Štev. m O Llnbllonl, g soboto, dne 27. tonilo 1908. Leto XXXVI Velja po poSli: aa celo leto aaprej K 26-— aa pol leta » » 13'— aa (etri leta , » 6 50 2ta ea mesec „ „ 2*20 V opravniStvu: ua celo leto naprej K 22-40 u pol leta „ „ 11-20 ■na četrt leta „ „ 5-60 sa e« mesec „ » 190 ta poillj. na dom 20 k m mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah {t. 2 (vhod čez ---dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi s* r,e vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega telefona Itev. 74. m ■, mirni-mmt Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst; d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljt in praznike, ob pol 6. url popoldne. UpraVništVO 1* v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. esšš Daaaftaja Številka obsega 14 strani "•C Koroško šolstvo. (Govor poslanca Grafenauerja.) Noben narod v Avstriji v narodnem oziru ne trpi večjih krivic, kakor Slovenci, v prvi vrsti pa naši koroški bratje. V uradih, ljudskih in srednjih šolah ter v javnem življenju sploh je slovenščina zaničevana pastorka. Edino le v cerkvi najde naš jezik še svoje zavetišče in pod domačo kmečko streho. Ljudska šola, ki navaja mladino na pot življenja, ubija in udušuje v mladih, nežnih srcih zavest, da so sinovi in hčere slovenskih staršev. Imamo društva, celo kazenske paragrafe in policijske naredbe proti trpinčenju živali — rekel je leta 1902 poslanec Žitnik v državnem zboru z ozirom na koroško šolstvo — slovenski otroci na Koroškem pa so na milost in nemilost izročeni mukam po-nemčevanja. Vedeli smo sicer iz vcdnili pritožb sta-rišev in odkritosrčnih prijateljev mladine, da so šolske razmere na Koroškem pre-žalostne, naravnost obupne in pogubne. Da pa je v tem šolskem sistemu nakopičene tolike nesnage, pravičen človek ni mogel verjeti. Koroški državni poslanec (irafenauer je dne 22. rožnika odkril vso gnjusobo tega sistema, ki ga vzdržujejo in pospešujejo naši narodni neprijatelji. Grafenauer je ob splošnem začudenju in pritrjevanju zbornice govoril začetkom v slovenskem jeziku tako-le: Visoka zbornica! Prav rad bi govoril za eno črko drugače, kakor znam. Po svoji pameti pa sodim, da tega veselja še moj sin ne doživi, kajti edinost in narodna politika v večjem obsegu in pomenu besede sta nam še precej tuja pojma, brez katerih pa omenjeno veselje nima svoje matere. Naša inteligenca se je vrgla v pravem spoznanju našega časa sicer z vso vnemo na izboljšanje gospodarskih razmer našega naroda in dosegla v tem oziru tudi marsikak uspeh. Do prave moči pa sploh moremo priti šele tedaj, ko se bomo spoznali kot Slovane in ko bomo ne samo slovanski mislili, ampak tudi pisali in delali. Kar pa je storil, gospoda moja, v najnovejšem času en del naše mlade inteligence, to kaže, da ti mladi možje nimajo niti verskega prepričanja, niti narodnega duha in da niso nadebudni narodni pionirji. Vsak slovenski mož mora tako žalostno dejanje in ravnanje, tako postopanje učeče se mladine le obžalovati in najostreje obsojati. Tako žalostne Čine izvršujejo v našem času le brezdomovinski poulič-njaki, nekdaj so jih izvrševali turški jani-čarji. Gospoda moja! Opustimo vendar enkrat naš narodni separatizem, katerega sad je cepljenje na: odnih moči in zajčja noga. Oklenimo se z vso nam prirojeno žilavostjo slovanske ideje, slovanskega jezika, v katerem je naša moč, naš pomen, naša bodočnost. Nadaljuje nemški: Visoka zbornica! Po moji sodbi ni bila srečna misel, da se ravno za proračunsko razpravo določi časovna meja govornikom. (Tako je!) Primernejše prilike smo imeli pri drugih vprašanjih m jih še dobimo, ako se pametno uporabi poslovnik. Zato prosim odsek za izpremembo poslovnika, da ne nosi dalje svoje hiše na hrbtu. Prinese naj jo v zbornico, da dobi telo tudi dušo. Posebno pa priporočam, da novi poslovnik gospodom ministrom določi nedotakljivo pravico udeleževati se sej v zbornici. (Veselost.) Kakor vidite, gospodje na ministrskih sedežih, je taka določba nujno potrebna. Ni pa mogoče to doseči z nujnim predlogom, in tudi take vladne predloge ne moremo pričakovati. (Medklici.) Moj namen je bil, da bi se enkrat predstavil v govoru gospodu železniškemu ministru. Ker pa je ta gospod odpotoval. govoriti hočem nekaj besed z ministrom za uk in bogočastje. (Klici: Ta je tudi odpotoval!) Je pa vendar na Dunaju, kakor sodim. Ljudska šola. Visoka zbornica! Danes govorim v imenu naroda, katerega je na smrt obsodila ona naprava, ki je življenje ljudstva. To je šola, in prebivalstvo, v čegar imenu govorim, so koroški Slovenci. O potrebi in pomenu ljudske šole za vsak narod ne govorim; to je znana in priznana stvar. Dolžnost moja je, da vladi in zbornici pojasnim neznosne razmere glede na ljudske šole za koroške Slovence. Vlada ima sicer tovarno za obljube, nima pa stroja za dejanja. Sicer bi bila vlada davno že rešila leta 1884 vloženih 40 pritožeb slovenskih občin na Koroškem zaradi ljudskega šolstva. Se vsak naučni minister je to obljubil, pa i.idi gotovo — pozabil. Morda bode sedanji naučni minister dr. Marcliet dotične pritožbe poslal v Prago na razstavo kot starinske znamenitosti. Darila vreden predmet avstrijskega naučnega ministrstva bi bile gotovo te pritožbe in prošnje. (Medklici.) Sod smodnika. Gospoda! Koroški Slovenci smo bili sicer ubogljiv, potrpežljiv narod, ki je prenašal vsako preziranje. Tej večji potrpežljivosti (Veselost) se mora pripisovati »zgodovinski« mir v deželi, kakor ga imenujejo nemški naeionalci. Toda ljudska masa brez krvi in življenja Ic nismo. Zato svarimo vlado, naj opusti svoj »tempo movendo«. Vlada je v svoji zaslepljenosti in zvezi z nemškonacionalno stranko v Koroški, ki je bila svoj čas biser v habsburški kroni, napravila v deželi avstrijski sod smodnika. Kdor ne pozna Dunaja, se čudi, da so na »Dunaju »Benetke«. Kdor pa ne pozna Koroške, ta ne more razumeti, da je v Avstriji tudi Turčija. To državo v državi je vlada napravila v zvezi z nemškona-rodno stranko v teku 40 let večinoma s šolskim sistemom. Šole za poneničevanje. V slovenskem delu Koroške, pravzaprav nimamo šolskega sistema, imamo pa J.ikn neroden, neumen načrt ponemčeva-nja v naših takozvauih dvojezičnih ali utrakvističnih šolah. Nemškonarodna stra-strahovlada z vladno blagohotnostjo in navidezno zakonitostjo, to, moja gospoda, je tisti nestvor, ki ga na Koroškem imenujejo sistem dvojezičnih ljudskih šol. Ker na Koroškem Slovenci štejejo tretjino prebivalstva, sodil bi vsak pravičen človek, da mora na učiteljski pripravnici tudi drugi deželni jezik, namreč slovenski, imeti svojo postavno pravico. Kaj še, gospodje! Na učiteljski pripravnici v Celovcu slovenski jezik še za slovenske učiteljske pripravnike ni obvezen učni predmet. (Klici: Škandal, žalostno!) Na Kranjskem Nemci štejejo komaj 5 odstotkov prebivalstva, pa imajo dovolj nemških ljudskih šol in so nasičeni tudi s srednjimi šolami. Ne vladi, ne deželnemu šolskemu svetu ne pride na misel, da bi nemščino na učiteljski pripravnici v Ljubljani uveljavili Ic kot prost predmet. Kdor že iz tega dejstva ne spozna, da hoče vlada ponemčiti vse manjše narode v Avstriji, ta je slep, bolan mož v političnem življenju. Ta učni načrt na celovški pripravnici je najboljše sredstvo, da oropa slovensko prebivalstvo na Koroškem onih faktorjev, ki so v pravem pomenu besede ljudska šola, namreč slovenščine zmožnih učiteljev. Ako se slovenščina tla učiteljski pripravnici ne poučuje v potrebni meri, potem je jasno, da ne moremo imeti slovenskih učiteljev, vsaj ne toliko, kolikor bi jih morali imeti. To poneničevanje se vrši pred očmi vlade in ž njenim sporazumljenjem, ker je menda uničenje slovenskega prebivalstva na Koroškem tudi »državna potrebščina« in baje soglaša s spoštovanjem iz izvrševanjem zakonov, na katere so prisegli vladni organi. Koroški valpet. Visoka zbornica! V vsakem človeku ni v enaki meri razvito čuvstvo pravice. Vladni organi na Koroškem in morda tudi na Dunaju so to čuvstvo že izgubili. Za to gorje slovenskemu učiteljstva na Koroškem, ako ima pogum, da gre z možmi na Riittli. Po njem je! Koroški valpet mu pove v brk: »Moj ukaz je tvoja volja, moja volja je tvoja pravica.« (Poslanec dr. Benkovič: Kdo je pa ta koroški valpet? Morda gospod Palla?) Da, gospod Palla! (Klici: Naročili so si ga iz Slezije!) Koroški Slovenci le to zahtevajo od vlade, kar bi jim vlada morala sama dati. Vlada pa sili na to, česar mi nočemo. Mi zahtevamo svobodo in omiko, vlada pa hoče zatiranje in suženjstvo. (Živahno pritrjevanje. Klici: Kakor v Turčiji!) In sedanji šolski sistem jc kakor ustvarjen za poneničevanje. To vam hočem dokazati. Kakšne so šole? Po izkazu koroškega deželnega šolskega sveta za leto 1904/05 je na Koroškem za Slovence 84 takozvauih dvojezičnih šol iu lc tri. reci tri. slovenske. (Čujte!) Kakšna pa je slovenska šola na Koroškem? To moram opisati, ker mnogi tega ne vedo. Mi hočemo take ljudske šole, v katerih je poučni jezik slovenski, nemščina pa učni predmet. Takih šol pa nam vlada ne dovoli, ker sicer ne more pospeševati po-nemčevanja. LISTEK. »ode! Po J. Mitropolskem. V rusko-turški vojni v Transkavkaziji je bilo. Ravnokar smo si drugikrat osvojili slavno Rdečo goro, ki je potem po šestkratnem negotovem boju končno ostala v naši oblasti, ter smo pričeli čistiti jo sovražnikov. Naš polk je bil prihitel v hudem pohodu žc utrujenim četam v pomoč in je stal namah v sprednji bojni črti. Odkorakali smo bili ponoči. Južno zvezdnato nebo jc ogrinjalo zemljo. Vladal je skrivnosten mir: daleč pred nami v temnosinjem polu-mraku so migljale iu oprezno polzele svetle pičice. Tam so taborili Turki, ki se naj ž njimi ob zori zgrabimo, mož z možem. Vojaki so korakali molče. Ropotati, govoriti, celo kaditi je bilo strogo prepovedano. Ce sta kje vsled neprevidnosti trčila bajoneta in zarožljala, so se načelniki nad krivcem šepetajo raztogotili, tovariši pa so ga tiho suvali med rebra. Naša črna kolona je bila raztegnjena ter se je vila po poti, ki se je dvigala zdaj do strmih vrhov, zdaj pa v globino, počasnemu potoku podobno, in kakor potoka temotno šumenje jc odmevalo praskanje osem tisoč nog, ki so korakale po pesku. Naši živci so bili napeti in negotov čut tesnobe, ki ga ni mogla premagati najkrepkejša volja, je ležal kakor težko breme na naših dušah. Puško na rami, s tesno zapetimi jermeni, da bi ne bilo nič šumota, sem se premikal v tej množici naprej in skušal preračunati korake in hraniti svoje moči. Poleg mene je šel enoleten prostovoljec naše stotnije, Vasiljev, še mlad kot deček. Nisem mu mogel zreti v obraz, čutil pa sem takorekoč, da sta strali in utrujenost izražena na njem. Nenadoma me sune s komolcem: »Čujte,« pravi šepctajc, »morda bomo imeli boj ponoči?« »In čeprav? Strah, kaj?« V odgovor je vzdihnil. Vsi drugi krog mene so molčali; korakali so umerjeno in zamišljeno. Končno smo dospeli na svoj prostor. Vsi so to uganili, ko sc nam jc zapovedalo: »stoj!« Turške ognje smo še jasno videli. Tudi tam, pri sovražnikih, je bilo vse tiho, kakor v grobu. Raztegnile so sc kolone, in lahko smo se vlegli. Tesnoba je nekoliko ponehala; vočigled sovražnika nas vsaj ni tiščala tista negotovost, kakor med pohodom. Čeprav nas jc temna noč liki neprodirtie stene ločila od sovražnika, vendar smo vedeli, kaj nam stena zagrinja. S turške strani je pihljal k liani tih vctrec ter nam z vlažnim hlapom božal lica. »Tam jc reka,« zašepeče poleg mene Vasiljev. »Kaj pravite. Petrov, ali bo jutri vroče?