo na 10.000 dolarjev odškodnine, češ da je njegova krivd?., da je mogel komar v sobo. Voda za vojake Oskrba italijanske vojske je vzorno urejena. Vojaškim formacijam dovažajo celo vodo v posebnih cisternah na avtomobilih. Zakaj se 1.1812. ne more ponoviti? Med ljudmi, ki ljubijo zgodovinske primere. je močno razširjeno mnenje, da je sedanja vojna na vzhodu nekakšna ponovitev Napoleonovega pohoda proti Rusiji in da je iz istih ali sbčnih razlogov kakor leta 1812 tudi zdaj pričakovati istega ali vsaj sličnega konca. Kako lahkomiselna so takšna prerokovanja, razlaga Ricciardetto v »Corriere della Sera«. Pravi, da se je od tistih dob izvršil v živ'jenju sveta velikanski prevrat, ki se ga vse premalo zavedamo. Bistvo prevrata je v tem, da je tisto, kar je bilo Napoleonu nemogoče, nemški vojski povsem mogoče. »Napoleon ni mogel prodreti dalj kakor do Moskve; Nemci to lahko store. Francozi so leta 1812 umirali od lakote in mraza, ker jim zaloge niso prihajale in ker je bila dežela zapuščena; Nemci dandanes ne bedo umirali ne od lakote ne od mraza, pa da ne najdejo v Rusiji niti bilke trave, ker bodo zmerom dobivali zaloge od zadaj. Narobe pa Rusi danes ne morejo delati tega, kar so delali takrat. Ker je bila njihova strategija osnovana na razdaljah in na neizmemositi prostora, je očitno', da se možnost njene ponovitve tem bolj zmanjšuje, čim bdlj se krajšajo razdalje in čim bolj se krči prostor. Timošenko ne more delati tega. kar je delal Kutuzov; in res dela vzlic Stalinovemu ukazu povsem nekaj drugega. Strategija Rusov leta 1812 ni obstajala samo v umikanju in pustošenju; obstajala je tudi in celo najprej v tem da so se izmikali borbi. To je bilo njeno bistvo. Od Njem ena pa do Moskve je Napoleon iskal odločilne bitke, da bi zgrabil sovražnika za grlo in ga uniči, toda dosegel ga ni nikoli. Večkrat je mislil, da ga drži: »Jutri ob petih bo zasijalo slavkovsko sonce«, je rekel Muratu, meneč, da je zakvačil Barc-laya. Toda drugi dan so bili Rusi izginili, in slavkovsko sonce ni vzšlo ne takrat ne pc.izneje. Zvečer po velikem klanju cb Mo-skvii je s tisto grozljivo' hladnokrvnostjo, ki ga je odlikovala v najusodnejših trenutkih, sam dejal: »Nu da, petega dejanja ni bilo!« Tako se je vse do konca strašne pustolovščine oklepal utvare, da je vendar ža ujel svojo »»bonne bataille«. In ko je zapustil Moskvo, pustivši v Kremlju Mortier-ja ter zadnjič ponudil bitko, pa se je Kutuzov spet izmaknil, so ušle Napoleonu mračne besede: »Ceci devient serieux -— stvar postaja resna!« Rusi so se držali te strategije nekaj namenoma, nekaj pa, ker niso mogli drugače. Pri Eylauu. Slavkovu in Friedlandu so bili spoznali Napoleonov vojni stroj, zato niso imeli ne razlega ne želje, da bi še enkrat preskusili njegovo moč. Toda učinkovitost njihove strategije je bila v tem, da so reševali vojsko. S tem, da so se izmikali borbi, so ohranjali svoje sile. In srce Rusije ni bilo' ne v Vitebsku ne v Minsku ne v Moskvi: bilo je v vojski. Vse drugačen je današnji položaj. Ruska vojska ne more ubežati boju in tega niti poskusila ni. Ko bi hotela pretrgati stik s sovražnikom, bi jo nemške oklepne in motorizirane kolone naglo dohitele in prisilile k boju. Da bi bila Kutuzovljeva strategija danes mogoča, bi bilo treba trikrat ali štirikrat večjih razdalj od teh ki obstajajo v Rusiji, in temu primerno večjega ozemlja, nego je Rusija Zato ni povsem resno, kar piše neki vojaški strokovnjak: da Stalin napoveduje »strategijo umika«, da je pa Timošenko ne izvaja. Kakor da bi odločala o tem Stalinova ali Timotšenkova dobra volja! Timošenko dela to. kar mere ob danih pogojih. Lahko se umika — vsaj zdaj še — ne more se pa ogniti boja. Da bi se ognil boja, bi se moral umikati z zadostno hitrico, da. ga nasprotnikove oklopne in motorizirane kolone ne bi dohitele: to pa je očitno nemogoče, ker ne bi mogle vse njegove čete vzdržati podobne hitrosti, še manj pa prebivalstvo. ki ga izseljujejo. Vrhu tega umik v takšnem »tempu« ne bi bil več umik, ampak avtomobilska dirka. In konec bi bil najbrže ta, da bi stali Nemci danes na. Uralu.« ogenj Na nemški parnik »Wildgans«, ki se je vračal iz Amerike, je med nevihto treščilo, nastal je požar, potnike je zajela strašna panika. Vse je planilo na krov, vsak je ho'-tel biti prvi v rešilnih čelnih Tedaj je stopila iz kapitanove kajute njegova štiri in polletna hčerkica, zagledala je besnečo množico. Ni razumela dobro, zakaj se vede ta množica tako blazno, postavila pa se je drzno pred njo in za vpila: »Bodite vendar mirni! Papa je že odšel in gasi požar!« Mogilev in Rogačev Mogilev, ki ga navajajo zadnja poročila z vzhodnega bojišča je okrožno mesto v Beli Rusiji. Ima okrog 50 tisoč prebivalcev. Leži v hriboviti pokrajini na obeh straneh Dnjepra, ob železnici Vitebsk-šljobin. V mestu je nekaj industrije, pivovarniške, usnjarske in tobačne, dalje lesna industrija z žagami, oljarna in več mlinov. Okoli mesta so lepi sadovnjaki, živahna je trgovina s sadjem in drugimi pridelki. Mogilev se omenja prvič v štirinajstem stoletju. V petnajstem stoletju je bilo mesto dodeljeno Poljski, 1. 1654 so ga zavzeli Rusi, 1. 1661 pa so ga dobili Poljaki in jim je ostalo do 1. 1772, ko je dokončno ostalo Rusiji. V svetovni vojni 1914-18 je bil v Mo-gilevu ruski glavni stan. Rogačev je mestece na ozemlju Bele Rusije v bobruiškem okrožju. Ima nekaj nad 10.000 prebivalcev. Leži ob Dnjepru ob železnici Vitebsk-šljobin ter ima velike tvornice za predelavo lesa. Prvič se ime Ro-gačeva pojavlja v 12. stoletju. V lazarete spremenjeni ladji Ankarska vlada je odredila, na,j se dva stara turška parnika obnovita in modernizirata ter spremenita v bolniški ladji. Kultura! pregled Koncert Pine Carmirelli V ponedeljek zvečer se je v veliki FiL. harmonični dvorani zbralo znatno število prijateljev glasbe, da prisostvujejo koncertu italijanske violinistke Pine Carmirelli. Koncert je priredila Glasbena matica v vrsti umetniških večerov pod pokroviteljstvom Visokega Komisarijata, katerih namen je vreden vse hvale: seznanjati naše občinstvo z višinskimi pojavi italijanske produktivne in reproduktivne umetnosti. Mlada, vendar pa umetniški že odlično izoblikovana violinistka Pina Carmirelli je prijetno presenetila svoje ljubljansko občinstvo. Da bo pokazala prvovrstno tehnično izšolanost in da bo njeno muziciranje nadpovprečno, smo lahko pričakovali, ker vemo, da so bili za serijo italijanskih koncertov v Ljubljani izbrani sami dobri sodelavci, ki jih ima muzikalna Italija na pretek. Pina Carmirelli pa je dala hvaležni publiki še mnogo več. Poleg briljantne tehnike je pokazala ognjevit umetniški temperament, v interpretaciji posameznih del pa bleščečo kulturo umetniškega vživljanja in prodorno moč izraza. Ton njenega igranja je čist in jasen; njeno muziciranje ne osvaja samo na glavni liniji kompozicije, marveč tudi v tistih rahlih odtenkih, ki v njih ne vibrira s čudovito nežnostjo zgolj umetničin instrument, marveč tudi njena duša. Iz programa izvemo, da je Pina Carmirelli diplomirala na konservatoriju G. Verdi v Milanu iz violine in pet let pozneje iz kompozicije. Študije je nadaljevala pri prof. A. Seratu na akademiji Chi-giana v Sieni in na akademiji sv. Cecilije v Rimu. Tako je tudi ta koncertantka izpričala odlične vrline italijanskih glasbenih šoL Program ljubljanskega koncerta Pine Carmirelli je bil srečno izbran, tako da bi ga lahko, kar se tiče njegove načelne sestave, postavili za vzor virtuozom, ki hočejo pokazati svojo umetniško zmoglji- vost z vseh strani in hkrati ohraniti do zadnje točke napeto pozornost in dojemljivost svojega občinstva. V prvem delu je umetnica takoj s prvo točko, Frescobal-dijevo »Arijo«, razodela v polni meri svoje nevsakdanje sposobnosti in nadpovprečno umetniško kulturo. Že s to točko si je pridobila občinstvo. Po tem bliskovitem uspehu se je umetnica izkazala v dveh večjih kompozicijah: v Vivaldi-Re-spighijevi »Sonati in re maggiore« in v Bruchovem »Concertu in sol minore op. 26.