« »Nebo jc jasno,« mu odgovorim, »gotovo bo vroče.« »Tudi brez gorkote bo vroče — ko prilezejo Turki,« zarenči Kudinov, moj drugi sosed. »Povelje se glasi, da držimo ta kraj, da branimo goro. Druga brigada pride za nami.« »Zakaj vendar ne kopljemo rovov?« vpraša Vasiljev. »V vrsti prednjih straž jih kopljejo,« odvrne malomarno Kudinov. »Bolje bi bilo, da spiš, gospod; jutri sc še dovolj izmučiš!- Toda Vasiljev ni maral poslušati prijateljskega nasveta, ki se je v njem izražala očetovska nežnost. Vsa stotnija jc imela rada tega dečka, Vasiljeva. Z glavo, naslonjeno na dlani, je zamišljeno zrl proti daljnim sovražnim ognjem. »Vasiljev. zakaj ste šli v boj?« ga vprašam. »Slabe sem sc učil v gimnaziji.« mi odgovori, kakor sc mi je zdelo, z glasom grešnika. »V grščini so mi dajali vedno petke — najslabši red. Moj stric pa služi v vojski. Mislil sem, postaneš častnik, morda napraviš karijero. Tako sem vstopil. In sedaj ta vojna! Ali mislite, da sem hotel v boj?« Nisem odgovoril. Kdor je pogledal v ta nežni, skoro dekliški obraz, brez brade, ki ga tudi solnce ni ožgalo, je vedel, da Vasiljev ui hotel v boj. Morda so ga ravno zbog tega tako ljubili vojaki; saj v njih preprostih srcih temelji ljubezen na usmiljenju. »Sicer pa mi ui žal,« reče, kakor bi se hotel opravičiti. »Le včasih je sitno, ko sc spomniš na dom. Pri nas je velika družina. Mati nikakor ni hotela, da grem v vojake pa bi vseeno prišlo do tega. Na kmetih živimo. Tam je lepo; krasna reka, — jaz neznansko rad lovim na trnek.« »Oh Bog. nebeško kraljestvo,« vzdihne nekdo potihoma; menda so se mu vzbudili spomini. Dolgo sem šepetal z Vasiljev mi. Noč je polagoma bledela, umirala. Zvezde so pogasnile, pogasnili so tudi turški ognji. Pred nami se jc razvil kotel, pokrit z meglo. V daljavi so moleli iz njega vrhovi gora. Zdaj vzide za temi vrhovi solnčna plošča v veseli rdečici. Polagoma sc vzdigne, rdeča, kakor da si jo potegnil iz krvi, podobna razžarjenemu Mololiu, ki hoče upepeliti vsa živa bitja. »Bratje, vroče bo!« pravijo vojaki. Ob vrstah hodi poveljnik stotnije. »Varčite z vodo. kdor jo še ima v skle-nici,« pravi. »Vode ni na prostoru. Poslali srno vse bačve 15 vrst daleč; vrnejo se drevi.« Kaj pa je koroška dvojezična šola? V teli šolali pa poučujejo slovenske otroke v nemškem jeziku. Slovenščina je le pripomoček »za silo«, ne pa obvezen učni predmet, še manj poučni jezik. S tako šolo se slovenska mladina niti pametno ne ponemčuje. ampak poneum-nuje. (Res je!) Pa tudi drage so za kmečko prebivalstvo te poneumnovalnice, v katerih vzgajajo buče. (Veselost.) V teh šolali se otroci le v krščanskem nauku poučujejo slovenski. Zato pa tudi oblastva in nemškonacionalno učiteljstvo tako sovraži katoliško duhovščino v slovenskem delu Koroške. (Čujte! Čujte!) Duhovščina se ne ukloni strahovladi in nad vse graje vrednemu početju šolskih oblastev in njihovih prepokornih hlapcev. V varstvo navidezne pravičnosti je deželni šolski svet dne 9. listopada 1891. izdal ukaz, da se mora slovenščina na dvojezičnih šolah namesto risanja in telovadbe poučevati po tri ure. (Pols. Kadl-čak: ln to je ljudska šola!) Da, to je ljudska šola, kakor jo hočejo koroški nemški naprednjaki! Pa ti ptiči so znali koroške Slovence opehariti tudi za to koncesijo. Slovenske ure so postavili za določene učne ure, sta-rišem pa dovolili, da oproste otroke tega pouka. S to zvijačo so svoji krivici dali zakonito lice. (Posl. Kadlčak: ln tega ne ve minister dr. Marchet?) Gotovo mu je znano. Da je tak pouk že trudnih učencev brez uspeha, po zimi pa v razsežmh šolskih okoliših — in takih je mnogo na Koroškem - zaradi kratkega dneva splol/ nemogoč, je jasno vsakomur, ki ni zrel za norišnico. Le koroški deželni šolski svet, s svojo hinavsko naklonjenostjo Slovencem. tega noče uvideti in pusti pod svojim varstvom te razmere. Na Koroškem pa sploh primanjkuje poslov. Dalje si morejo nemško-narodni in uradno dvojezični učitelji z uspešno agitacijo v prikritem smislu imenovanega ukaza z dne 9. novembra 1891. lahko pridobiti podpore iz sredstev dežele, nemškega šolskega društva in »Siidinarke«, mogoče tudi višje službe kot nadučitelji, okr. šolski nadzorniki itd. Zato je tudi um-ljivo in naravno, da so otroci oproščeni pouka v slovenskem jeziku. Prošnjo pa, da bi se slovenski pouk preložil v normalni čas pouka, deželna šolska oblast kratko-malo odbija. Besna Židinja. Nemško-narodni časniki, katere zalagajo z dopisi nemški učitelji in dnevni pisarji. pa oskrbujejo posle besne Židinje. Resnico postavljajo na glavo ter kriče: »Glejte, Slovenci sami nočejo pouka v svojem jeziku«. Kdor zahteva slovenski pouk, tega razkriče kot hujskača, nazadnjaka, mračnjaka, panslavista. ter ga obsodijo na vislice. (Veselost.) Sadovi. Taka so tudi uradna poročila, ker roka roko umiva. Štirideset let že imamo ta zmedeni šolski sistem na Koroškem. Uspe- j hi pa so žalostni v duševnem, gospodar- ; skem in moralnem oziru. Sadovi tega ne- j srečnega sistema, ki so posledica tudi ne- ' primernega šolskega berila, se kažejo med j ljudstvom, pa tudi pri onih slovenskih uči- | teljih, ki so vzgojeni v nemškem duhu. Te sadove je kratko in dobro označil ; pri maturi koncem rožnika 1907. deželni j šolski nadzornik Palla sam z besedami: j »Vsi ponemčeni — Vindišerji — učitelji »Nikolaj Ivanovič, tamle je vendar voda,« opomni poročnik Lastočin, mlad častnik, pristopivši k stotniku, in pokaže z roko proti Turkom. »Evo, cela reka.« »Prepovedano je tjekaj pošiljati tudi le posameznike, da ne dražimo Turkov k napadu,« odgovori stotnik. » Druga brigada prispe šele proti večeru. Dotlej moramo ostati tukaj.« »Vode ni!« Kakor električen tok sta šli ti besedi od moža do moža, tje do zadnjega. »Brez vode ne bomo dolgo vzdržali,« poreče blizu mene mlad fant plavili brk. »Brez kruha, da, a brez vode — nikdar in nikjer. Kadar te prične peči in sušiti od zgoraj, pa ni daleč do smrti.« »Ne blebeči, Blinov, nikar ne blebeči,« se zareži nanj Kudinov. »Ali ni rečeno, da mora vojak prenašati glad. mraz in vsako pomanjkanje?« »Pa o vodi, stric Kudinov, ni besede: glad, mraz, pomanjkanje — o žeji ni govora.« »Budalo,« zavrne samozavestno Kudinov, »to moraš razumeti; vsako pomanjkanje — s tem se misli tudi na žejo.« Vojaki se zasmejejo in Blinov obmolkne ves zmeden. »S čim pa naj varčimo,« omeni na strani drug. »ko že davno ni kapljice vode; saj smo vse izpili med potom.« ! namreč — niso nič vredni U (Čuite! Čujte! Posl. Kadlčak: »Odkod pa je ta mož?) Iz Šlezije! , • • / Tako govori inteligenten, omikan Človek na Koroškem, ki bi tnoral razširjati omiko v deželi, pa na« imenuje »Vindi-šerje«. (Burni medklici.) To je isto, kot če bi mi Nemce prezirljivo imenovali »Švabe«. (Posl. pl. Stransky: Radi tega mi nismo užaljeni, »Švab« vendar ni razžal.enje! Le imenujte nas tako, to nič ne dč! — Posl. dr. Benkovič: Vi dobro veste, kaj to pomeni! Ze večkrat so bili zaradi tega ljudje obsojeni. — Posl. Fon: Da, ljudje so bili obsojeni zaradi tega izraza.) Podpredsednik dr. vitez Starzynski: Prosim, ne motite govornika! Palla je priča. Poslanec Grafenauer nadaljuje: Koroški Slovenci smo malokedaj tako srečni, da bi slišali resnico iz ust tega gospoda. Pri tej priliki pa sc je Palli zjasnilo in je govoril resnico. Ta resnica ,pa ne velja le za učitelje, ki jih je imel pred očmi, ampak tudi za njega samega, ker je ponemčen Slovan. (Res je!) S temi besedami pa je Palla posredno obsodil tudi šolski sistem na Koroškem ter v pravi luči osvsetlil Gobančevo in svoje delo. Sedanji šolski sistem, ki ustvarja »ponemčene vindišerje«, je delo teh dveh gospodov. (Poslanec Žitnik: Gobane in Palla?) Da, Gobane je pričel delo, Palla pa nadaljuje. Strojne in Vogrče. Navesti hočem dva slučaja v Strojni na Vogrčali. Šolska občina Strojna je sklenila. da zgradi šolsko poslopje. Obenem pa je zahtevala, da bodi na tej šoli slovenski pouk, nemščina pa kot učni predmet. Do končane zgradbe sta okrajni in deželni šol. svet odobravala to zahtevo. Deželni šolski «vet je tudi poslal v Strojno slovenščine popolnoma zmožnega učitelja, da prične pouk. Še pred prihodom učiteljevim pa je krajni šolski svet prosil višjo šol. oblast, naj mu naznani za slovenski pouk določene učne knjige. Dobil pa je kratek odgovor: »V Strojni naj se naroče enake knjige, kakor jih rabijo dvojezične šole v okolici.« V teh dvojezičnih šolah pa ni nobenega slovenskega berila. To sem omenil že v govoru 19. grudna 1907. Gospoda moja! Tako postopanje šolskih oblastev je navadno zasmehovanje šolske občine, uradna predrznost in prezi-ranje § 0. drž. šolskega zakona. V slovenski šolski občini Vogrče pa je dvorazredna mešana ali dvojezična šola. Na tej šoli pa se samo krščanski nauk poučuje v slovenskem jeziku. Trn v očeh. Ta pouk in še bolj katehetje so koroškim oblastvom trn v očeh, ker poučujejo mladino v materinskem jeziku in uče Boga spoznavati. Ko pa bi naši duhovniki hodili v frakih, bi bili poveličevani od tistih, ki iščejo Boga (Klic: Masaryk!), zlorabljajo svobodo vede ter vzgajajo naše mladeniče za kulturni boj. Ker pa se po naukih katoliške vere krščanski nauk poučuje v ljudskem jeziku, pričel je deželni šolski svet na mnogih dvojezičnih šolali in tudi v Vogrčali krščanski nauk izrabljati za jezikovne vaje. (Klici: Nečuvcno!) Ukazal je namreč in prisilil^ učitelje, da je šolska molitev nemška. (Čujte!) Torej še Boga naši otroci ne smejo moliti v svojem domačem jeziku! Vseh se je polastila žalostna slutnja. Vode ne bo! Kdaj prispejo bačve trideset vrst daleč po tem gorovju? Vasiljev me pogleda s svojimi otroškimi očmi, prestrašeno in začudeno. »Kako vzdržimo brez vode?« me vpraša. > Jaz bi takoj pil.« Solnce je plavalo višje iu višje in nas je začelo že greti. Videlo se je. da bo soparen dan. Mislim, vsi smo imeli občutek, da ležimo pred Molohom kot žrtve, ki za njih že plameni gromada. Pri Turkih je bilo še vedno vse mirno. Niti posameznih jezdecev, baši-bozukov, nismo opazili na naši strani. 'lurkom je bilo lahko: reka pred njimi! Lahko so — zviti jutrovci! — počakali, kaj žareče solnce brez njih z nami napravi. Kupi kamenia, ki smo za njimi ležali, so odsevali vročino, kakor razbeljena peč. Prešlo je nekaj ur; pekočina je postajala občutna. Niti vetrec se ni zganil. Suhe ustnice so srkale vsako sapico, toda čutile so Ie težak sopar. Prenašati se je še dalo, a beseda »voda« je bila vsem na jeziku. Vsi so govorili le o vodi. Ic vodo so vsi želeli; razun vode ni bilo ničesar na svetu, kar bi nas moglo zanimati. In solnce jc že pripekalo, žgalo, da nisi mogel z roko prijeti za puškino cev ali za lakirano senčilo na kapi. »Oh. kakšno reko imamo pri nas doma,« pravi, pravzaprav blede ob meni Vasiljev. »Jasno, čisto, globoko reko. Kraj Strojna in Vogrče pa sta v središču slovenskega prebivalstva na Koroškem. Vsakemu svoje. , O takih šolskih oblastvih pravično misleč državljan ne more druzega reči, nego: »Vrag jih vzemi!« (Pohvala in pritrjevanje.) Šolska oblastva sama prezirajo šolski zakon, ki določa »narovnoversko vzgojo« mladine. In ta zakon velja morda tudi za Koroško. Gladstone je bil moder državnik. Ali je bil klerikalec, tega ne vem, a bil je pameten mož. In ta Gladstone je rekel nekoč v angleški zbornici: »Sicer nisem učitelj, vendar vem, če otrokom ne vcepimo dokaj vere, bode v kratkih letih na svetu mnogo več vragov«. To tudi jaz trdim, to trdijo tudi kmetje in vsak človek, ki noče biti potomec opice in ni opica. Jaz pa prisegam na katoliško pravo ki ukazuje: »Vsakemu svoje! To pravo pa nam koroškim Slovencem krati in ruši strankarska strast in vladna zaslepljenost in s tem prezirajo tudi zadnji cesarjev prestolni govor. Gospodje, videli bodemo, kdo zmaga in čegavo je maščevanje. Prežvečena slama. Iz tega razvidite, gospodje, kolike vrednosti so ugovori in popravki naših narodnih nasprotnikov v tej zbornici. Vodi jih le narodna zagrizenost in mečejo le pesek v oči, da varajo javnost z izmišljenimi frazami. Te fraze pa že 30 let niso druzega, nego nemških časnikov prežvečena slama, v kateri še vrabci ne gnezdijo (Veselost). Ta slama ne smrdi le resnim politikom, ampak že vrabcem, in vendar jo v akordu polagajo v jasli naučni upravi, ki jo žalibog uživa. Nekaj cvetov iz šolskih vrtov. Predno končam, podam vam še nekaj cvetov iz koroških šolskih vrtov. Prvi cvet: Nedavno je bil nadzornik v neki dvojezični šoli. Nadzornik vpraša učitelja: »Kako pa poučujete?« Učitelj: »Natančno po predpisih!« Nadzornik se zadere: »Kaj predpisi! Ti so le za javnost!« (Klici: Kdo je ta nadzornik?) Ako ga imenujem, potem me nemški nacionalci imenujejo ovaduha. (Medklici.) Druga cvetka: Nadzornik za velikov-ški okraj mora biti zmožen slovenščine. Od deželnega šolskega sveta za to mesto izbrani učitelj se je res odločil, da se na teden dve uri uči slovenski. Morda ima danes že v rokah imenovanje za okr. nadzornika v velikovškem okraju. Tretja cvetka: Neki nadučitelj v celovškem okraju je nedavno rekel svojemu učitelju: »Pustite otroke v slovenskem oddelku. naj odelajo, kar hočejo, vi pa se učite za maturo, sicer ne odpravimo slovenskega razreda.« (Čujte! Čujte! —- Poslanec dr. Benkovič: Kako pa se imenuje ta mož?) Imenujem ga na kompetentnem mestu. Nočem se prerekati z nasprotniki, kakor 19. grudna. Nekaj dokazov, ki sem jih naštel, je v naučnem ministrstvu. Druge pa rad izročim, če jih hoče imeti naučni minister. Gospodje, opisal sem šolske razmere v slovenskem delu Koroške. Namen vlade je, da zatre koroške Slovence. Ali se ji to posreči, je drugo vprašanje. Končam pa z besedami dvornega norca cesarja Albrehta: »Kako hočeš priti v Švico. obali dere voda nad pestrim prodcem. liki biseri, liki srebro z iskrečimi briljanti. In nakrat sc vzdigne mehur, velik, pozoren mehur in plava s strujo, dokler ne raz-poči ob ostrem grušču. Ribice plavajo semtertje, pomoliš roko — in kakor bliski švignejo na vse strani. In če hočeš piti, poklekneš, nagneš se in si zajemeš vode v dlani----« »Molči, vrag!« zagodrnja nekdo. »Ljudje mro žeje, on pa prepeva o vodi.« Vasiljev se je zdrznil in namali utihnil. Solnce pa je pripekalo hujše in hujše, čedalje ueusmiljenejše, kakor da bi nas hotelo pokončati. »Bratje, zdaj vsak hip bodo bačve tu,« nas tolaži stotnik. In pričakovali smo te bačve z nestrpnostjo, kakor da so polne cekinov. Pa saj bodo polne vode, resnične, dobre vode, in kje na svetu je kaj boljšega od vode? Voda, voda! In tamle, spredi, je vse mirno, kakor utopljeno v soparici. Skoraj brezglasno prihaja k nam rezgetanjc konjev . . . Gotovo, Turki jih vodijo na vodo. Oni kopljejo konic, mi pa nimamo kapljice, da bi si pomočili grlo! Vode! »Čemu ležimo tu?« icče zamolklo Kudinov. Naj bi nas pustili nad Turke, tam jc vode. Hej. hrabro bi se bili, ne rabili bi ojačenj.« to vidim; kako prideš iz Švice, to vidiš ti!« Te besede naj so resen opomin vladi, ki tepta pravice poštenega in žilavega naroda. (Burna pohvala in ploskanje. Govorniku mnogi poslanci čestitajo.) fkoflo Loko. Glavno zborovanje S. K- S. Z. Le malo nas še loči od 26. in 27. jul., ko se zberemo v Škofji Loki. V glavnih obrisih že zdaj lahko podamo spored. Nedeljska prireditev se bo vršjla po tem redu: Dopoldne: 1. Ob m uri zjutraj se zbero vsi do-šli telovadni odseki pred kolodvorom v Škofji Loki. odkoder odkorakajo v sprevodu v mesto. Vsak telovadni odsek nastopi kot četa sam zase in so vsi člani pri svojem odseku. Nastopi zvezni trobentaš-ki zbor. Druga društva slede telovadcem »Zveze«. 2. Pozdrav pred mestom. 3. Ob pol 10. uri sveta maša na prostem. 4. Zborovanje »Slovenske krščansko-socialne zveze« (občni zbor) v društvenem domu. a) Pozdravni in otvoritveni govor. (Dr. Krek.) b) Poročilo »Zveze telovadnih odsekov«. c) Poročila ostalih »Zvez« (kranjska, vipavska, štajerska, koroška, goriška, tržaška.) 5. Skupno kosilo. Javna telovadba. Popoldne. 6. Ob 1. uri skušnja. 7. Ob pol štirih javna telovadba »Zveze telovadnih odsekov« na prostem. Nastopijo vsi telovadci »Zveze«. 8. Veselica »Pri Balantu«. Svira godba. Podrobnosti določa »Z. T. O.« iu sproti poroča telovadnim odsekom potom okrožnic. Kar se tiče tehniško-telovadske strani prireditve, je treba, da se skliče v Škofji Loki 12. julija Zvezni vaditeljski zbor k seji. Za dopoldansko zborovanje smo, kakor je iz sporeda razvidno, tako ukrenili, da bodi občni zbor »Slovenske kršč. socialne zveze«. To je zelo umestno in nuja veliko ugodnosti. Zbralo se bo na ta način še veliko več ljudstva kot sicer in vse »Zveze« se bodo še bolj vnele za telovadbo. Poročilo »Zveze telovadnih odsekov« bo na prvem mestu. Vse bo merilo na to. da se telovadska misel razširi po vsem Slovenskem. Dotlej se — člani S. K. S. Z. in telovadci — vsi marljivo pripravljajte, da bo dan 26. julija res naš dan, časten za nas, drugim pa v vzpodbudo! To bodo naše orožne vaje, vaje za celo življenje! Dejstvo, da bomo vsi, kar nas je, prišli skupaj, je neizmernega pomena za našo organizacijo. Prvič se bo okrepila na zunaj, kajti skoro preračunati se da, da bodo kmalu po Škofji Loki naši telovadni odseki šteli še enkrat toliko članov kot dozdaj. Povečali se bodo dosedanji odseki, ustanovili novi. To vse bo seveda vplivalo tudi na ostala društva, da se poživi in pospeši njihovo delovanje. V Škofjo Loko pridejo iz Metlike v lepili belokranjskih nošah. Vrli Štajerci seveda tudi pridejo v obilnem številu. Korošcev in Primorcev Pogledal sem na vojake: nekaj jih je sedelo, drugi so ležali; oprti na komolce so nepremično gledali predse na turško stran. Srcpo so jim žarele motne oči. Moreče solnce bo kmalu doseglo zenit. Plavalo je više in više; njegovi uničujoči žarki so že navpično padali na nas. Zevali smo kakor ribe, ki jih ie valovje vrglo na obal, in kakor ribe smo koprneli po vodi. Še dve uri! Solnce nam je stalo nepremično nad glavami. Mnogo vojakov je zadela solnčarica: otrpnela trupla polumrtvih so nosili na obvezovališče, kjer so jim iz ča-šic za žganje kapljali vode v usta. Jaz sem ležal. Skrival sem obraz pred solncem. Čedalje hujše me je mučila žeja. Noben občutek te bolj ne trpinči. Jezik je tako suh. da se prijema ust. V glavi se mi je začelo vrteti, neusmiljeno solnce pa je žgalo na-me. Vode!... Za hip sem pozabil na-se; bil scin kakor v sanjah, dasi sem neprestano razločeval šumot na postojanki. Videl sem vodo: blizu mene jc žuborela iu šumljala, zdelo se mi je, da čutim njen hlad. Ko sem pa le vzdignil glavo, zginila je lepa podoba in namestil vode sem zrl žareči, prašnati pesek. Vasiljev jc sedel pri meni. z rokama jc objemal koleni ter se mirno zibal. Njegove motne oči so me pretresale. »Ali vam je slabo?« ga vprašam. »Zdajci moram umreti.« mu je prišlo ne bo manjkalo. Poleg zunanje moči pa bomo pridobili tudi na notranji sili. Še tesnejša vez bratske ljubezni nas bo združevala, še vzornejša bo naša disciplina, veliko večja vztrajnost, ki nam je potrebna. da zanesemo našo misel v vsak kotiček slovenske zemlje in preženemo zle duhove brezverstva, sovraštva in nazad-njaštva, kjerkoli jih najdemo! Mladeniški tečaj. V zvezi z javno telovadbo, ki se bo vršila 26. julija, se vrši naslednji dan — 27. — poučni mladeniški tečaj. Spored bo sledeči: Do poldne. I. Izlet v C r n g r o b ob pol 6. uri zjutraj, kjer bo sveta maša. Povratek v Škofjo Loko. II. Mladeniški tečaj. 1. Od pol 8. do pol 9. ure: Mladeniška in dekliška organizacija. (Dr. Krek.) 2. Od pol 9. do pol 10. ure: Socializem. (Dr. A. Ušeničnik.) Od pol 10. do 10. ure: Odmor. 3. Od 10. do 11. ure: Telovadba. (A. Jeločnik.) 4. Od 11. do 12. ure: Kako mi — kako nasprotniki. (Dolenc, phil., član »Danice«.) Popoldne. 5. Od 2. do 3. ure: Tajništva v S. K. S. Z. in »Mladost«. (J. Podlesnik.) 6. Od 3. do 4. ure: Apologetika. 1. del: Kristus in njegovo delo. (F. Terse-glav.) Od 4. do 5. ure: Odmor. 7. Od pol 5. do 6. ure: Apologetika. 2. del: Cerkev in njegovi nasprotniki. (F. Terseglav.) III. Sklepni govor. (Dr. Krek.) Tvarina je bogata — izbire mnogo. Vmesni odmori morajo zadovoljiti tudi tistega, ki misli, da bo preveč. Stvar je ta: mladeniški tečaj bi moral vsaj dva dni trajati, toda morali smo se ozirati na udeležence posebno iz obmejnih krajev, ki si tudi en sam dan težko odtrgajo. Predavatelji bodo skrbeli, da bodo podali samo to, kar je potrebno za uporabo v življenju, oziroma načela, ki jili mora mladenič in voditelj društev imeti vedno pred očmi, ako hoče v svojem kraju in delokrogu izpeljati močno in trajno organizacijo. Tako, mladeniči! Dobro ste dozdaj delali — kdo se ne veseli, ako bere vaša navdušena in vesela poročila v »Mladosti«, brez črnogledstva, brez jokavosti? v Škofji Loki pa, o tem srno trdno prepričani, se bo položil trdni temelj za na-daljno izobraževalno in telmiško-telovad-sko delo, tako da nikdar, tudi v najhujših viharjih ne boste omagali! Nasprotne sile - to si morate dobro zapomniti — so le zato tu, da mi svoje podvojimo, potrojimo! Tedenski pregled. V drž. zbornici so dokončali proračunsko razpravo. Govorili so zadnji teden slovenski poslanci: Grafenauer, Pišek, dr. Hočevar, Demšar, Grafenauer o neznosnih razmerah v koroških šolah. Pišek je govoril o propadu in pomoči kmečkemu stanu. Propada zato, ker so proizvajalni stroški pri vseli rečeh večji, kakor skupiček. Vlada naj pomaga tako, da se loti strokovnega razdolževanja zemljišč, naj ustanovi agrarno banko, naj uredi procentualne pristojbine pri prenosu posestva. Preosnuje naj zemljiški davek, naj uvede državne obligatorične zadruge. Brani naj cene do- mačim pridelkom. Dr. Hočevar je opisoval žalostne sodnijske razmere na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Demšar pa je govoril o povzdigi živinoreje. Med razpravo je govoril tudi trgov, minister Fiedler, ki je obljubil, da se soc. politika prične tudi v trgov, ministrstvu. Uravnalo se bo žensko in otroško delo in izdale varnostne odredbe v industr. podjetjih. Izboljšati hoče plače poštarjem, poštnim ekspe-dijentom, oficijantom in mehanikom. Poštni sluge dobe boljše plače in primerne ak-tivitetne doklade. Ravno tako tudi poštni seli, ki bodo od poštarjev popolnoma neodvisni. — Zakonski načrt o povišanju davka na žganje je zagotovljen že v tem zasedanju. Zviša se prispevek deželam za sanacijo deželnih financ. Od teh koncesij bodo pred vsem imele dobiček Galicija, Dalmacija in Kranjska. — Zakon za starostno in invalidno zavarovanje za delavstvo izvzemši kmečko delavstvo, predloži vlada še pred počitnicami. Trgovska šola. Drž. zbor je za za-časn. vodjo slov. trg. šole imenoval gosp. Bog. Remca, da pripravi vse potrebno. S 1. novembrom sc otvori pripravljavni tečaj za slov. trg. šolo. Pletarska razstava se je otvorila v Radovljici. To je v Radovljici že tretja razstava \ kratkem času. Na ti razstavi se vidi razne pletenine. Vse lepo in krasno. Na ondotnem pletarskeru tečaju se je poučevalo od sept. do konca junija v treh oddelkih. Učilo se je 18 učencev. Tečaj se spremeni v stalno šolo. Železnica