« Tako je prvi del pokazal vse poglavitne značilnosti umetničinega igranja in izmeril na velikih stvaritvah težkega značaja njeno moč v obvladovanju tehničnih problemov prav kako v lepoti, eleganci in čustveni poglobljenosti čistega muzi-kalnega izraza. V drugem delu je obsegal program vrsto biserov violinske literature, drobne kompozicije, med katerimi so bile nekatere, na pr. Szimanovvskega »La Fonta-na d' aretusa«, Straussova »Alla sorgen-te solitaria« in Casellova »Danza sicilia-na«, vsaj pri nas malo znane. V teh točkah, katerih moč je večidel v natančnem podajanju rahlih odtenkov, v tistem drobnem, miniaturnem prelivanju in preple- tanju zvočnih linij, ki ima toliko skritega čara — v teh točkah je umetnica morda še bolj kakor v večjih kompozicijah razkrila poduhovljenost in čustveno lepoto svoje umetnosti ter svoj pristni umetniški temperament. Poleg že omenjenih točk je obsegal program še Schubertovo skladbo »L'ape«, de Fallovo »Jota« in Pa-ganinijevi »Due capricci per violino solo«. Ob koncu je morala umetnica nekaj točk dodati. Občinstvo ki je takoj v začetku poprijelo kontakt s prikupno virtuozinjo, se kar ni hotelo raziti. V Mariji Sala ima Pina Carmirelli spremljevalko, ki na klavirju izdatno in z očitno kulturo igranja podpira umetniško učinkovitost violinskega koncerta. Skratka: večer Pine Carmirelli je bil dostojen vrste odličnih koncertov, ki smo jih slišali v zadnjih tednih in za katere smo lahko po vsej pravici hvaležni visokemu iniciatorju, čigar pokroviteljstvo je privabilo v Ljubljano že doslej toliko velikih umetnikov. Umljivo pa je, da je spričo mnogih prireditev nastopila v občinstvu že majhna utrujenost in da bodo prvi jesenski dnevi po poletnem presledku zopet vzbudili žejo po umetnosti, tej močni odkriteljici in ljubki tolažnici. Da bi se dal požar pogasiti, na to nt bil nihče pomislil, vsi so menili, da jo ladja že izgubljena. Šele opozorilo male deklice je ljudi spravio na misel, da bi lahko vsak pomagal pri gašenju požara. Tako je posadka s kapitanom dobila povsem nepričakovano stotine pomagačev, ogenj so udušili. - < Diplomati in letala Te dni je bilo neko rusko letalo, ki ja zapustilo Ankaro, eno ura po startu pozvano, naj se takoj vrne, da vzame na krov vse osebje sovjetske vlade, ki ga pričakujejo iz Berlina. Nemški in italijanski poslanik pri sovjetski vladi v Moskvi ter poslaniki Madžarske, Rumunije in Slovaške so že prispeli preko Tiflisa v Erzerum, odkoder bodo nadaljevali pot v svojo domovino. Dva ribiča žrtvi podmornice Neka angleška podmornica je dne 8. julija napadla in potopila dva francoska ribiča, ki sita bila na ribolovu pri večji skupini francoskih ribiških ladij. Tako poročajo iz Vichyja. A N E K D O T A Francoski satirik Rabelaisi je izvedel, da se je obesil eden izmed njegovih znancev. To mu ni hotelo v glavo in je napravil opazko: »Kaj, obesil se je? To bi storil jaz šele potem, ko bi se potrgale vse vrvi!« VSAK~DAN ENA V < / vhbbh Y>»aaB |\ SSBEE HI ■sf.asMai ttiffBBftil pasaSil rs s a a al PsbbbbI Isssr! Sinusa ■a a ai ■bbbbI paBBjasll gBBBBBBl ^aaaaaaj Haaoal !»»bb| aial Vestni lekarnar preizkuša na sebi učinek zdravila zoper glavobol. Kronika * Službeni list Kraljevine Italije za Ljubljansko pokrajino z dne 12. julija 1941-XIX objavlja naredbe Visokega Komisarja o predpisih glede radijskih sprejemnih in radijskih oddajnih aparatov, o omejitvi avtomobilskega prometa, o času zapiranja gostinskih obratov ter odločbe Visokega Komisarja o imenovanju komisije za reševanje vprašanj zamenjave jugoslovanske valute v lire, o razpustu Slovenskega avtomobilskega kluba in o preklicu postavitve zavarovalne banke »Slavija« v Ljubljani pod sekvester. * Odlikovano materinstvo. Po goriški izdaji beneškega »Gazzettina« povzamemo še imena naslednjih mater iz Goriške pokrajine. ki so bile odlikovane z zlato kolajno za veliko število otrok: Rozalija Ur-šič, Terezija Vuga. Marija Batagel, Rozalija Berdon, Antonija Bregant, Antonija Brumat, Matilda Gabrijelčič, Nikolina Kumar. Amalija Gorkič, Ivana Gorjan, Marija Gregorič. Marija Gulin, Emilija Ma-kuc, Josipina Makuc, Josipina Markič. Ka-rolina Mavri. Kristina Merljak, Alojzija Nardin. Ana Rašič. Alojzija Savnik, Frančiška Stepančič, Agata Šušmelj, Cecilija Mavric, Marija Bavcon, Josipina Kebar, Marija Koštrin, Gabrijela Feigel, Josipina Furlan. Otilija Gregorič, Marija Makuc, Ana Markič, Veronika Merljak, Josipina Mikluš, Lucija Petean, Marija Sfiligoj, Kunigunda Sošteršič, Angela Terpin. Hor-tenzija Vuga. Marija Batistič. Uršula Ber-lot, Marija Brajda, Josipina Bresan, Antonija Marija Brumat, Lucija Cernič, Viktorija Keber. Amalija Klančič. Terezija Kocjančič. Marija Krainer, Rozalija Ren-čelj, Frančiška Zavadlav. Roza Zavadlav in Marija Skorjanc. Vse odlikovanke so rodile po 8 otrok. * Načrti generala Nediča. V »Novem Vremenu« objavlja državni podkomisar Peric vzroke odstopa bivšega jugoslovenske-ga vojnega ministra generala Milana Nediča. Peric pravi, da je general Nedič v začetku vojne med Grčijo in Jugoslavijo predlagal, naj Jugoslavija zasede Solmi in tako že v naprej prepreči izkrcanje angleških čet v tem pristanišču. Večja skupina ministrov in anglofilskih generalov pa je preprečila izvedbo tega načrta in dosegla, da je knez Pavel zahteval odstop vojnega ministra generala Nediča. - Brezplačno delijo italijanska oblastva hrano revnim tržanom v Mokronogu. Vselej. ko prejemajo vojaki hrano, se nabere cela vrsta otrok s posodami. Iz vojaških kuhinj dobivajo brezplačno hrano zase in za družinke člane. Prebivalstvo je oblastem zelo hvaležno. — žitna letina bo dobra. Zadnje nevihte so poljskim pridelkom napravile nekaj škode, posebno na žitu, ki je ponekod poleglo. Kljub temu pa je klasje polno in bodo težave le pri žetvi. Vinogradi obetajo doslej najboljše. Pridelek sena pa je bil bolj slab in tudi sadja bo malo. * Sprememba šolskega koledarja. Duce je sprejel Ministra ljudske vzgoje, ki mu je poročal o potrebi po reformi obstoječega šolskega koledarja. Po novem naj bi se šolski pouk v Italiji pričel vsako leto namesto 16 že 5. oktobra. S tem v zvezi naj bi se izpiti v jesenskem terminu začeli že 5. septembra, med tem ko so se doslej 16. Za priprave na nacionalni praznik naj bi se dovolili trije prosti dnevi, dva pred zadnjo nedeljo v maju in eden po nji. Prvi tri-mester naj bi se podaljšal do 15. januarja, naslednja dva trimestra pa bosta tudi poslej trajala do 31. marca, odnosno do 15. junija. Za božične praznike naj bi bilo 17, za velikonočne pa 11 prostih dni. * Rimske najdbe v Budimpešti. Ko so na nekem donavskem otoku v bližini Budimpešte kopali temelje za neko novo zidavo, so naleteli na precej dobro ohranjene ostanke starih rimskih zgradb. Med drugim so odkrili poslopje, v katerem je bival poveljnik rimske trdnjave. V Obudi pa so od-kopali razvaline izredno stare krščanske kapele. V kratkem bodo v Budimpešti blizu obale Donave otvorili podzemski muzej, v katerem hranijo vse pomembnejše izkopanine rimskega izvora. * Naročnikom »Umetnosti«, mesečnika za umetniško kulturo sporočamo, da št. 9—12 izidejo skupno z izredno zanimivo vsebino. Priloženo bo tudi kazalo za ves V. letnik. — »Umetnost« je že v tisku in izide konec julija. Vljudno prosimo vse naše cenjene naročnike, ki so spremenili svoj naslov, da nam izvolijo sporočiti svoj novi naslov, da jim bomo mogli dostaviti revijo. — 1. številka novega VI. letnika izide spet normalno meseca septembra t. 1. Uprava »Umetnosti«, Ljubljana, Pod tur-nom 5. * Vse p. n. naročnike na dr. A. Gradov Italijanski tečaj za Slovence opozarjamo, da je danes izšel II. zvezek. Cena zvezku je Lir 5.70. Vse ljubljanske naročnike, ki so naročili Italijanski tečaj bodisi v naši knjigarni ali potom akviziterja, prosimo, da dvignejo zvezek v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3. Kdor še ni dobil I. zvezka, naj ga dvigne z II. zvezkom skupaj. (—) * Uprava zdravilišča Dolenjske Toplice vljudno naproša vse cenj. goste, da vzamejo s seboj krušno karto, ker se jim brez karte ne bi moglo servirati kruh. (—) * Ogenj pri Metliki. Malo pred polnočjo od petka na soboto je na metliški šoli zatulila sirena in naznanila požar. Nebo na severovzhodni strani Metlike je bilo ožar-jeno od plamenov in proti nebu se je valil visok steber dima. Gorelo je pri posestniku Simoniču v Soržakih. Prihiteli so gasilci iz Rosalnic in Metlike. Z velikim naporom m požrtvovalnostjo se jim je posrečilo požar omejiti. Vsa poslopja v bližini so namreč krita s slamo in je bila nevarnost razširjenja ognja zelo velika. Vzrok požara še ni pojasnjen. Domnevajo pa, da je nekdo po neprevidnosti odvrgel v hlevu gorečo cigareto, ker je bil hlev prvi v plamenih. škoda je velika, živino so sicer vso rešili, zgorela pa je popolnoma dobro založena kašča, kjer so imeli shranjeno ne samo žito in moko, ampak tudi mast, meso, zimsko obleko, perilo, odeje ln mnogo poljskega orodja. Posestnik Simonič je tem bolj prizadet, ker je bil zavarovan samo za 1500 din. * Smodnik je nevarna Igrača. 171etni Franc Hrastar iz Gotne vasi je našel v gozdu smodnik. Premotilo ga Je in je smodnik zažgal. Plameni so mu bušili v obraz in mu prizadejali hude opekline, poškodovano pa ima tudi oko. Fanta so pripeljali v novomeško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, potem pa so ga odpeljali na očesni oddelek ljubljanske bolnišnice, da mu rešilo vid. * Smrtna kosa med našimi rojaki v Ameriki. V Virdenu (Illinois) je umrl 61-letni Joe Jurak s Prihave pri Rečici v Savinjski dolini. V Ameriki je bival 41 let ter zapušča dva sinova in tri hčere. V Bridge-villu (Pennsylvania) je umrl 701etni Jakob čadež iz Pogarjev pri škofji Loki. Zapustil je ženo, 3 sinove in 7 hčera. V Cleve-landu je umrl 721etni John Germek iz Stra-liomera pri Igu. V Ameriki je živel 48 let ter zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Prav tako v Clevelandu sta umrla 551etni John Klaus iz Podgozda pri Žužemberku in 501etni Primož Lavrič s Hudega vrha pri Blokah. Klaus je živel v Ameriki 38 let ter zapušča ženo, sina in tri hčere, Lavrič pa 31 let ter zapušča ženo in hčer. * Smrtna žrtev prometa. Na cesti blizu Sv. Ivana pri Devinu se je v nedeljo popoldne pripetila huda nesreča. Neka mlada ženska, ki ji niso mogli takoj ugotoviti identitete, se je s kolesom peljala po cesti, ko se je iznenada z vso silo zadel ob njo neki avtobus in jo vrgel, da je na mestu obležala mrtva. Oblastva so uvedla vsestransko preiskavo, da rešijo vprašanje kdo je usodni karambol zakrivil. * Huda avtomobilska nesreča. V nedeljo je iz Banjaluke v Jajce z avtobusom odpotovalo 21 gimnazijcev. Bili so pripadniki obveznega dela in jih je spremljalo 6 profesorjev. Malo pred Jajcem se je na avtobusu zlomilo krmilo in vozilo se je prevrnilo v Vrbas. Nesreča Je zahtevala 11 mrtvih in 15 ranjenih. * Železniška zveza med Jesenicami in Radovljico vzpostavljena. Delavstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je v sodelovanju z organizacijo Todt popravilo železniški most pri Žirovnici, ki je bil raz-streljen ob priliki umika bivše jugoslovanske armade. Odslej vozijo vlaki med Jesenicami in Radovljico spet redno. * Javna dela v Škofji Loki. Dela na razširjenju mestnega vodovodnega omrežja pridno nadaljujejo. Tudi v kamnolomu je delavstvo polno zaposleno. Pripravljajo kamenje za predvidena gradbena dela na Gorenjskem. Most pri klobučarnl je tudi skoro že dograjen in bo v kratkem izročen prometu. Glavni trg so asfaltirali in je dobil ta del mesta prijaznejše lice. * Gola ženska na milanskih ulicah. Na korzu Vittorlja Emanuela III. v Milanu je policija zaustavila golo žensko, ki je imela samo par elegantnih copat na nogah. Ko so jo na Komisariatu povprašali, kako ln kaj, je nesrečnica neprestano samo jokala in ni mogla spraviti nobene besedice iz sebe. Po daljšem poizvedovanju so dognali, da gre za 211etno Judito Penasa iz Rabbya v Trentinski pokrajini, nezaposleno služkinjo, ki se ji je na lepem omračil um, pa so je kar tako napotila po milanskih ulicah. h Ljubljane u— Za živilski trg je bil torek zmeraj črn dan. Vendar pa je bilo včeraj na Vodnikovem trgu še razmeroma precej živahno. Kmetice so pripeljale precej svojih pridelkov. Vidno mesto je zavzemal novi krompir po 2 liri in celo manj kg, potem fižol v stročju po 4 do 4.50 lire. Mala merica luščenega graha je veljala liro, velika dve liri. Tudi starega krompirja se je dalo dobiti po 90 centesimov. Prodano je bilo obilo zelenjave: lepih glavnatih solat po 1,20 lire komad; kumar, kolerabe, rdeče pese, zelene kolerabe, domačega in uvoženega paradižnika ter domače in uvožene čebule. Tudi špinače in zelenjave za juho je bilo dovolj. Sadja ni primanjkovalo včeraj na trgu. Lepe nove hruške so bile naprodaj po 6 do 7 lir kg, že debele breskve po 7 do 10 lir, češnje po 6 do 10 lir, žal že črvive, marelice zelo lepe po 12 lir kg, limone po 40 do 50 stotink kos. Kmetice so prodajale jurčke po 3 lire merico. Tržni nadzorniki včeraj niso imeli posebnega dela. Prodajalke so bile oprezne in so se večinoma pokoravale predpisanim cenam. Merice so skoraj povsem izginile. Pač pa je vladalo nekakšno bojno stanje med prodajalkami in kupovalkami. Prodajalke posebno razburja, če ta ali ona gospodinja preveč izbira, če pretipa vsak paradižnik posebej ali vsako breskev, marelico, češnjo ... Ob taki priliki vzkipi branjevkam žolč, stresejo že natehtano blago nazaj v koš in nočejo prodati vsiljivi in nespodobni gospodinji ničesar. Otipavanje živil je že iz higienskih ozirov zabranjeno ln ponekod tudi kaznivo. Na prijavo surove ali žgane kave v zrnu mestni preskrbovalni urad spet opozarja vse trgovce na drobno in debelo, vse zadruge, civilne zajednice, pensione, restavracije, gostilne, kavarne in podobne obrate, da morajo po odredbi Visokega Komisarja z dne 7. t. m. gotovo izročiti te prijave najkasneje do 16. julija v IL nadstropju Mestnega doma. u— Razdeljevanje masti, olja, slanine in sladkorja. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo za drugo polovico meseca julija nakazoval mast, olje, slanino in sladkor po naslednjem razporedu: v sredo 16. julija trgovcem od začetne črke A—J, v četrtek 17. julija od začetna črke K—O in v petek 18 julija od začetne črke P—ž v n. nadstropju Mestnega doma soba št. 7 od 7.30 do 13. ure. Trgovci naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bo nepotrebnega navala. Potrošniki pa bodo dobili na živilske karte vso količino maščob in sladkorja za drugo polovico julija pri svojem trgovcu najkasneje od sobote 19. t. m. dalje. Trgovci naj v uradu dobljene prošnje, vložene za sladkor in maščobe, vrnejo mestnemu preskrbo-valnemu uradu najkasneje do sobote 19. t. m. Obenem obvešča mestni preskrbovalni urad vse one, ki so prosili za dodelitev masti in sladkorja po 8. juliju in še niso dobili kart, da bodo te živilske nakaznice dobili neposredno na mestnem preskrboval-nem uradu v I. nadstropju Mestnega doma v sredo in četrtek 16. m 17. julija od 7,30 do 14. ure. u— Knjižice za meso bodo vsi mesarji dobili pri svojem združenju, prav tako pa mestni preskrbovalni urad obvešča tudi vso javnost, da bodo vsi odjemalci mesa ali družinski glavarji nabavne knjižice za nabavno ceno dobili pri svojih mesarjih. Za nabavno knjižico za meso, ki brez nje nikdo ne bo mogel kupiti govejega mesa, bodo torej stranke mesarju povrnile strofike, kolikor bo knjižica veljala mesarja. u— Nova grobova. Smrtno se je ponesrečil g. Anton Plečko, laborant glavne carinarnice v Ljubljani. Zapustil je soprogo in osem otrok, ki jim je bil najboljffi. oče. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob pol 18. Iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je preminil policijski nadstražnik v pokoju g. Franc V o 1 k. Za njim žaluje žena in številno sorodstvo. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo ob 17. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. Pokojnima bodi ohranjen lep spomin, žalujočim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje! u— Celist Arturo Bonucci je velik umetnik na svojem inštrumentu. To smo spoznali na koncertu Italijanskega tria, na katerem je nastopil Bonucci v zvezi s pianistom Casello in violinistom Poltronieri-jem. 2e takrat je imel obilo prilike, da nam je pokazal svojo visoko umetnost, ta prilika se mu bo nudila tem bolj prihodnji ponedeljek, ko bo nastopil na samostojnem solističnem koncertu. Igral bo celo vrsto skladb za čelo in klavir, na klavirju ga bo spremljala gdč. Maria Luisa Faini. Koncert bo v ponedeljek 21. t. m pod pokroviteljstvom Visokega komisarijata v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob l/n9. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. (—) PRIMARIJ MED. UNIV. Dr. VLADIMIR MIIAVEC specialist za kožne in spolne bolezni je pričel s privatno ordinacijo LJUBLJANA, SLOMŠKOVA UL. 14 Ordinira od 11.—12. in od 14.—15. u— Drugi zvezek dr. A. Grad, Italijanski tečaj za Slovence je izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ul. št 3. ) u— Torek 15. Julija Veseli teater v Delavski zbornici ob pol 9. uri zvečer. u— Popravni izpiti — tečaj za učence meščanskih in srednjih šol na poljanski gimnaziji. Učnina zmerna. Tudi popust. Priglasi IV. a razred, I. nadstropje. (—) u— Tramvajska proga št. 1 (St. Vid— Šiška) je doživela v zadnjih časih velike spremembe. Najprej so vozovi vozili v mestu do Gradišča, nato do glavne pošte, zdaj pa vozijo do bolnice. Mogoče je res, da ima mesto zaradi tega gostejši tramvajski promet, toda potnikom proti Šiški in StVidu je zelo neprikladno čakati tako dolgo na vozove, ki gredo nazaj v Šiško. To čakanje je posebno neznosno v sedanji vročini in na kraju, kjer je promet tako živahen, da primanjkuje prostora za potnike. Naj bi činitelji tramvajske družbe malo premislili in se vrnili k staremu razporedu pred glavno pošto. S tem bi bilo občinstvu zelo ustreženo, ker je bilo tam čakanje in vstopanje bolj prikladno kakor na sedanjem preveč prometnem postajališču. u— Delo na Napoleonovem trgu. Po temeljitem popravilu Široke Vegove ulice, ki je zdaj prav za prav na poseben način asfaltirana in na odseku od Kongresnega trga do nove univerzitetne knjižnice že izročena prometu, so začeli delavci temeljito popravljati Napoleonov trg. Kakor so že cestišče Vegove ulice, tako bodo tudi prostrani trg najprej dofoesedno zorali s posebnim plugom, ki ga vleče težki parni valjar. Zorano in popravljeno bo tudi široko ustje Ceste 29. oktobra. Po tem delu, ki je že v teku, bo cestišče posuto najprej s plastjo debelo lomljenega in potem še s plastjo drobno lomljenega kamenja. Obe plasti bo težki parni valjar temeljito povaljal in ugladil, nakar bo zglajeno cestišče polito z asfaltom in končno posuto s finim kamenjem. Dela hitro napredujejo in bodo v kratkem končana. Lični Napoleonov trg bo končno dobil svoje pravo lice, velik del vzornega prometa iz Aškerčeve ceste in Ceste 29. oktobra pa bo usmerjen skozi Vegovo ulico. Na ta način bo razbremenjeno ozko Gradišče in bo dobilo živahno mestno središče smotrnejše urejen promet. u— Delo na stavbi. Ravna Gregorčičeva ulica bo v kratkem ena najlepših ljubljanskih prometnih žil. Cela vrsta monuanen-talnih palač že krasi to ulico, v kratkem pa bodo izpolnjene še ostale nezazidane parcele. Zdaj popravljajo nedavno zgrajeno hišo na oglu Igriške in Gregorčičeve ulice. Stavba je imela doslej tri nadstropja, zda j pa nazidavajo še čertrtega. Dela bodo skoraj končana. _ u— N«v okras Zvezde. Včeraj so končali dela pri gradnji vodnjaka v Zvezdi. Načrte zanj je napravil mestni arhitekt inž. Kobe Boris. Ko so lani podirali stare kostanje, so naleteli na ostanke starega vodnjaka. Prvotno so ga hoteli zasuti, ko pa so ugotovili v njem zdravo pitno vodo, je bilo na predlog dr. Jožeta Rusa sklenjeno, da bodo vodnjak obnovili. Spodnji del vodnjaka je bil dobro ohranjen in so morali popraviti le njegov gornji del. Vodnjak je zgrajen iz podpeškega kamna. Na dveh to-skanskih stebričih, ki sta zvezana s preklado, visi kovinski škripec, ki bo služil za dviganje vode v primeru, če bi odpovedal mestni vodovod. Na plošče je postavljena amfora s štirimi roglji, od katerih iz enega v loku pada voda v spodaj stoječo školjko. Dela za obnovitev vodnjaka so trajala skoraj dva meseca. Kamnoseška dela je opravila tvrdka Vodnik, okovje pa tvrdka bratov žmucev. Stroški za vodnjak so znašali okoli 13.000 Ur. n— Gradnja novega kopališča v Koleziji. Ko so lansko leto podrli kopališče v Hribarjevem gaju m razpisali natečaj za idejni načrt novega kopališča, Je bilo rečeno, da bo kopališče letos že uporabno. Zatekla pa nas je vojna in z njo mnoge nevšečnosti, tako da je delo pri gradnji kopališča nekaj časa popolnoma zastalo. Pred tedni so zopet začeli z izkopom zemlje za oba bazena ln so zdaj to delo dovršili. Upajo, da bodo betoniranje bazenov letos lahko končali. Treba pa bo zgraditi še kopališko poslopje. Za zemeljska