Tržič - Kranj je dograjena. V ponedeljek je odšel iz Kranja prvi poskusni vlak. Otvorjena bo 5. julija. Napisi na novi železnici so nemško-slovenski. Vodovod za Kranj in okolico jc zagotovljen. Med senčurskim, predoselskim in voglanjskim obč. zastopom in kranjskim se jc doseglo popolno sporazumljenje. Zadržka ni več nobenega. Ljudski dom bodo sezidali v Kranju, (iosp. dekan je blagoslovil temeljni kamen ob navzočnosti 24 duhovnikov. Dom bo stal na najlepšem delu mesta, kateremu bo v velik kras. Suša. Iz vseh krajev naše domovine prihajajo žalostna poročila o hudi suši. Ubogi živinorejci! Cena senu raste, živini pa pada. Tudi v Dalmaciji vlada huda suša. Trava je sežgana, žito počrnelo, z drevja pada listje. Žetev je ponekod popolnoma uničena. Na Dolu pri Hrastniku bodo blagoslovili temeljni kamen za novo župno cerkev. V Trstu so 26. t. in. položili temeljni kamen za cerkev Jezusovega Srca. V Zagrebu so se godile ob namešče-nju novega višjega župana velike demonstracije. Vseučiliški štrajk jc končan. Povsodi so redna predavanja. Semester se bo končal nekoliko pozneje. Graško liberalno dijaštvo postopa nasilno proti katoliškemu dijaštvu. Preprečiti hoče, da ne bi vlada priznala enakopravnosti katoliškemu dijaštvu. Proti nastavljenju VVahrinunda v Pragi na praškem vseučilišču je dvakrat protestiral nadškof Skrbenskv in ie posredoval tudi nuncij. Wahrmund je v Avstriji nemogoč. Boj se bo znova začel, če bo Wahrmund res v Pragi predaval. V Perziji, v mestu Teheran, ie buknila vstaja proti šahu. Parlamentarna stranka ni hotela dovoliti šahu inozemskega posojila. katero nujno potrebuje. Šah je pa ustavo suspendiral, parlament so napadli vojaki s topovi, nekaj poslancev so obesili, nekaj postrelili in tudi sicer zelo surovo nastopali proti ljudstvu. Pravijo, da je šah popolnoma premagal uporne duhove. Godovi prihodnjega tedna: V nedeljo 28. 3. pobink. Leon II., Ire-nej.; poued. 29. Peter in Pavel, apostola; torek 30. Spomin sv. Pavla, Oton; sreda I. julija: Teobald, Julij, Pambo; četrtek 2. Obiskovanje M. Dev., Procesij; petek 3. Helijodor, Bestram; sobota 4. Urh. Bcrta. Otuorlteu železnice Iz KranjauTržfč. Slovenci! Dne 5. julija, na dan praznika sv. Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, bo otvorjena železnica Kranj—Tržič. Naša dolžnost je, da proslavimo ta dvojni praznik kar najbolj, ter pokažemo, da se zavedamo važnosti nove železnice in da teče nova proga samo po slovenskih tleh. Radi tega pozivamo vse rojake ob novi železnici, da okrase svoji poslopja s zastavami, seveda slovenskimi, in da postavijo na primernih krajih ob železn ei mlaje s slovenskimi trobojnicami in napisi. Slovenci! Pridite tudi kar najbolj mnogoštevilno na posamezne postaje nove železnice, ali pa se postavite kar ob progi in pozdravite prvi vlak s povabljenimi gosti z gromovitimi »Zivio!« Obračamo se zlasti na vse zavedne in vplivne rojake, da vsak v svojem kraju uredi in vodi skupen nastop in skrbi za okrašenje. Vlak odide iz Kranja ob %10. in pride v Tržič okoli 11. dopoldne. Tržičani! Poslavite dan otvoritve nove železnice in god slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila iii Metoda kar najbolj svečano. V ta namen okrasite svoje hiše s zastavami — pa samo slovenskimi. Tržičani! 5. julija pokažimo k otvoritvi povabljenim gostom, zlasti tujcem, da je Tržič slovenski! Osuševanje Uubljonskeja barja. Z bodočim mesecem se prično dela za osuševanje ljubljanskega barja. Stavbni urad za osuševanje barja, ki ga vodi gospod stavbni svetnik Pavlin, že nekaj mesecev izdeluje načrte. In zdaj se bodo začela izvršilna dela. V četrtek se je posvetoval odbor tehnikov. iu v petek je sklepala komisija za osuševanje barja, h kateri je prišel od poljedelskega ministrstva dvorni svetnik Markus. Komisija, ki ji je predsedoval grof Chorinski, obstoječa iz zastopnikov vlade (vladni svetnik Laschan in stavbni nadsvetnik Boltz), deželnega odbora (glavar Šuklje, dr. Lampe iu deželni stavbni svetnik Klinar). ljubljanskega mesta (ravnatelj Šubic) in glavnega odbora za obdelovanje barja (nadinženir Sbrizaj), je sklenila, da sc poglobi najprej Gruberjev kanal, potem pa struga Ljubljanice. Ob začetku Gruberjevega kanala se bo naredila zatvor-nica, s katero bo mogoče regulirati vodni tok tako. da bo mogoče kopanje. Vse delo, ki je proračunjeno na več kot 4 milijone kron in katerega glavni del je ravno po-globljen.ie vodnega odtoka, bo trajalo seveda dolgo časa, in je proračunano za po-gioblienjc Gruberjevega kanala en iu tri četrt leta, za delo v Ljubljanici pa tri leta in dva meseca. Ta dela bodo torej zahtevala 4 do 5 let. Letos se izvrši zatvornica, katere namen bo, da zapre odtok nizki in srednji vodi po Gruberjevem kanalu, da pa se bo ob visoki voda lahko odprla za odtok vode z barja. To delo v znesku 23.000 K se je oddalo najnižjemu ponudniku Fil. Zupančiču. Izkopalo se bo v Ljubljanici 313.500 kubičnih metrov, v Gruberjevem kanalu pa 181.300 m3. Razno Iz Toplic Toplice na Dol., 23. jun. Knjiga tujcev izkazuje 249 bolnikov, ki so prišli v naše zdravilišče. Med drugimi bivajo zdaj tukaj ekselenca admiral C. Minutillo, dr. BaltiČ iz Istre, postajni načelnik Fr. Šusteršič s soprogo iz Ljubljane. K. Pessiack, podravnatelj tobačne tovarne, pl. Baraniecki, kavarnar z Dunaja itd. Mnogi so že odšli, tako profesor Bartel, Matko Arko in tovarnar Fr. Mally iz Ljubljane. Poslednji je prišel ves obnemogel in od dolgotrajnega revmatizma potrt v Toplice. Ze po 3. kopeli je čutil izdatno polajšanje. Dovršil je vse skupaj 19 kopeli, odložil palico, brez katere ni mogel nikamor, iu se je popolnoma ozdravljen povrnil k rodbini. Izročil je zahvalno izjavo za čudovit uspeh članu zdraviliške komisije. —Z ozirom na ugodno vreme bi bilo pričakovati več tujcev. Mnogi pridejo prihodnji teden. — Gospa »Petranka« z Bleda, ki je tudi naša stalna obiskovalka, je došla minoli teden, žal, brez soproga Viktorja. Zgubila ga je pretečeno zimo in ž njim pol srca in pol veselja nad življenjem. Zadnjo nedeljo je razveselila otroke prvo-obhajance z jerbasom okusnih čre-šenj, nje spremljevalka, gdč. Franja Svetina in gdč. Kristina Golf pa sta pomagali «• srečne otroke postreči z zajutrkom. — V nedeljo 21. junija je pogorela hiša z gospodarskimi poslopji in živino posestniku Fr. Novaku v Rebri pri Dol. Sušicah. Otroci so bili sami doma in so z užigalicami se igraje zanetili ogenj. Rešilo se ni nič, ker je ogenj ob tej grozni suši v par trenotkih vse opravil. Dežja potrebujemo in neprenehoma prosimo: Usmili se nas skoraj, Bog! — Danes je g. dr. Hubadu soproga podarila dvoje zdravih otročičev-fantičev. MEJA SVOBODNEGA POUKA. V bavarski gosposki zbornici sc je zahvalil monakovski nadškof Stein vladi za vladno izjavo v poslanski zbornici glede na mejo svobodnega pouka po teoloških profesorjih. Naučni minister izjavi na to: Znanost potrebuje svobodo. Država ne more zavirati svobodno preiskavanje. Nekaj drugega je pa glede na svobodni pouk. Ne sme se žaliti vera mladine. Hipoteze naj se ne izključijo, a ne smejo se predavati kot dejstva. Profesorjem teologije je začrtana še ožja meja. Cerkev ne more trpeti napačnih naukov. Cerkev ima pravico. da dožene, čc je nauk napačen. Država mora izvajati posledice v vsakem posamnein slučaju. VViirzburški profesor Schanz naglaša, da mora učiti učitelj to, kar piše v svojih delih. Svoboda pouka se ne sme odstraniti. Naučni minister mu odgovori. da mora biti profesor nasproti mladim ljudem bolj reserviran. kakor je v svojih spisih. Profesor mora označiti hipoteze za hipoteze. Nima popolne svobode pouka, ker ne sme učiti naukov, ki nastavljajo sekiro na temeljne državne korenine. izmed stisnjenih zob. »Ne morem več prenašati, vrti sc mi.« Po licih so mu polagoma polzele solze. Nekaj me je ganilo v srcu, toda te solze ... potegnile so moj pogled na-se: saj to je voda, voda, ki bi jo lahko pil. Strmel sem v Vasiijeva in premišljal, da bi te solze morda napolnile vojaško steklenico do polovice. Nakrat pa se Vasiljcv, ko sem ga tako gledal, prime za glavo in sc počasi zdrsne na tla. Razumel sem: zadela ga je solnčarica. »Ranocelnik,« se začuje hripav glas, »spravite ga k bolnikom.« »Spravi ga ti, vrag,« jih je ugovarjalo nekoliko osorno. »Tudi tam žc nimajo vode. Vseeno, kje leži — tu ali tam.« Ktiditiov jc šel pogledat na obvezali-ščc. Ko se je vrnil, je potrdil, da tudi tam ni vode. »Za celo stotnijo jih tam leži, vsi od solnčarice. Ako se bačve zakasne, mora jih mnogo v krtovo deželo. Tudi ta-le poj-de,« pokaže na Vasiijeva, in ustne mu za-drgetajo. Vojaki so padali kakor muhe. Če bi Turki nameravali napad, težko da bi naleteli na znaten odpor. Bržkone pa je tudi njim, vkljub vodi, vročina vzela ves pogum. Ležal sem poleg napol mrtvega Vasiijeva, kar me nekdo robato zgrabi za ramo ter mi sikne v uho: >Voda! Bačve so tu!« Skočim kvišku, ne, nekaj me jc vrglo na noge, iu čez hip letim z veliko tolpo v gotovi smeri, tjekaj, kjer so ustavili bačve. Kudinov dirja ob meni. On mi je bil naznanil vodo. Na ležišču so ostali le oni, ki jih je zadela solnčarica, med njimi Vasiljcv. Ob bačvah nepopisna gneča. Zaman so skočili častniki med množico, da napravijo red, iu grozili s samokresi; žeja jc premagala pokorščino, in vse se je zamešalo v divjem klobku in kričalo in psovalo in hropelo. Mene so s silo odrinili od Ku-dinova, in mahoma sem stal zadaj za vsemi. Nobenega upa, da bi se preril do vode! Spominjam se. da sem v obupu zarjovel in zabodel pesti v hrbte, ki so me odrivali, a glasno so me zmerjali in me suvali z nogami. Zdajci zagledam Kudinova. Kakor iz zemlje je švignil pred me, rdeč, ves poten. brez kape, ki jo je zgubil v gneči. Z obema rokama je stiskal na prsi steklenico. v njej pa je klokalo: voda! Kako se mu je Ic posrečilo, da je se pretil skozi gručo in še prinesel vode! Planem proti njemu. »Kudinov, piti mi daj; kar hočeš, je tvoje!« »Kaj ti nisi nič dobil? No, zdaj bo mir, vode ni več; vse bačve so že preobrnili.« .Nič nisem dobil«, odgovorim. Dam ti. kar hočeš, le požirek mi privošči!« »Ne vem,« se obotavlja, imam jc le za-sc iu za Vasiijeva. Škoda bi ga bilo, če umre.« V meni vstane sebičnost. Vasiljcv mora itak umreti. Najdem li drugega, ki bi mi dal vode. čc ne Kudinov? Še dalje ho me mučila žeja, in nazadnje bom moral umreti, kakor Vasiljcv. V hipu mi švigne v glavo zvit načrt: Kudinova prepričam, da je Vasiljcv mrtev, in njegov delež vdobim jaz. »Vasiljcv jc že mrtev«, se zlažem. ->Na lastne oči sem videl, kako se jc iztegnil. Njemu zdaj ničesar več ui treba, ničesar. Kaj, mrliču poneseš vode? Jaz. jaz pa omagam ... Tukaj, hočeš, vzemi dva rublja za polovico ... daj mi. za božjo voljo, daj!« Moral sem biti tak. da sem zaslužil usmiljenja; Kudinov pa je še kolebal. »No, čc je mrtev, Bog mu daj nebesa; dober fant jc bil... da, to vojaško življenje ... No, daj steklenico, da ti malo na-točim. Rublje pa hrani zase.« Vedel sem, zakaj jc zahteval mojo posodo: bal se je, da bi mu vsega ne popil uganil ie. Čez nekoliko trenutkov sem slastno požiral toplo, umazano vodo. dišečo po ilovici, in zdelo sc mi jc, da šc nikdar nisem pil kaj tako prijetnega. Kudinov je parkral požrl ter ljubeče pobožal steklenico, češ: -To shranim, imeli bomo še kaj prestati. No, koliko časa boš še sedel brez vode? Nisem mu odgovoril. Hotel sem še piti. a nisem čutil več tiste ostre, ntučne žeje, kakor poprej, ko sem pozabil na vse drugo na svetu. In v tem hipu me je postalo sram zaradi Vasiijeva. Spomnil sem se. kako jc bledel o vodi, kakor je omedlel. Krog naju se je suvala razburjena množica ter obračala prazne bačve na vse strani, da bi dobila še kapljico vode. No. zdaj pa pojdiva k stotniji,« prične Kudinov. »Tu nimava več kaj opraviti, vse je izginilo.