dela in za betoniranje je odobrenih 500.000 lir, denarja za upravno poslopje pa še ni na razpolago. Kopališče bo zgrajeno po delno izpremenje-nih načrtih inž. arh. M. Tepine, gradi pa ga podjetje M. Curka. n— Vrsta nesreč. Tramvajske nesreče so vedno pogostejše. Ljudje premalo pazijo na to vozilo, ki se jim ne more izogibati. V ponedeljek se je na Tyrševi cesti spet primerila nesreča. Kolesarka Mimi Sabiani je hotela prečkati cesto, v tem trenutku pa je pridrvel tramvaj in kolesarko odbil. Pone-srečenka je obležala nezavestna na cesti in so jo reševalci hitro prepeljali v bolnico. — Tam je iskal pomoči tudi delavčev sin Branko Visler iz Guncelj nad St. Vidom. Doma je dobil v roke stekleničico z lizolom Odličen uspeh naše Kvesture Morilec male Plevaničeve aretiran Ljubljana, 15. julija. Po izrednih skrbnih preiskavah je Kvestura aretirala Alojzija Janežiča, sina Alojzija in Alojzije roj. Koren, rojenega 6. junija 1914 v Ljubljani, kot krivca umora deklica Danice Plevani- in iz nje pil. Nesrečnega otroka bo najbrže smrt rešila trpljenja — Pri obiranju lipovega cvetja se je ponesrečil 121etni dijak Jože Stanko iz Ljubljane. Padel je z Upe in si zlomil desno nogo. — Pri vožnji s kolesom se je ponesrečila 301etna služkinja Jožefa Kranj iz Št. Vida nad Ljubljano in si zlomila levico. Tesar Andrej žnidar iz Skaručne je doma splezal na drevo, pa se mu je odlomila veja, da je padel in si zlo-mil levo nogo. Iz Novega mesta n— Krava jo je nabodla. V nedeljo popoldne je na Trški gori pri Novem mestu pasla liletna hčerka viničarja Slavka Grabnerjeva krave. Ko je past.rica hotela kravo, ki ji je ušla na sosedovo njivo, zavrniti nazaj na travnik, se je krava zaletela vanjo in ji z rogovi zlomila ključnico. Deklica je bila takoj prepeljana v tukajšnjo žensko bolnico, kjer ji je bila nudena prva pomoč. S Spodnje Peronospora. Pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo A. Hainzl je izdal posebno odredbo, ki se nanaša na pobijanje pero-nospore in zaščito vinogradov na spodnje-štajerskem področju. Maksimalne cene za govedino in teletino. Pri teži po 100 kg je maksimalna cena za govedino po 150—156 RM za meso prve kvalitete, po 126, 128 in 134 za meso druge in 104, 112, 118 in 140 za govedino tretje kvaUtete. Za teletino pa je določena za težo po 100 kg maksimalna cena 154, 178 in 184 pri mesu prve kvaUtete, 120, 144 in 150 RM pri mesu druge kvalitete. Mestni avtobusni promet v Mariboru ima sedaj sledeče proge: Proga I gre od mostu Adolfa Hitlerja do bivše kadetnice, odtod na Tržaško cesto in nazaj do omenjenega mostu. Proga la: Hitlerjev most, Pobreška cesta, pokopališče, Melje, glavni kolodvor, Hitlerjev most. Proga Ib: Trg Adolfa Hitlerja, glavni kolodvor. Proga II: Magdalenski trg, koroški kolodvor, Studenci, Magdalenski trg. Proga III: Magdalenski trg, Sp. Pobrežje, Sp. Dogoše. Proga IV: Magdalenski trg, Tezno, Magdalenski trg. Proga V: Trg Adolfa Hitlerja, kopa-Ušče na Mariborskem otoku, Kamnica, Trg Adolfa Hitlerja. Ustanovitev Osrednjega trga v Mariboru. Za preskrbo prebivalstva s klavno živino ln mesom je bil ustanovljen v Mariboru osrednji trg za klavno živino. Na ta osrednji trg prignano klavno živino bo razporedil v klavne vrste poseben odbor za cene. Obrati, ki obrtoma koljejo klavno živino in se pečajo s prodajo mesa, smejo svojo celotno potrebo na klavni živini in mesu kriti izključno na mariborskem osrednjem trgu. Tržni dan za svinje in ovce bo vsak torek. Oddaja mila, milnega praška in drugih maščobnih pralnih sredstev se potrošnikom v trgovinah na debelo in drobno takoj prepoveduje. Navedene trgovine morajo do 20. t. m. izročiti seznam svojih zadevnih zalog pri pristojnem političnem komisarju. Do uvedbe kart za milo je poUtič-ni komisar upravičen izstavljati nakaznice v svrho kritja najnujnejše potrebe potrošnikov. Novo kopališče v Slovenski Bistrici. Včeraj je bila svečana predaja novega kopališča, ki je bilo zgrajeno s pomočjo nemških vojakov, slovenjebistriški občini. Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru je premimi 341etni zasebnik Ivan Plečko. Vpisovanje na učiteljišču. Pripadniki nemške narodnosti (Volksdeutsche), ki so obiskovaU v preteklem šolskem letu moško in žensko učiteljišče v Mariboru, se imajo javiti do 20. t. m pri šefu spodnještajer-ske civilne uprave. Za sprejem v prvi letnik prihajajo v poštev dijaki in dijakinje nemške narodnosti, ki so z dobrim uspehom dovršiU 4. razred kakšne srednje ali meščanske šole ali osmi razred osnovne šole. Pričetek denarnega poslovanja na Sp. štajerskem. Nemška državna pošta je uvedla službo s poštnimi nakaznicami ter poštnimi čeki, m sicer tako za spodnješta-jerske kraje kakor tudi med Spodnjo štajersko in nemškim državnim ozemljem v valuti rajhovske marke. Iz Hrvatske — Upokojitev vseučiliškega profesorja. Z odlokom poglavnika dr. Paveliča je bil te dni upokojen redni profesor bogoslovne fakultete hrvatskega vseučilišča v Zagrebu dr. Josip Maric. Sprejem gojencev v častniško šolo. V prvi letnik častniške šole sprejemajo mladeniče do 22 let starosti, ki so končali vsaj 6 razredov srednje šole. Gojenci bodo ves čas trajanja šole v vsakem oziru popolnoma preskrbljeni. Kolektivna pogodba za delavce v lesni industriji. Po trimesečnih pogajanjih je bil dosežen sporazum med delodajalci in delavci lesne industrije. Delovni čas je določen dnevno na 8 ur. Izredno delo ob nedeljah in praznikih se plača sto odstotkov višje. Za delavce so določeni tudi plačani dopusti od 6 do 12 dni po letih zaposlitve. Trnovačko močvirje Izsušnjejo. Ministrstvo narodnega gospodarstva je odobrilo 400.000 din za izsuševanje trnovačkega močvirja v Liki. S tem bodo pridobili 2 do 3000 ha plodne zemlje. Pavlini se vračajo na Hrvatsko. Odkar je Habsburžan Jožef II. ukinil red Pavli-nov, ni bil na Hrvatskem ta red nikoli več vzpostavljen. Pavlini so se vzdržali samo še na Poljskem. Zdaj pa bo na Hrvatskem znova vzpostavljen red Pavlino v, ki bodo dobiU romarsko cerkev Marijo Bistriško. Tin Ujevič — petdesetletnik. Hrvatski pesnik Tin Ujevič, ki je pred kratkim slavil 50 letnico življenja, je bil deležen lepega odlikovanja. Na poglavnikovo odredbo mu je bil izročen častni dar 10.000 din. Ustaška mladina na Hrvatskem. Vsa hrvatska mladina se organizira v tako zva-no »Ustaško mladež«. Otroci od 7. do 11. leta tvorijo ustaško uzdanico, od 11. do 15. leta ustaške junake, moške in ženske, od čeve, stare 10 let, katere truplo so našli 1. julija na polju v žitu v bližini Vodnikove ceste. _ , Aretirani Janežič je bil izročen sodni oblasti. 15. do 18. leta moško in žensko ustaško Starčevičevo mladež in nazadnje akademiki in akademičarke. Vsaka skupina bo imela svoj posebni kroj in značke. Državno ravnateljstvo za prehrano najstrožje prepoveduje vse intervencije, kakor tudi prošnje za prevoz, prenos in nakup hrane. Poglavnik ne sprejema zasebnih obiskov. Iz pisarne poglavnika sporočajo, da v bodoče ne bodo dovoljeni obiski v zasebnih zadevah. Vsakdo bo moral pismeno sporočiti svoje želje. Pošiljke, ki so naslovljene osebno na poglavnika, so proste taks. * General Ambrosio v Dubrovniku. V petek popoldne se je pripeljal na krovu posebnega parnika iz Opatije v Dubrovnik Armadni Poveljnik Vittorio Ambrosio. Sprejeli so ga zastopniki vojaških oblastev. * Rdečemu križu Ljubljanske pokrajine je daroval iz neke kazenske zadeve odvetnik dr. Alojzij Vrtačnik iz Ljubljane 76 lir. ___ Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. url. Sreda, 16. julija: Ero z onega sveta. Red Sreda. , Četrtek, 17. juUja: Pri treh mladenkah. Red Četrtek. Ivan Franci bo pel naslovno partijo drevi v sredo 16. t. m. v Gotovčevi operi »Ero z onega sveta«. V letošnji zasedbi je nov Dolničar v partiji mlinarja. V tej učinkoviti karakterni vlogi bo mladi nadebudni pevec lahko pokazal svoj napredek. Glavno žensko partijo bo pela Heybalova, očeta m mater Lupša in Kogejeva. Dirigent dr. švara, režiser inž. Golovin. Bidermajerski Dunaj je okolje, kjer se godi zgodba, v kateri je komponist Franz Sehubert osrednja oseba. Njegova plaha ljubezen do Hannerl Tschollove je na prisrčen in lep način podana. Humorni prizori se prijetno pridružujejo sentimentu. Delo nosi naslov: »Pri treh mladenkah«. PeU bodo Vidalijeva, Janko, Zupan, Poli-čeva, Polajnarjeva. Barbičeva, spanova B. in M. Sancin. Dirigent D. žebre, režiser D. Zupan. Predstava v četrtek bo za red četrtek. E.I.A.R, Radio Ljubljana Sreda, 16. julija 1941-XIX 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Mešana glasba. — 8: Napoved časa iz Rima. _ 8.15- Poročila v italijanščini. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba — 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angelini ja. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Orkester pod vodstvom mojstra An-gelinija. —- 14.45: Poročila v slovenščini. _17.15: Koncert pianistke Liane Gragna- ni _ 19: »Parliamo 1' italiano«, pouk italijanščine, poučuje prof dr. Stanko Leben. _ 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini. — 20.30: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga M. ši-janca in vokalni kvartet Lumbar. — 21.15: Koncert pianista Antona Trosta. —21.55: Napovedi v slovenščini. — 22: Godba Kr. Finančne Straže pod vodstvom mojstra D' Eia. _ V odmoru (približno ob 22.30): Predavanje v slovenščini. — 22.45: Poročila v slovenščini. Kazni zaradi prepovedane prodaje mesa Tržni organi Kr. Kvesture so te dni ugo-toviU, da so v naslednjih gostilnah gostom kljub prepovedi postregU z mesom: Oton Vončina, Sv. Petra cesta 55, Vlado Nazor, Sv. Petra cesta 7, Alojzija Fabian, Tavčarjeva ulica 4. Osvald Pengov, Karlov-ška cesta 19. Martin Možina, Florijanska ulica 24. Jerica žičkar, Prešernova 9. Ti gostilničarji in gostilničarke so bili prijavljeni sodnim oblastem. Poleg tega je Eksc. Visoki Komisar odredil prekinitev njihovega poslovanja in zaporo njihovih lokalov za dobo 5 dni. Nadalje so organi policije našli v trgovini Neže Marnove na Tržaški cesti 55 živila, katerih prodaja je racionirana, ki pa niso bila prijavljena. Tudi ta trgovka je bila prijavljena sodnim oblastem. Blago ji je bilo zaplenjeno in Eksc. Visoki Komisar je odredil, da opusti svoje poslovanje in zapre svoj lokal. Proslava francoskega narodnega praznika Pariz, 15. jul. d. O priliki včerajšnjega francoskega narodnega praznika so poslanik vichyjske vlade de Brinon, prefekt seinskega departementa in prefekt pariške poUcije položili vence na grob Neznanega vojaka pod slavolokom zmage. Tudi pariško prebivalstvo je grob Neznanega vojaka okrasilo s cvetjem Novi španski poslanik v Berlinu Madrid, 15. jul. s. Zunanje ministrstvo je imenovalo dona Jose Finata, majald-skega grofa, za španskega poslanika v Berlinu. Zastoj v egiptskem kmetijstvu Iz Kaira poročajo, da so morali zaradi pomanjkanja ma žilnega olja ustaviti obratovanje Diesetovih sitrojev, ki poganjajo namakalne naprave v egiptskem gospodarstvu. Zasitoj traja že dva meseca in po-siledice bodo nedogledne. Smrt ravnatelja cirkusa Sarasani V Berlinu je umri nagle smrti Hans Storch-Sairrasiani, ravnatelj znanega cirkuškega podjetja. Zadela ga je srčna kap. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za v_ako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova aH za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro I* 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Sluibodobi Beseda L —.60. taksa —.60. a dajanje naslova ali za Jifro t 2.—. Za poslikanje lesenih spominskih izdelkov sprejmem takoj moško ali žensko moč. Prednost dober risar. J. Vavpetič, Ljubljana, Celovška 69. 12786-1 Strugarja 2a izdelavo šatulj, krožnikov jn sploh spominskih predmetov takoj sprejme J. Vavpetič, Ljubljana, Celovška cesta 69. 12787-1 Mlajšo postrežnico za čez dan iščem. Oglasiti te: Gallusovo nabrežje 7-III. 12788-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejmem. Hrana, stanovanje v hiši. Mesto stalno. Juvanc Bog., Ribnica, Dol. 12775-1 Čevljarski pomočnik dobi takoj službo. J. Dolenc, Barvarska steza 6 (za tov. Rcich). 12795-1 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za Šifro i 2.—. Omaro za led veliko, dobro ohranjeno, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. S poleg kolodvora šiška. 12777-6 Ribarski pribor kompleten, dobro ohranjen, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 poleg kolodvora šiška. 12778-6 Sobna kredenca jako lepa, z marmornato ploščo, ugodno naprodaj. Golob, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. 12759-6 Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Čevljarske stroje rabljene, in dobro ohranjeno pohištvo, kupim. Cesta ▼ Rožno dolino 3. 12783-7 Otroški voziček globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjen«. 12761-7 MED vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Med«. 12217-7 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Umetniška propaganda Ljubljana, Vodnikova c. 93, priporoča: Strnad-Debeljak: Italijansko - slovenski slovar L 54, Glonar: Slovensko-nemški in ncmško-slovenski slovar L 54, Glonar: Slovarček tujk L 31, nadalje vse svoje leposlovne in vsakomur koristne knjižne izdaje. 12707-8 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Stanovanja Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Stanovanje 1—3 sob s kuhinjo, po možnosti opremljeno, išče mirna stranka (2 osebi). — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K«. 12785-21a Sobo s kuhinjo ali kabinetom event. tudi opremljeno, iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štedilnik imam sam«. 12779-21 a Eno- ali dvosobno stanovanje s kopalnico iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »67«. 12763-21a Eno- ali dvosobno stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. sobo veliko s štedilnikom«. 12757-21a Enosob. stanovanje s kopalnico s 1. avg. t. 1. išče mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »777«. 12780-21a Dvosob. stanovanje opremljeno, in sobo s po-, sebnim vhodom oddam oz. j prodam takoj. Ponudbe na I ogl. odd. Jutra pod »Moj ' dom«. i?7i4s.?i 12765-21 Stanovanje dveh do treh sob iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za dve osebi«. 12781-21a Stanovanje beseda L —.60, taksa —.60. za dajame naslova ali za šifro 1 2.—. Podpritlično stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, oddam s 1. avg. 1941. Poizve se v Mariborski 21. 