« Šla sva. »Kudinov,« ga nagovorim, obrnivši obraz namenoma vstran, »nalagal sem te. Vasiljcv je Ic omedlel, še živi!« Nisem še končal, ko se Kudinov ustavi. Nehote obstanem tudi jaz in dvignem glavo. Pogleda se srečata, in jaz povesim oči: toliko zaničevanje me jc zadelo s Ku-dinovega obraza. »Podla duša I« zakriči in pljune pred me. »Krepkejši si od njega, zdržal bi šc do mraka, da pade rosa. ln on, on zdaj umre? Fej! In šc mene si v greh zapeljal!« Okrcnil sc je ter planil, nc da bi se zame dalje brigal, tje, kjer jc ležal Vasiljcv. Videl sem. kako je dirjal, sc nagnil Ohranimo, oživimo narodne no!2! Društvom »Slovenske krščansko-soeialne zveze« in zaupnikom! Narodna noša naj se oživi k stari časti in slavi — to naj bi bil eden najlepših uspehov cesarskega jubilejnega leta. To je bil splošen klic po cesarskem jubilejnem izprevodu na Dunaju. Slovenci imamo posebno mnogo vzrokov, da stare naše narodne noše zopet uveljavimo, ne samo radi tega, ker so naše narodne noše izmed najlepših v Avstriji, ampak tudi za to, ker je narod, ki hrani in zvesto čuva svoje narodne noše in običaje trdnejši proti tujim vplivom. Velika organizacija »Slovenske krš. socialne zveze« na Slovenskem je posebno poklicana, da stori odločen korak, vz-gleden korak v tem oziru. Narodna noša posameznih krajev bodi olicielna društvena noša naš h društvenikov in društvenic ob slovesnih prilikah! Obračamo se radi tega na naše društvene odbore, na prečastito duhovščino in učiteljstvo »Slomškove zveze«, na naše dijaštvo, posebno pa na naše mladeniče, da so navdušeni agitatorji za to lepo misel. Res, da narodna noša ni cenena, a ostane trpežna več rodov v rodbini. Kjer je narodna noša izginila, oživimo jo zopet! Obrazce starih narodnih noš po vseh slovenskih krajih bode rade volje dajal na razpolago odbor, ki se je za ohranitev narodnih noš osnoval iz pripravljalnega odbora za cesarski jubilejjni izprevod na Dunaju. Ohranitev narodnih noš, starih predmetov, bodi častna dolžnost tudi naših županstev, naših ljudskih denarnih zavodov in zadrug. Naše občine nimajo svojih muzejev — prispevajo naj za to, da se v vsaki občini ohrani ali oživi stara narodna noša in da tako vsaka občina ob slovesnih prilikah pokaže svoje narodne posebnosti. Ta poziv ne velja samo našim ožjim rojakom na Kranjskem, ampak tudi^ vsem slovenskim bratom na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Pokažimo, da smo narod čvrst in zaveden, ki zna čuvati svoje najlepše! Ohranitev narodnih naših noš naj postane vseslovenska stvar iu že prihodnji slovenski katoliški shod naj se vrši v znamenju narodnih noš iz cele Slovenije! V vseh naših občinah, v vseh naših društvih v tem smislu na delo! V Ljubljani, 27. junija 1908. Za odbor »Slov. kršč. soc. zveze«: Luka Smolnikar, t. č. podpredsednik. Ivan Štefe, t. č. tajnik. , Promet ln gostilna" uradno glasilo deželne zveze za tujski promet na kranjskem. Tudi ravnokar izišla 2. številka tega glasila ima jako odlično vsebino, ki bo vsem interesentom v veliko korist. V svoji 2. številki prinaša »Promet in gostilna« članek o častnem uspehu poučnega potovanja naših hotelirjev in gostilničarjev na Dunaju (s slikami: Udeležniki potovanja na razglednih vozovih pri tovarni za led, mestna hiša na Dunaju, vrt hotela Ham-merand, zaloga perila v hotelu Hamme-rand na Dunaju.) Spis je jako pregleden in poučen tudi za one, ki sc potovanja niso udeležili. V spisu so dragocena navodila za naše gostilničarje. Jako poučen in vzgo-jevalen je spis»Kako naj sc obnaša natakar« (s štirimi slikami o nepravilnem iu pravilnem nastopu natakarja). Nadalje prinaša list jako praktične nasvete o nakupu, pletenem pohištvu, jako praktični in ceneni opravi hotelov, posebno pozornost pa je list v tej številki posvetil kranjskim skupinam pri cesarskem izprevodu na Dunaju. O teh skupinah prinaša pet krasnih velikih slik: 1. Fanfaristi, banderij (župan Zurc iz Kandije zastavonoša) zeleni Jurij in belokranjska svatba. — 2. Ljubljanska okolica: ribiči. — 3. Gorenjski godci, planšarji planšarice. — 4. Gorenjci lovci, pastirji. — Nato slede »Društvene vesti«, razne notice. Vsebina jc torej jako bogata, zanimiva. Tak list nam je jako potreben, zato naj bi list podpiral vsak, ki mu je na tem, da postane v naši deželi promet živahnejši. List je odlično vzgojeva-len za vse, ki imajo opraviti s tujci in tujskim prometom. Prav bi bilo torej, da se na ta list naroče vsa naša županstva, da ga gg. duhovniki naroče in pa opozarjajo na nasvete, ki bodo v listu, ljudi v svoji župniji, kar bo v veliko gospodarsko korist naših krajev. Razume se, da bi ta list moral imeti vsak gostilničar in da bi ne smelo lista manjkati v društvih. Upamo, da se bo list z vsako številko vedno bolj povzdigoval pod velespretnim glavnim uredništvom podpredsednika »Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem«. Od lista bodo imeli veliko korist tudi naši rojaki na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, zato priporočamo, da se tudi oni oklenejo lista. List »Promet in gostilna« izhaja vsak mesec enkrat. Naročnina znaša: za celo leto 5 K. za pol leta 3 K. Idrijske novice. i Sv. Ahacija dan je naše mesto iz-rdeno slovesno obhajalo. Dopoldanske procesije s presv. Rešnjim Telesom se je udeležilo mnogo ljudstva. Obhod so poveličevala posebno razna društva z zastavami, za katerimi so se vrstili društveni-ki. kakor Marijini družbi, katol. delavska družba, pazniki. Mnogoštevilno so se letos zbrali veteranci in požarna bramba. Za Najsvetejšim je šlo lepo število uradnikov. na čelu g. nadsvetnik Billek. Popoldne pa je vse hitelo na staro idrijsko zabavišče na Zemlji«. Gosp. nadoskrb-nik Penco je preskrbel, da je bilo zabavišče posebno okrašeno, kar se je tudi spodobilo v spomin 4001etnice, odkar Idrija obhaja praznik sv. Ahacija. Vse je bilo v vencih, drevesa so bilo okrašena z grbi avstrijskih kronovin, na prvih dveh ob vhodu sta bila kranjski in tirolski grb. Premnogo je bilo tudi zastav, avstrijskih, cesarskih in narodnih. Ob 0. uri zvečer sta sc dvignila visoko v zrak dva zrakoplova, plavala dolgo nad Idrijo, nato pa izginila za gorami. Čarobno je bila razsvetljena »Zemlja« na večer. Na sto in sto lttčic na prostem in v balončkih jc gorelo. Ob 9. uri pa se je zabliščala vsa dolina v mnogo-brojnih plantenicah z raznobarvnim bengaličnim ognjem. Na prostoru pred Jože-fovitn šahtont so se jele dvigati raketa za raketo, vmes so gromeli »topovi« in se vrtela raznovrstna kolesa skoro celo uro nepretrgoma, dokler se k sklepu ni zalcskc-tala v bengaličnem ognju velika cesarska krona nad cesarjevim mouogramom, vmes pa igrala godba cesarsko himno. Vredno je bilo torej proslavljenje 4001etnice idrijskega rudnika. Gosp. nadoskrbniku Pen-cotu čestitamo k popolnemu uspehu. Želel jc napraviti ljudsko veselico, in želje so se mu izpolnile, zakaj tolikih množic »Zemlja« še ni videla, — in vse je bilo navdušeno. i Grdo reklamo proti procesiji je hotel menda napraviti »Narodov« dopisnik, ko je pred sv. Ahacijem naznanjal, kako se bode obhajala 4001etnica rudnika. Besedičenje: procesija bo, pa nekaj uradnikov bo šlo za procesijo, ker je še zmirom v Idriji ta navada — pač nima drugega namena, nego uradnike odvrniti. Pa se je pi-saček pošteno opekel, moč »Narodovega« pisarja ne sega v urade. i Uniforme neznansko pečejo »Narodovega« dopisnika. Zabavlja v »Narodu« čez uniforme, češ, da je uniforma znak suženjstva. Pač besede, ki po zdravi pameti niti nc diše več. Najboljši odgovor je »Narodov« dopisnik dobil, če si je ogledal procesijo. Toliko uniform skupaj že dolgo ni videl: uradniki, požarna bramba, veteranci, pazniki, beio oblečenih deklet dolga vrsta kaj so to sami sužnji! Ne smešite se! i Še nekaj o uniformah! »Narodov« dopisnik trdi, da dandanašnji noben človek ne mara uniforme razen kakega učitelja. Prav od srca smo se smejali, ko smo to brali. Noben človek ne mara več uniforme! Poglejte vendar Julčeta! Se do Za-goda ali Premersteina ne gre brez uniforme, celo v belo Ljubljano in zlato Prago je nesel kazat svojo rdečo srajco. Kaj to ui uniforma? Ali je pri liberalcih uniforma znak suženjstva? Morda, drugače ne bi tako pihali nanjo. Suženjstvo je pa tudi le tam doma. i Šolsko leto sklenejo tukajnje šole 4. julija, le čipkarski tečaj prične počitnice s I. avgustom. V pripravnico na tukajšnji mestni realki bodo sprejemali učence jeseni, v I. razred pa sedaj in jeseni. C. kr. rudniška dekliška ljudska šola napravi dne 3. julija ob 6. uri zvečer v šolski telovadnici šolsko slavnost s kaj lepim vspore-dom. Ker ima slavnost tudi blag namen, pripomoči revnim učenkam do potrebne obleke, se bode gotovo prav mnogo dobrih src spomnilo tc slavnosti. Športne vesti Plavanje. F r a n k B e a u r e p a i r e bo tekmoval pri olimpijskih igrah v Londonu. Star je 17 let. Ze s 14 leti je preplaval 440 ja-dov (jard 0*914 m) v 6 minutah in 15 sekundah: lansko leto je pa porabil za to razdaljo samo še pet minut in 21 sekund. Njegova sestra je najboljša plavalka v Avstraliji, stara je 15 let. 24 km v 3 tirali in 24 minutah je preplaval lansko leto v Londonu Jarvis, danes se zopet skušajo. Dirkanje s kolesi. 10 km v 7:20 (7 min. 20 sek.) je prevozil Steilbrink ob Renu; v uri je prevozil 85-52 ktn. Na Franco s k e m so dirkali na 100 km. Parent je bil prvi v eni uri 19 minutah 35'/o sekunde. Mojstrstvo Francoske v tej dirki se izvojuje vsako leto od leta 1885. naprej. Začetkoma so dirkali še na visokih kolesih; najboljši čas je bil tedaj 3:28:15. Leta 1889, so vpeljali nizko kolo; 1906 leta je dosegel Darragon dosedaj najkrajši čas 1:14:57. Le dvakrat so dosegli Nefrancozi mojstrstvo, namreč Angleža Henri Farman in Eduard Taylor. Major T a y 1 o r, znameniti črnec, je bil rojen 1. 1878. Leta 1896 je tekmoval v New Yorku pri šestdnevnem dirkanju in je prevozil 2789 km, 284 km manj nego zmagovalec Hali. L. 1901 je prišel v Evropo in bil pri različnih dirkah 39krat prvi, 15krat drugi, in 2krat tretji; 1903. 1. je zmagal v 31 dirkah. Letos je prišel iz Amerike zopet v Evropo. V C u r i h u v Švici so priredili dirkanje po cesti na daljavo 100 km. Udeležilo se je 71 dirkalcev. Prvi je bil Blum v 2:50:40. Paris-Bruselj, 391 km. Oglasilo se je za cestno dirkanje 39 tekmecev. Prvi je bil Vanhouwaret v 15:20:35, na uro povprečno 25-5 km. Svetovne rekorde je dosegel Holandec Vanderstuyft 14. junija v Ant-werpenu. Za 20 km je dosegel čas 14 min. 27 sekund, 30 km 21:04, 40 km 29:32, 50 km 37:01, 90 km 1:09:11, 100 km 1:16 54 sek., 10 km 7:26.. Avtomobilizem. Petrograd-Moskva. Drugič so vozili po tej 686 km dolgi poti 1. junija. Prvi je bil Hernery v 8:30:48; rabil je 51 minut in 22 sekund manj nego Duray, zmagalec lanskega leta. 1 km v 31 sekundah je prevozil Liese na motornem kolesu. Gorsko vožnjo Montreux-Caux v razdalje 6 km so priredili 24. maja švicarski avtomobilisti. Cesta se je vzdigovala za 10%. Kljub padlemu snegu je prišel 60/70 HP Martinivoz v 8:54 do cilja. Voz Piccard s samo 20 konskimi silami je potreboval 14:05. Tovarne avtomobilov. Francija jih ima 205, Amerika 111, Italija 80, Anglija 62, Nemčija 33, Belgija 18, Avstrija 4, Španska 2. Razmerje tned Francosko in Avstrijo !!! Tak o zv a ne princ - Henri -k o v e vožnje iz Berolina v Frankfurt sc je udeležilo 130 voz, 117 jih je prišlo v Frankfurt. Nemških voz je bilo 98, belgijskih 10, avstrijskih 4 itd. Ne\v Y o r k - P a r i s. Nemški voz Protos je prišel 4. junija v Harbin, odšel je 6. in prišel dvanajstega v Hajlar. Ameri-kanskemu vozu Thomas se je zlomilo krmilo in je prišel v Harbin šele 8. junija. Takoj ta dan je odšel. Italijanski voz Jiist bi bil moral priti 15. junija v Harbin. M o t o r s k i čolni so tekmovali Ne\v Yorkom in Bermudskimi otoki. Razdalja 670 morskih milj (morska milja 1852 m). Zmagovalni čoln lanskega leta, Ailsa Craig, je bil tudi letos prvi; a dočim je potreboval lansko leto skoro 65 ur, se mu je letos posrečilo znižati čas na 43 ur in 15 minut. Čoln je 59 čevljev dolg, 10 širok in gre 4 čevlje pod vodo; ima Swift-motor. Atletika. Pod besedo »atletika« ne razumemo samo vzdigovanja težkih uteži, temveč tudi skakanje, metanje težkih kamenov, tekanje itd., sploh vse takozvane ljudske športne igre. Zato bomo odslej o vseh teh športih poročali pod imenovanim naslovom. nadenj ter mu namakal glavo z ostankom vode. Ni pomišljal. da njemu nič ne ostane. Vse to sem gledal. Prestrašen sem stal v daljavi, da bi ne čul njegovih opravičenih očitkov, ln polastila se me je groza kakor Kajna, ko je ubil brata . . . Pismo Boltatuja Pepeta. (iespud redehter! Aha, zdej pa že vem, za kua se „Sluvensk Narud" tku gor drži, de sa šli Krajnci na Duni h tistmo slavnostnem sprevod. - Ud konca, ke sa pršli na Duni, se še ni nč prou tijedu, še clu puhvalu je mal Krajnce, al kokr mu je na nus pršlu, de sa šli iz Krajncem tud iblansk ribči na Duni, je pa kar ud jeze ratu vs rmen in je piliu, ket gad če mu na rep stopeš. ■4'*>*-~ .-r 1 mm M - . W mam^ -z'- ^ \ v >* »t- i' v1-- ' . ■■."*«•.'*'" • •. Iu za kua, misija, gespud redehter, je »Sluvensk Narud« zavle ribču taka jeza kuhu? Ke nc, oberribč je na vsaka viža gespud dohtar Taučar u Iblan. Ce sa že itiislel iz iblanskem ribčm pu Duni voda delat, b se gvišn šikal, de b uzel tud gespud dohtar Taučarja iz saba, ke je tku hud in navarn ribč, de mu ja vse ribe iz vode na suh pulakiraja, če ga le zagledaja iz palca ke pr vod. Tu žc manira pugerva, de se tacga ribča uzame iz saba na Duni. Uni pa te manire nisa zastupil in sa na-mest gespuda dohtar Taučarja uzel iz saba Kregarjuga Hanza, de je pu Duni prazna mreža iz saba ttlaču. Men b se tu tud fržmagal in če b mou jest tkula ene cajtcnge u rok, kokr jh ma gespud dohtar Taučar, tu b šc use drgač ruguvilu in peglu Krajnce, kokr jh je peglu »Sluvensk Narud«. Ce čni prou pu pravic guvort, jm inorm kar ti ksiht puvedat, de prou ta prava vornga res ni bla pr tetn sprevod, zatu pa je tud zavle tega na use plati zamera in jeza in kua u še use iz tega vn pršlu, se pa še na ve. Učcri sm guvuru iz enmo rihtarjam in ta rihtar m je pravu, de gespud Jakupič tož ta zelenga Jurja na krvau rilit, zatu kc se jc upu brez negauga duvulejna na Duni. Ce pu ta malem uzamema štrafenga — m je reku rihtar — tok morma ta zelenga Jurja na gauge ubsodet, posebn če gespud Jakupič na u tou nč udjejnat. Zdej nej pa pumisl en člouk, kua u ta zelen Jur pučeu, če ga uja ubesl na gauge. Tu tnu nazadne na u nč druzga kazal, kokr de u res v isti. A jh nč vest na peče, de sa taka naumnast naredi, ke b čist lohka gespud .lakupiča uzel iz saba na Duni, ke je glih tku ud jeze zelen kokr nlin Jur, pa b blu usega špetera konc iu rihtari b mel gmah pred gespud Jakupičam in pre ta ze-ienmo Jurjam. Tu sa že dve rči, nad kerm se lohka en člouk gor drži in čez tiste Krajnce, ke sa šli na Duni šimfa. Pa tu šc ni use! Lohka b našteti še en cett regement narodnast, ke sa jh pr te prložnast naredi, pa jm nečm preveč težek srce delat in spajna udgnat. Zatu nej tlela puvem sam še neki, kar res na morin zamoučat in pa de sc uja druh bert vedi pu tem rihtat, kedr uja spet Krajnce kam cehteral. Vidja, ta teden preh ta večer pred svetem Janezam Krstnikam sa iblansk »Sukoli« ud ene du trinajst, prštimal gor pud Tibuli, tam na ta zaplankanmu svet ena veselica iz vognam in riglšpilam. Kuku je blu na tc veselic luštn in kuku sa »Su-kolci« vogn jedi in se na ringlšpile vuzil, tu sa uni že use puvedal. Puvedal sa tud, de je biu prekc konc en raufajne in tu sa puvedal tku nekok zanečliu, de se še men fržmaga. In za kua je tu dobr? Usak pa-metn člouk vnder ve. de en mal raufajna pr tak veselic glih tku paše, kokr čem kufe na kašn mastn kusiu. Kua pa jc tu za ena veselica, če se nč na zašpil in iz rau-fajnam se usaka veselica ta nar leuš zašpil, drgač res tli ta prauga konca in člouk na ve. il nej b šou že dam, al nej b še pu- čaku, de u konc. In če iblansk »Sukolci«, ke sa vndr, kokr sami prauja, intelegenten Idje, spuznaja za putrebn, de se pr en veselic mal puraufa, tok tud mi navadn ldje na morma mt nč preke tem in je ta nar bttlš, dc se pu nli rihtama. A misija, de b »Sluvensk Narud« res kej širnfu čez Krajnce in se gor držu, ke sa šli na Duni, če b se en mal, če preh ne, pa saj na pajngof pukluftal? Prou nč; še puhvalu b jh, dc sa se puštrekal; ke krajnsk leberalci, pusebn pa iblansk frakari za-stopja ta reč in veja, kdaj je cajt za upilt. Tu je ta trek uržah, de sa pršli usi Krajnci, ker sa šli na Duni, pr krajnskeh leberalceh ub kredit in sam Buli ga bod zahvalen, de jest nism biu zravn. Mene b blu že tku sram, de b na vedu, kam b se djau, če b tkula »Sluvensk Narud« pu men udriliu, kokr udriha pu tisteh, ke sa šli na Duni. Pu druh plat m je pa spet žou de nism biu zravn, de b vidu, kuku sa se Krajnci pu Duni iz sluvenskem trobojneam štrekal. ke tu ni kar ke u en dan; tu ta nar buiš veja še tist celsk »Sukolci«, ke sa jm soje cajte u Ormože na štajarskein fana uzel, de sa se mogl nazadne še zajna tožart. Tlela pu Iblan b se še usak pu-staulu iz sluvenska trobojnea in pud Tibuli kuzouce ubraču, na Duni jt iz taka fana, je treba pa že mal več kurajže in šnajda, kokr ga maja iblansk leberalci ukul ta »Sluvenskcga Naruda«. IL priloga ^Slavim®®*« Mev« 146, 27. junija 1908. Nemški rekord v hoji 50 km je izboljšal 17. inaja Schvvengler v Berolinu ua S ur in 7 min. Skok v daljavo. Dosedaj najda-Ije brez deske je skočil Irec 0'Connor, namreč 7*67 m. Na Angleškem skoki do 6 m ne veljajo kot posebno izvrstni. Kaj pa pri nas? V tekanju na 1000 m se je skazal mojstra Nemec Oskar Quary in znižal nemški rekord na 2:43'/r. (2 min. 43'/» sek.) I n t e r e s a n t n o tekmo priredi 28. junija francoski Sport-club de Mame. Prvi del neke poti mora iti vsakdo peš, drugi del mora prevoziti na kolesu, ostanek pa v čolnu. Pot je dolga 12-5 km, prvi del 5 km, potem 3-5 in 4 km. Svetovni rekord v tekanju 1500 m je znižal Anglež Wilson v londonskem stadiju pri poskusih za olimpijske igre na 3:59'/s. .34 km n a c e s t i je prehodil v 3 urah in 20 minutah Nemec Emerili Ratli. Cas je izvrsten, na uro pride povprečno več nego 10 km. Lov. V Afriki mora biti še vedno veliko število levov, leopardov in drugih divjih mačk. Lansko leto so izplačali premije za 358 levov in 809 leopardov samo v Nemški Vzhodni Afriki. Le malo mačk ubijejo na lovu, večinoma jih ujamejo v železje in potem ustrelijo. Streljanje. Pri Parizu so streljali na golobe na razdaljo 28 m. Najboljši je bil Rainey, ki je v 25tih strelih ravno tolikokrat zadel. Francozi in A m e r i k a n c i so se skušali v streljanju. Francoski klubi so dosegli 21213 točk, amerikanski 21125. — Lansko leto so bili Ainerikanci boljši. Zrakoplovba. B r a t a W r i g h t sta že v Parizu in bosta delala tam svoje poskuse. D e 1 a g r a n g e je obletel v Milanu s svojim aeroplanom vojaško vežbališče desetkrat in preletel pri tem 17 km; vzdržal se je v zraku 16 minut 30 sekund, letel je približno 10 m nad zemljo. Najboljša krma za pse je in ostane FaHingerlev kolač za pse ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj rediien. 50 Kg K 23.-. 5 kg poštn. prosto K 320. Fattingerjev Puppy Bisqoit za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K3'50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolače za pse In krmo za perutnino VVIener-Neustadt. - Nad 2š0 prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom. 467 26—10 Pozor! Podpisani priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin ter kolonijalnega blaga. Na deželo pošilja poštne pakete po 5 kilo proti povzetju. S. H. Škerl 1549 Sv. Ivan pri Trstu. star Nekdo želi kupiti dobro ohranjen 1556 3 2 : harmonij,: ki ima precej močen glas. Plača ga takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajoCo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na naravi!« alkalična kisSšrcs Ta pijača vpliva oliladilno in oživajoCe, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (.Vili.) Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zalog« pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-Ljubljnna. 114 52-26 Prostor za brivnico ki se je nahajala tamkaj več let, se odda. Več se izve pri Mariji Lah, Jesenice št. 25, Gorenjsko. 1571 1 — 1 Tr 2 estavracija 3 nalogo piva v večjem mestu )stre, je odda v najem. Podjetnici morajo razpolagati Z večjo v;oto denarja. Ponudbe pod „ Podjetje", po^te \ re^tante, Zjubljana. Lepa hiša dvonadstropna, na vogalu, z večjimi in manjšimi stanovanji in prodajalniškimi lokali, davka prosta, se proda iz proste roke pod ugodnim pogojem. Naslov pove uprava „Slovenca\ 1557 4—2 Išče ss služba za pridno, v trgovini mešanega blaga popolnoma veščo in popolnoma zanesljivo prodajalko. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 1522 5-4 Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, Katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rasi brk in las, proti izpadanju las In za odstra-njenje prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juriši6, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—13 i Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami se s 1. avgustom t. 1. ceno oddat Stari trg št 12 lil. nadstropje. 1532 3—3 Izurjeni kamnoseki se takoj sprejmejo za Beljak. Povpraša naj se v tovarni za umetni kamen Seb. Unterhuber, Ljubl ana, Dunajska cesta št.73. 1551 2-2 Lovec, oziroma gozdni čuvaj, po dolgoletni praksi izkušen ekonom, umno vešč tudi kletarstva, išče službe, Če le mogoče v Ljubljani ali vsaj v okolici. 1524 3 3 Ponudbe naj se izvolijo poslati pod šifro »Lovec« na upravništvo „Slovenca"' V najem se odda dobro idoča večja 1526 4-4 trgovina z mešanim in manufakturnim blagom v lepem kraju na Kranjskem, kjer je tudi železnična postaja in v bližini dveh tovarn (mesečno se proda do tri tisoč kron); podjetnemu trgovcu bi se promet zdatno zvišal. Praša naj se pismeno pod šifro: »Podjetnost št. 3000«, poštno le žeče v Ljubljani, glavna pošta. Lepa zračna 661 16 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. | K 330.000 * m glavni dobitek jg 7 letnih žrebanj 7 pri nakupit treh gotovo izžrebanih M : originalnih srečk : jifi ki se vedno zopet lahko prodajo: g 1 srečka avstr. rdečega križa, 1 srbska drž. tobačna srečka, ** 1 Josziv ,,Gutes Herz" srečka. Prihodnje žrebanje že I. julija I9G8. j Vse tri orig. srečke skupaj K 90-25 » ali v 36 mesečnih obrokih a K 3-—. 3 Že prvi obrok zagotovi igralno pravico 3 do vseh originalnih srečk pod oblastv. —^ nadzorstvom. — Zaznamek izžrebanja W ,Neuer Wiener Mercur" zastonj. jg Menjalnica 01 ON SPITZ, Dunaj, I j|C Schottenring 26, ogel Gonzagagasse. SttlttUl Proda se trgovina pod jako ugodnimi pogoji na zelo obljudenem kraju z modnim blagom za dame in gospode, galanterijskimi, kirurgičnimi in drugimi predmeti radi rodbinskih razmer. Trgovina, katero vodi tudi lahko dama, je jako dobro vpeljana in je ustanovljena že leta 1845. Ponudbe pod: ,Ugodna prilika' na upravništvo ..Slovenca". 1521 3—3 I I ►S ® H n t i Destilacija Ma spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve-[#] ževalnih pijač se takoj prične z najboljšim fjyj1 uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in tudi prodajo se jamči ter uredi temeljito in strokovno manipulacija na licu mesta, Obširne informacije v dosego dobre kupčije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68882" na M. Dukes Nachf. 1013 10 Dunaj, I/l, Wollzeile 9. vožnja s Cunard Line U Ameriko In Kanado 5 najzložnejša, i1 najcenejša in najvarnejša 644 18 Bližnji odhodi Iz Trsta 1 Slavonija 7. julija, Panonija 21. julija 1908. KarpathiA 4. avgusta I90f. Iz Liverpoolat Lusitanja največji najlepši parnik 4. in 25. julija, 15. avgusta, 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 11. julija, 1. in 22. avgusta, 12. septembra, 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. ^širna Norveško, Spicberge in v Zabavne vožnje Avstr. Lloyda u Trstu s posebnim parnikom ,,Thalia". II. potovanje na sever od 3. do 31. avgusta Kieli pokrajino večnega ledu. Vožnja po morju z oskrbo od 700 K višje. znamenita morska po morju PntnvamV IY 'z Bremerhavna v Trst od 5. septembra do 1. oktobra v znameniti lUlUTdllJC IA. kopališča atlantskega oceana, na Špansko in v AlžSr. Vožnja z oskrbo stane od 520 K višje. PfltfiVfllliP Y v severno Afriko, na Špansko in Baleare iz Trsta od 8. oktobra do I UlUVdllJt A. 4 novembra. Cena vožnji po morju z oskrbo je od 650 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son, Dunaj, I., Stephansplatz 2, pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. 1180 14 — 8 Pojasnila daje R. Ranzinger in Edvard Kristan v Ljubljani, kakor tudi glavna agentura Avstr. Lloyda na Dunaju, I., Karntnerring 6. Podružnica a v Spljetu. ■ Oelniftka glavnioa I I I K 2,000.000. I I ——■——■—■ ihmmibi.HIHIM nmn —w——— 1 ■——— ljubljanska kreditna banta v Ljubljani, s,ri,ar|^teP!!ll;ce i,ev- promese na dun. komunalne srečko po K 15 '/2- Žrebanje I. julija. Glavni dobitek K 400.000. promese na kreditne srečke po K 18. Žrebanje dne I. julija. Glavni dobitek K 300.000. Obe promesi skupno le K 32. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po Podružnica i v Celovou. i I Rezervni fend 1 1 1 1 K SOO.OOO. 1 1 1 Velika zaloga pravih Švicar* skih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrniae. Nikel ure od gld. 1-90 do 10 -Srebrneure, , 3 00 . 40-— Zlate „ » , — „ 860*— Zahtevajte moj novi oenik, ki ga pošljem brezplačno. Fr. P. Zajec LJubljna, Stari trg 26 priporoča svojo dobro urejeno za-logo raznih o&al, ££ipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. Oftala In ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to&no in ceno. Veliko serijska prodajo! kakor tudi 60°|0 nižje cene pri vseh poletnih predmetih batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigne k „Anžleško skladišče oblek" in * platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. O. BERNATOVIC 1320 -i I «uj-mm R»I Ji JlleMl iil I ■•f* '! n"p o 81! p* o?" Kron Kosk. pat. »•— srebr. rojk. C— želez. . 7-arebr. dvoj. plašč . . 8-— Kron budilka . . 2*40 sveteča . . 3*— z bltj n. zv 5* — kuhinjska . 3*— V Kron ura 7. nihal. 7' — z bitj. n. zv. — z budilko 10 — z godbo IS — Izvirne Ornega, Schaffhnusen, Glashiitte, Hellos, Amalfa, c. kr. preizk. od K 1», kakor tudi zlatnina ln srebrni na po izv. tov. cenah. 3letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj. Mox Bobnel, Dunaj Zapriseženi cenilec in vesiak. — Največja in najstarejša tvrdka. - Ustanov 1840. — 5000 slik v katalogu zastonj 1300 in franko zlepim sadnim vrtom, št. 62 v Št. Vidu nad Ljubljano, po d. pri Ščurku je na prodaj. Poizve se pri L. Štrukelj v Št. Vidu št. 48. 1576 (2 1) ETERNA kraljica i cevk za pipe! - Velike prednosti napram vsem dosedanjim ustnim cevkam. C. kr. avstr. patent. Zdravniško priporočeno. ——^—— ■■■■ m^r Lekarna ,Pri zlatem orlu' Hr. Ph. Mardetsclilaeger, kemik u Ljubljani Jurčičev trg - Pri čevljarskem mostu \\ Dunajske želodčne kapljice, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove odganjajoče Steklcnica 20 v., 6 steklen. 1 K. Odvajalne krogljice (posrebrene), želodec in črevesje čisteče. _____-o-——, Škatljica 70 v , 6 skatlj. 3 K. Prašek proti kašlju in Zeliščni sok proti kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklcnica 1 K, 6 steklenic 5 K. Chlna-železnata malaga drt kri in moč oslabelim osebam. 1 stcklenica 2 K, o steklenic 10 K. Želez-nate krogljice s čokolado, za mnlokrvne in blede ženske in dekleta Fluld, vribalno sredstvo, proti revmatizmu in protinu. Steklenica I K, 6 steklcnic 5 K Vsa živinozdravilna in ilvlnoredilna sredstva, - živinski in prašičji rcdllni prašek itd.- ,Ada'--preparati (ime oblastv. zavarovano) so najuspešn. uporabljivi: Ada-milo in crSme povzroči najlepšo polt; Ada-zobna esenca in Ada-zobni prašek, najlepše zobovje; Adn-lasna voda in pomadn, rast Us; -nikake izgube las.- Vsak komad ,,Ada"-preparatov velja 1 K. N <9 « i. 1? i? O J? «9 * £ -J * o «« * f o 1124 16 Slavnemu občinstvu, letovičarjem, hribolazcem, trgovskim potnikom i. dr uljudn naznanjam, da sem vzel v najem dobro znani v v hotel „Stemarje" v Škofji Loki. Isti je popolnoma prenovljen, ima 13 na novo, elegantno opremljenih sob za tujce, kopalno sobo, velik senčnat vrt, vodovod, električno razsvetljavo itd. Istotako bode skrbljeno za vedno sveža jedila in dobro pijačo po najnižjih cenah. Za obilen obisk se priporoča 1559 2—2 A. Jerala, gostilničar. Gothaška zavarovalna banka na življenje na podlagi vzajemnosti, 1 .">68 3 1 1132 milj. kron. 606 „ 292 „ >i ii Začetkom mn jn. 19(>H. Stanje pravih zavarovanj na življenje.......... Doslej izplačane zavarovane svote............ „ dovoljene dividende................ Vedno visoki prebitki koristijo neprikračeno zavarovancem. Nezapadljivo Neizpodbojno Svetovna polica že vnaprej. po 2 letih. po 2 letih. Prospekte in pojasnila daje brezplačno zastopnik banke ============== Mihael Kastner, Ljubljana. -------- ------- Zakonito zajamčeno. ,Hygienicus< Zakonito zajamčeno. senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine oprave, za bela kakor tudi batvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd. »Hygienicus« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna. Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile. Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah. 1522 20 -3 L. Chiozza & Co. Varstvena znamka. červinjan (Primorsko). •M Franja Suhadolc, Ljubljana, Rimska cesta 9 si usoja naznaniti preč. cerkvenim predstojništvom in slav. p. n. občinstvu, da izdeluje po najnižjih cenah • cerkvene panamente - Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo EDUARD STUHL specialist zn slikana cerkvena okna Gradec, Annenstrasse št. 39 nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMBR v Gradcu 1438 2 se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo m® slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu •m v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj. G. Eduard Stuhl, umetni slikar na steklo, je letos postavil tudi v ladji naše nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evangeljski ali ženski strani poleg altarja Matere Božje sliki sv. Ane in sv. Magdalene. More in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti. Župni urad v Vodicah 28. novembra 1907. Žužek Simon, župnik G. Eduard Stuhl iz Gradca je napravil za tukajšno župno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo in zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo. Župni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Anton Kreiner, župnik. spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti. tt t« Najcenejša In najhitrejša vožnja v Ameriko je s pomiki „ Severonemškega Lloyda a m mm Bremena Neu-Dork s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ^ Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 26 Edvard Tavčar-ju,« koismiii unčah «.35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiSlerju". Odhod Ii Ljubljane je vsak torek, četrtek in aoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reelna in aolidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mesiko, Californla, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington. nudi naše društvo posebno ugodno itvanredno ceno Čez Galveston. Odhod na tej progi it Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko B«ltlmor« ln na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo Itd. itd. Štefan Nagy 1498 5 -4 trgovina z železnino Ljubljana nsKlEaKi Ljubljana Priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, železniških šin, Roman in Portland-cementa, dovjskega gipsa, bičevje za štukature, žice, mreže, bodeče žice, I. kos proti jamstvu, orodje za mlačbo, samokolnic, pohištva za vrt, omaric za led, strojev za sladoled, stiskalnice za sadje, pipe za pivo i. t. d. III. priloga ..Slooenca" Aiev. 146. sfnš 27. junija I9(?8 Bržovni zbor. Dunaj . 26. junija. Proračunska razprava. Najboljša jed se človeku pristudi, ako mu jo vsak dan opoludne in zvečer polagajo na mizo. Proračunska razprava je zanimiva nekaj dni. Govorniki iz raznih dežel in strank slikajo razmere z višjega in nižjega stališča, spretno in nerodno, milo in divje, vsi pa v črnih, gotovo pa v temnih barvah. Bela vrana je govornik, ki hi hvalil vlado, četudi sede na ministrskih sedežih njegovi ožji somišljeniki. Vlada je strelovod, v katerega udarja ognjena in vodena strela in se izgublja v zemljo navadno brez posebne škode. Groma in bliska je mnogo, črni oblaki se večkrat zbirajo nad ministrskimi glavami. Ako pa je ministrski predsednik spreten državnik, o pravem času zvoni oblakom, strelja iz topov hudi uri in razžene nevarne oblačice, ki nosijo ledeno zrnje v svojih gubah. Dr. Korber je nekaj let z raznimi sredstvi in zvijačami krotil duhove ter odganjal nevihto. Mera pa je bila polna in zasluga je v prvi vrsti bila slovenskih poslancev pod vodstvom dr. Šusteršiča, ki so ob ugodni priliki jeguljo ujeli v mrežo in jo vrgli na suho. Tudi baronu Dečku je že tesna predla med proračunsko razpravo.NVahrmundova afera je sprožila znamenja za kulturni boj, ki ga že nekaj let pripravljajo židovski listi in njihovi trabantje. Priganjači so brezvestno pobunili vseučiliško vročekrvno mladino, da se je kar kadilo na univerzah. Naučni minister dr. Marchet je sedel kakor mož na visokem slemenu brez vrvi in lestve. Podrli so zgradbo državne avtoritete, da jc zlezel zopet na trdna tla. Ta afera je zapustila žalostne spomine v parlamentarni zgodovini, pa tudi razširila razpoke v kabinetu in med vladnimi strankami. Le s težavo in velikim trudom vzdržuje baron Beck sedanji vladni sistem. Podpira pa ga tudi prepričanje mnogih strank, da je v sedanjih parlamentarnih razmerah vsak drug boljši sistem nemogoč. V slučaju, da bi parlament sedanji vladi kot celoti odklonil državni proračun, mogoča bi bila le uradniška vlada, katere pa si ne želi nobena stranka. Ta psihološki moment daje baronu Becku moralno podporo na trnjevi parlamentarni poti. Zato mu je tudi danes zagotovljena večina, ko bode zbornica glasovala o državnem proračunu. Konec razprave. Kadar se daljša razprava bliža koncu, je vedno jako živahno v zbornici. Nervoz-nost je itak običajna bolezen vseh parlamentarcev, ki nimajo polževe krvi ali vo-lovskih živcev. In ta nervoznost raste od dne do dne, od seje do seje že vsled splošne utrujenosti. Ni ravno malenkost, dan na dan posedati po deset ur v pozno noč v zaduhlem, pa tudi s politično elektriko nasičenem zraku. Bil pa je v zadnjem desetletju menda edini rumunski poslanec dr. Zurkan, ki je zvesto in mirno poslušal vsakega govornika in tudi vsakemu častital, četudi je mlatil le prazno slamo. Posebno pozornost so sinoči vzbujali kršč. poslanca Zaunegger iu Sturm ter član »Slovenskega kluba« dr. Hočevar. Zaunegger je zagovarjal nravnoversko vzgojo mladine in krščansko svetovno na-ziranje. Sturm pa je jako spretno med živahnim odobravanjem ožigosal terorizem socialnih demokratov. Dr. Hočevar. Kazalo na uri se je pomikalo že proti polnoči, ko je prišel na vrsto naš tovariš dr. Hočevar. Naš »Slovenski klub« je bil določil poslanca Grafenauerja, da govori o koroškedm šolstvu. Izvršil je svojo nalogo izvrstno. Slučajno pa v ponedeljek med Grafenauerjevim govorom ni bilo v zbornici nemških poslancev s Koroškega, zato ni bilo dosti hrupa. Sinoči pa je bilo kakor v peklu, ko je dr. Hočevar govoril o koroških sodiščih. Izprva so bili zbrani okoli govornika dr. Hočevarja le slovenski in češki poslanci ter Kinspinner, ki pa ui kaj motil govornika. Kar pride v krog poslušalcev grot Sternberg, in v istem hipu se zgrnejo skupaj socialni demokratje, kakor vrane na čuka. Pripomnim pa, da se tudi nemški socialni demokratje niso zadirali v govor- } nika. Tem glasnejši pa so bili koroški nem- I ški nacionalci Nagele, Dobernig in drugi, katerim je prišel z medklici na pomoč neizogibni Marckhl. Tacega ropota, krohota in krika že dolgo ni bilo v zbornici. Bila jc tudi polnočna ura, ko rogovilijo vinski duhovi. Pri vsakem stavku so kričali Nemci: »Ni res! Laž! Kaj se vtikate v koroške razmere!« Ko bi bil tovariš dr. Hočevar sangvi-nik. kar ni, zmetal bi bil že sredi govora vso visoko kopico sodnih aktov nagajivim kričačem na glave kot »argumentum ad homineni«. Toda dr. Hočevar je stal kakor skala trdno v razburkanih valovih političnih strasti. Krepko iu s popolnim uspehom so odbijali nemški naval razni slovenski in češki in nekateri poljski poslanci pod vodstvom neumornega dr. Benkoviča. Prepričali smo se zopet, da resnica oči kolje. Koroški nemški poslanci hočejo tudi v zbornici prekričati in zadušiti pritožbe tlačenega iu zatiranega slovenskega rodu na Koroškem. A če je še pravica na svetu, mora tudi obupajoči glas koroških Slovencev prodreti do najvišjih krogov. »Iustitia fundamentum regnorum« je in ostane glavno načelo vsaki vladi, ki hoče vladati v mnogojezični Avstriji. Dr. Hočevar je svoj poldrugourni govor končal med burnim odobravanjem mnogih poslancev. Obe galeriji sta bili polni radovednega občinstva, ki je pazljivo zasledovalo burne prizore v zbornici. Seja je bila zaključena ob M>2. uri. Danes so govorili še socialni demokratje Hanusch, Riese, Daszynski, Cingr in Bretschneider, nemški naprednjak Giin-ther in kršč. socialec Schoiswohl. Za ravnopravnost pri sodiščih. O dr. Hočevarjevem govoru nam piše drug očividec: Sinoči okrog polnoči je prišel na vrsto poslanec »Slovenskega kluba« dr. Hočevar. Človek bi mislil, da ob tej pozni uri ne bo nobenega razburjenja, nobenega zanimanja za debato. Toda kakor nalašč! Ze med govorom krščanskega socialca Starina se je napolnila galerija z ljudmi, ki so prihajali iz gledališč in restavracij gledat, kaj počno izvoljenci ljudstva ob tako pozni uri v razsvetljeni palači. Vsled praske med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati je prišlo v zbornico mnogo poslancev. ki sicer konferirajo v klubih in po hodnikih. Nameravalo se je že nocoj končati razpravo, pa so čakali poslanci v nenavadnem številu v zbornični palači. Ob takih razmerah je začel govoriti naš dr. Hočevar. Mirno in stvarno je odkrival neznosne krivice, ki se godč obmejnim Slovencem v jezikovnem oziru pri sodiščih. Sodišča, kjer naj se nepristransko deli pravica, odkoder naj se človek vrača pomirjen, so postala v zadnjem času izključno torišče šovinistiških agitatorjev, ki namesto, da bi s strankami občevali prijazno v razumljivem, domačem jeziku, z brutalno silo preganjajo iz sodnih dvoran našo govorico, ki ne trpe, da bi stranka pri sodiščih izpovedala v materinem jeziku, v katerem edino se je mogoče človeku natančno in dolčno izražati. Človek z navadno pametjo bi mislil, da jc kaj takega, kar se godi zlasti pri koroških sodiščih, v moderni ustavni državi med civiliziranimi ljudmi, nemogoče, da vsaj sodišča, ako že ne drugi uradi, razpravljajo s trankami v jeziku, katerega stranka ume. Dr. Hočevar ni nameraval s kričečim patosom opozarjati na gorostasne krivice, ki se gode štajerskim in koroškim Slovencem, na bi ne bila tudi na mestu taka oblika, ampak je po svojem temperamentu skromno našteval neštete krivice, ki se gode Slovencem, in navajal najbolj kričeče kršitve zakona o ravnopravnosti od strani avstrijskih vsenemških sodnikov. Kri mora zavreti v žilah še tako mirnega človeka, ko čuje, kako oni ljudje, ki morajo čuvati zakone in deliti pravico, te zakone frivolno teptajo in trgajo v ljudskem srcu zaupanje j in spoštovanje v sodišča in zatirajo čut j pravičnosti. Umč se, da so slovanski poslanci krepko sekundirali vzklikom ogorčenja in protestirali proti takemu postopanju sodnikov. Človek bi ne verjel, da se dobe v ljudski zbornici elementi, ki bi soglašali s takimi razmerami, nevrednimi omikanih narodov, kaj še, da bi jih odobravali in zagovarjali! Pa so vendar prišli na plan! Nemški narod jih ima v svoji sredi! To so zastopniki tiste nemškonacionalne klike, ki životari po mestih iu trgih Štajerske in Koroške in ki ima najtrdnejšo zaslombo v tistem uradništvu, ki je po velemodri politiki avstrijskih ministrov, naseljeno med našim narodom ne zato, da dela po postavi, ampak da kaže, kako se lahko frivolno krši postava. Ta družba, med katero jc tudi mnogo janičar-jev, ki jc vsled prenapetega narodnega šovinizma iu vzgoje popolnoma topa in nezmožna za socialno delo, ki se le z odurnim narodnim kričanjem in kršitvijo zakonov more še nekaj časa vzdržati na površju, jc poslala na Dunaj krasne cvetke kakor so: Markhl, Malik. Kinspinner, Dobernig. Nagele, Kirchmaycr iu enake ljudi. O, ko bi jih bili videli! Tako mirno je pripovedoval Hočevar o trpljenju koroških Slovencev in navajal za nje trdne dokaze, a ravno to je učinkovalo na to nemškona-cionalno kliko, da je vikala, kričala in roh- I uela, kakor tudi v naši zbornici ni navada. Bolje usluge Slovencem niso mogli storiti. Avstrijska zbornica je vsaj videla, kako surove iu divje nasprotnike ima naše ljudstvo na Koroškem in Štajerskem, koliko mora trpeti naše ljudstvo od uradni-štva, ki je iz takšnega lesa, kakor :;o njegovi zastopniki. Kakor sem že povedal, se je naš poslanec opiral na fakta, ki so v raznih sodnih aktih, sedaj si pa mislite sodnika a la poslanec Markhl, ki je tudi sodnik, ki je na različne, z akti podprte trditve našega govornika kričal: >Ni res! Ni res!« Takega duha so vsi koroški sodniki in večina štajerskih. Mislite si na renegata Do-bernika, ki kriči na Hočevarja, zakaj govori o koroških razmerah. Ta mož bi dal zamašiti tunel pod Rožčico, da bi se pač noben Slovenec iz Kranjske ne mogel prikazati na Koroško. Tak abderit! Ali pa Nagele! Ta je bruhal take neumnosti, da je dr. Kreku, ki je stal poleg njega, postajalo kar slabo in si ui mogel pomagati drugače, da mu je zaklical: »Nc zbijajte takih neumnosti1 To je vendar preveč. Raje nas zmerjajte, pa nas ne boste tako žalili kakor s takimi neumnostmi!« Steitrvvenderju, ki je tudi koroški poslanec, se je početje lastnih klubovih tovarišev zdelo tako nedostojno in neumno, da jc prijel češkega poslanca Staneka pod pazduho in mu dejal: »Pojdi-va raje na vrček piva!« In res sc je tudi odstranil. Preveč bi bilo vse prizore opisati, a reči moramo: nemškonacionalni poslanci so skrbeli, da jc imel poslanec dr. Hočevar popoln uspeh. S svojim brutalnim nastopom so vzbudili pozornost in dokazali. kako je potreba urediti neznosne in krivične razmere po ondotnih sodiščih. Mi smo jim hvaležni, kakor tudi poslancu Hočevarju. ki jc podal zbornici vse interesan-tno gradivo, ki naj je preštudirajo tisti, ki so dolžni skrbeti, da se ohrani red in izvršuje postava tudi na Koroškem. Ob :i/i3. sta bila za glavna govornika izvoljena kršč. socialec Steiner in socialni demokrat Muhič. Stvarni popravki. I'red '/•>5. uro je končal zadnji govornik Muhič. Predsednik dr. Weiskirchner izjavi, da jc več poslancev priglašenih za stvarne popravke. Ko pozove grof Stern-berga, takoj vse dere k njegovi klopi. Ko grof Sternberg imenuje socialnega demokrata Daszynskega »strahopetca«, ker je pod varstvom imunitete danes dolžil nekega poljskega jezuita kaznjivega dejanja, tedaj se najprvo zakadi v njega socialni demokrat Seeliger. V istem hipu pa vsi socialni demokratje skočijo, mnogi čez klopi, proti Sternbergu. Nastal je nepopisen hrup, bila je skrajna nevarnost, da se zgrabijo. Predsednik prekine sejo za nekaj minut. Ko sejo zopet otvori, odtegne grofu Sternbergu besedo. Ta pa seveda s tem ni zadovoljen ter kriči proti predsedniku v hrupu nerazumljive besede. »Slovenski klub« se je včeraj popoldne v štiriurni seji posvetoval o raznih važnih narodnih in gospodarskih vprašanjih iu sklenil: Tovariši Fon, dr. Benkovič in dr. Hočevar naj čim preje izdelajo načrt jezikovnega zakona za slovenske pokrajine. Glede na drž. žga-njarino zahteva klub večje ugodnosti za domače žganjarne in višji državni prispevek deželam. Preden se klub odloči, kako glasuje o dotični vladni predlogi, izvolil je poseben odbor, da natančno prouči vladni načrt s posebnim ozirom na naše kmečke razmere. V ta odbor so izvoljeni poslanci Šuklje, Povše, Fon in Roškar. Masaryk popravlja. Nasproti poslancu Silliugerju izjavlja Masaryk. da se r.i noben njegov učenec usmrtil zaradi njegovih predavanj. Nato strupeno napada katol. duhovščino. Poslanci duhovniki zapuste zbornico. Grof Sternberg kliče predsedniku: »Masaryka pustite, da govori celo uro. Nečuveno. Socialne demokrate vedno ščitite.« Myslivec tudi kliče proti Masaryku. Predsednik pozove Masaryka k stvari. Nadaljni stvarni popravki. Bieiohlavvek pravi, da je I)aszynski lopov in lažnjivec, če ne prekliče svoje žalitve katol. duhoščine. Govore še Ha-genhofer, Malik. Hoffmann-Wellenhof in I )aszynski. Glasovanje. Okolu S. ure zvečer naznani predsednik, da se prične glasovati. Odklonijo sc niinoritetni predlogi soc. dem. Seitza o črtanju dispozicijskega zaklada, soc. dem. Diamanta na črtanje postavk o soli in Beera o zvišanju postavke prejemkov poštnim uslužbencem. Zbornica odobri na to proračun, kakor ga jc predlagala vlada. Nadalje odobri zbornica vse po proračunskem odseku odobrene resolucije razven Sturniove glede na pcrccntualno število judov po vseučiliščih, ki se odkloni /. 205 proti 162 glasovom. Med resolucijami je tudi, ki zahteva, naj se podržavi južna železnica, in Wolfova, naj se ustanovi v Pragi nemška slikarska akademija, ki obvelja s 19-1 proti 189 glasovom. V zbornici nastane hrup. Češki poslanci na čelu jim Sternberg navale na Masaryka in Dr-tina, ki sta glasovala za resolucijo. Le s