12792-21 Lepo, zračno sobo in kuhinjo oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12760-21 Spalnica kot nova, orehova imitacija, in kuhinja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12793-12 Pohištvo dobro ohranjeno, spalnico in kuhinjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 12791-12 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Trgovski vajenec ki se je 1 leto učil na Štajerskem, se želi izučiti v trgovini na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Veselje«. 12782-44 Kapital Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Iščem družabnika strokovnjaka za tekstilno tovarno ali pristopim kot družabnik k že vpeljanemu podjetju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12769-16 V globoki žalosti naznanjam, da je po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal moj dragi in nepozabni soprog, gospod Franc Volk policijski nadstražnik v pok. Pogreb dragega pokojnega bo v sredo, dne 16. julija 1941 ob 17. uri z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. julija 1941. Žalujoča soproga MARIJA VOLK, roj. ČESEN — in ostalo sorodstvo. CORSO VITTORIO EMANUELE No 37-39 MILANO Societa per la vendita eselusiva delle Sibre tessili artificiali VISCOSA prodotte da: Družba za izključno prodajo umetnih tkalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje: S N I A VISCOSA SOCIETA NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Cernaia No 8 Stabilimenti: Prodajalne: Altessano, Casale Monferrato, Ceriano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocquio, Ferrara, Keggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavla, Torino Lavorati, Torino Meccanico, Torino Stura, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Sol-furo, Vittorio Veneto, Voghera, Barcellona (Spag-na) Citta del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo) CISA VISCOSA COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA ANONIMA VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: ROMA — Via dei Sabini No 4 Stabilimenti: Prodajalne: Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino. SOCIETA ANONIMA ITALIANA PER LE FIBRE TESSILI ARTIFICIALI GIA CHATILLON Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Conservatorio No 13 Stabilimenti: Prodajalne: Castiglion Dora, Ivrea, Vercelll, Rho, PogHano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric in tast, gospod ANTON PLEČKO laborant Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16. t. m. ob xh 6. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. julija 1941. Žalujoči: AMALIJA, soproga — SLAVKO, ZVONKO, MILAN, MARIJAN, MILA por. KOREN, PALMIRA, SILVA, TONČKA, otroci ter ostalo sorodstvo. INSERIRAJ V„JUTRU"! KLIŠEJE ENO IN Večbarvne Jrrf0- SV.PETRA NASIP ST. 23 J. Esteven 6 SKRIVNOSTNA KRČMA »Hvala vam, gospodična,« je dejal. »Tu je bogme prijazne je nego zunaj.« Tako govoreč je vzel premočeni klobuk z glave. Bil je najlepši mož, kar sem jih kdaj videla, čeprav dokaj trdega lica. Njegov obraz je bil suh in vdrt, s temno senco ob gornji čeljusti, kotički ust zatemnjeni navzdol, kar jim je dajalo nedoločno posmehljiv izraz, nos raven, oči črne in sršeče. Čutila sem, da mi ta pogled čita v duši, sama pa nisem mogla ničesar razbrati v njem. Izražal je čuden nepokoj, kakor bi venomer oprezal. Od mokrote zlepljeni lasje so se kodrali možu na čelu. »Moje ime je Rade Clavering,« je nadaljeval. »Iz Lynchburga sem, v Virginiji. Vem, da se pišete Lee in da je to ime na jugu spoštovano.« »Iz Kentuckyja smo,« sem odvrnila. »Nu, to je že jug. Če dovolite, gospodična, da govorim z vami o poslovnih rečeh: koliko računate na teden za vso oskrbo?« Prehodni potnik torej ni bil. Z Oliverjevimi vred sem imela po tem takem že četrtega gosta, ki bi utegnil ostati dalj časa. Odgovorila sem, da stane vsa oskrba pet in dvajset dolarjev na teden. »To ni drago,« je zadovoljno dejal. »Gospod Gervaise, ki živi tu blizu,« sem mu povedala, »je tudi umetnik.« »Jako me bo veselilo skleniti znanje z njim. In če bi mi zdaj hoteli pokazati sobo ...« »S tem, vidite, je križ,« sem zajecljala. »Nocoj sem še sama, in...« »Sami ste?« Nekam čudno je priprl oŠ. »Morali bi se zadovoljiti z ...« »Sami, res?« je ponovil. »Vidim. Sami s praznim samokresom.« Tako govoreč je vrgel oči na samokres, ki sem ga bila odložila na mizo. »Upam, da imate vsaj psa?« »Ne,« sem odgovorila. Mož je nagnil glavo, prisluhnil je, in že sem spet začula tisti glas, ki me je bil prej tolikanj prestrašil; to pot je zvenel raz-ločneje kakor prvič, dasi je bil še vedno nekam skrivnostno pritajen. »Veter tuli v dimniku,« sem zajecljala. »Da, da, tako utegne biti,« je pritrdil. »Hm!... In vi ste sami.« Trenutek ali kaj je bilo videti, da napeto premišljuje; potem je naglo kinil z glavo proti stranskima kriloma na levi strani gostilne, ki sta bili določeni za goste. »Ondukajle bo, ali ne?« je vprašal. »Ko sem prišel, sem opazil nekakšno stransko poslopje. Je tam kakšna postelja?« Baš tu je bila rešitev. Povedala sem mu, v katerem izmed stranskih kril sem bila pripravila sobe za služkinje. Bile so sicer zelo preproste, a vendar čiste in snažne; tam bi lahko prebil prvo noč, jutri pa bi se preselil v gostilno. »Izvrstno!« je hitro in zadovoljno pritrdil. Nato mi je voščil lahko noč in vzel enega svojih kovčegov. A v tem, ko se je sklonil ponj, sem opazila nekaj takega, da mi je kri zaledenela v žilah. Iz žepa dežnega plašča mu je za dober četrt palca štrlelo kopito velikega samokresa. besedil l —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali b | šifro L 2.—. Opremljeno sobo krasno, oddam stalnemu boljšemu gospodu. Naslov | v vseh poslovalnicah Jutra. 12771-23 Sobo oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12774-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Streliška ul. 22, priti., levo. 12756-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, souporaba kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12762-23 Takoj oddam lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnice v novi hiši, oficirju ali boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12758-23 Prazno sobo lepo parketirano, sončno, oddam boljši osebi. Pleter-šnikova 3, Keržič Drag. 12773-23 Sobo s kopalnico za 2 osebi oddam takoj. — Cesta 29. okt. 18/I/desno. 12794-23 Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice, oddam gospodu za 1. avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12784-23 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo I v mestu za dve osebi iščem za takoj. Ponudbe na ogl. | odd. Jutra pod »Mirna«. 12766-23a Sončno prazno sobo iščem. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 12764-23a Dopisi Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—. Resna! Za pisarniško delo oglasite se palača Grafika II. nadstr. levo, predzadnja vrata, v sredo 16. ali soboto 19. jul. med 5. in 6. uro popoldne. Pisarna. 12789-24 Posest Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Krasna parcela stavbna, naprodaj ob Tržaški cesti po 25 lir m2. Poizve se od 1.—2. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12772-20 Prodaja — kupuje vsakovrstne hiše, parcele, niive, travnike in gozdove: Zaje Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10. 12591-20 Pozor! V Novem mestu na Dolenjskem ali Kočevju kupim trgovsko hišo na glavnem trgu. Vogrič Štefanija, Ljubljana, Mestni trg 11/1. 12768-20 Hišo za 240.000 din prodam. Oddaljeno 10 minut od »Evrope«. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Ugodnost«. 12790-20 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Interprete giurato della lingua italiana, zapri seženj tolmač za italiianski lezik dr. Mikuletič Form nat. Kralii Peir« trg 9 — tel 54-32 36-31 Lokali beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Oddam takoj prostore, I. nadstr., primerne za zdravniške ordinacije, direkten vhod, strogi center. PETELINC, Sv. Petra cesta 8. 12796-19 INSERIRAJ V „JUTRU"! nmnmr o 11 mi r. Pridelki Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Seno prvovrstno, poljsko, kupi A. SUŠNIK, železnina, Zaloška c., LJUBLJANA. 12797-33 LEGNA DA ARDERE FAGGIO Acquistiamo forti par-tite, spedizioni ripar-tite. — Offerte det-tagliate a BUKOVA DRVA ZA KURJAVO kupujemo v znatnih dobavnih množinah.— Odprema razdeljena. — Podrobne ponudbe na LENZI A.MAZZONI-VIALE ZARA 118-MILANO Iščem lokal za manufakturo, center Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12767-19 RUBINETTI PER IMPIAN-TI DI IGIENE SANITARIA — IDRAULICA — ACQUE-DOTTI — GAS — RISCAL-DAMENTO VAPORE. Cer-casi serio, competente rap- presentante per Lubiana. Officine di Borgomanero G. manero PIPE ZA HIGIJENSKO-ZDRAVSTVENE IN HIDRAVLIČNE NAPRAVE, ZA VODOVODE, PLINOVODE, PARNO OGREVANJE — išče se resen interesent kot zastopnik za Ljubljano. B. PRIMATESTA & CO, Borgo-(Novara) Ob vsaki priliki — se spomnite da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo. RUMIANCA anche nel campo agricolo ha affermato la sua grande efficienza, con diversi prodotti, per la migliore difesa delle piante eoltivate, dai parassiti vegetaii ed animali, realizzando: ANTICRITTOG AMICI: Ramital a base d! rame (8%) per la lotta contro la peronospora delle viti, delle patate, del po-modoro, ecc. Granovlt a base (fl furfurolo e mercurio per la disin-fezione del grano da seme, INSETTICIDI AGRICOLI: Arseniato di piombo colloidale in polvere bianca «normale». Arseniato d! piombo colloidale in polvere azzura «neutro». Arsicida Rumianca specialita brevettata arsenicale per tratteni-menti. a secco. Vertox Rumianca polvere verde a base di arsenico, per la pre-parazione delle esehe avvelenate. Cascstoz Rumianca a base di arsenito di sodio per la lotta contro la euseuta ed il cent'occhl dell'erba medica, del trifoglio, ecc. Argille arserticaH a base di arseniato di calcio, specialita arsenicale brevettata. Arsenito dl sodio per la preparazione di liquidi destinati alla lotta contro la mosca dell'olivo e la mosca domestica. Vertox antianofele per la lotta contro te larve dell'anofele, in sostituzione dei prodotti a base di rame. Titoli di purezza garanti ti ai limiti massimi. Qualita fisiche portate ai livelli piu elevatL se je uspešno obnesla tudi na področju poljedelstva; in sicer z raznimi sredstvi za zaščito rastlin in uničenje škodljivcev. V ta namen je realizirala v svoji proizvodnji sledeče izdelke: SREDSTVA PROTI PLESNIM; Ramital bakrova spojina (8%) za borbo proti perono-spori trte, krompirja, paradižnika, itd. Granovit spojina furfuričnega aldezida in živega srebra za razkuževanje semenskega žita. SREDSTVA PROTI POLJEDELSKEMU MRČESU: ~~~' * Svinčeni koloidni arzenik v prašku bele barve »normale«. Svinčeni koloidni arzenik v prašku modre barve »neutro«. Arsicida Rumianca patentirana arzenikova specialiteta za vpora-bo na suho. Vertox Rumianca zeleni prašek, arzenikova spojina, za izdelovanje strupenih nastav. Cuscutox Rumianca spojina natrijevega arzenika, za borbo proti predenici medene detelje, nemške detelje, itd. Arze.nikove ilovice spojina kalcijevega arzenika, arzenikova patentirana specialiteta. Natrijev arzenik za pripravo strupov proti vsakovrstnim muham. Protimalaričen Vertos sa borbo proti anofelesovim ličinkam, v nadomestilo izdelkov bakrove spojine. Najvišja čistost in kakovost izdelkov sta zajamčeni. RUMIANCA SOCIETA PER L'INDUSTRIA CHIMICA E MINER ARI A Anonima — Capitale L. 150.000.000 — Versato L. 122.500.000 TORINO — CORSO MONTEVECCHIO No 39 vsa »Lahko noč,« sem zajecljala v odgovor, srečna, da morem zapahniti vrata za njim. Minuto po tem sem za enim izmed oken v poslopju, ki je bilo namenjeno gostom, zagledala luč. V samoti in molku znova zaklenjene hiše sem se jela vpraševati, kdo bi utegnil biti ta človek. Naj-brže umetnik, kakor je bil sam povedal. In vendar, zakaj je bil prišel tako nepričakovano? Zakaj je bil v takšnem neurju poslal avtomobil nazaj, preden je zanesljivo vedel, ali dobi sobo? Odkod sprememba na njegovem obrazu, ko je slišal, da sem sama? Čemu samokres, ki ga je nosil tako pri roki? Ali je bil res zaželen gost v pošteni gostilni, kakršna je bila naša? Vsekako ni bil razgovor z njim niti malo zmanjšal moje skrbi in tesnobe. Še bolj živčna kakor prej sem se vrnila k svojim zabojem ter vlekla na uho in se zdrzavala ob slehernem glasu in slehernem dozdevnem gibanju v hiši, ki jo je bičal dež. Pasje tuljenje vetra me je nekaterikrat pripravilo, da sem zadržala dih. Enkrat sem slišala iz daljave pok, kakor bi se rušilo posekano drevo. Nato me je še enkrat prevzel občutek, da me nekdo opazuje skozi okno, tako razločno, da se mi je le z naporom vsega poguma posrečilo obrniti se in pogledati štirikotnik šipe; in tedaj mi je domišljija pokazala glavo, ki se je naglo umaknila. Z razbijajočim srcem sem se približala, a bilo ni seveda nič; videla sem le nedoločno svetlobo, ki se je širila iz sobe navzven, in kopreno dežja. Opazila sem, da je bila luč za enim izmed oken stranskega krila, ki je bilo namenjeno gostom, utrnjena. Ob enajstih sem sklenila, da poj dem spat. Po eni strani sem se otročje bala bližajoče se polnoči, po drugi pa sem čutila, da se ne upam vzpeti po stopnicah in iti na vrh, kjer je bilo razsajanje vi-haja in škripanje tramov še hujše. Ker pa ni bilo drugega izhoda, sem se zadovoljila s tem, da sem še enkrat obhodila pritličje in, ko so bila vsa vrata zapahnjena in vsa okna zaprta, na prstih krenila po stopnicah navzgor. Baš sredi poti sem bila, ko se je zgodilo. Vse luči so ugasnile. Za trenutek sem se naslonila na ograjo. Ako sem stala do tistega hipa na pragu groze, sem se zdaj na vrat na nos strmoglavila vanjo. Tema se je bila strnila okrog mene kakor grob. Pritajeni glasovi skrivnostne hiše so mi odmevali v možganih kakor topovski streli. Priznati moram, da dobesedno nisem vedela, kaj naj storim. Pri vsaki selitvi človek kaj pozabi, in to pot smo bili pozabili baš sveče. Brez luči pa vendarle nisem mogla ostati. Dejala sem si, da je morala bodi si centrala prekiniti tok, kakor se rado zgodi na kmetih, ali pa je kje v kleti pregorela žarnica. Upala sem, da je v kuhinji kaj rezervnih žarnic. Čeprav so se mi ob misli, da naj jih grem iskat, ježili lasje na glavi, sem vendar sprevidela, da moram iti. Vrnila sem se po stopnicah in trepetaje od glave do nog krenila skozi vežo, proti jedilni shrambi, kjer sem nazadnje utipala škatlico vžigalic. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot f&skarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani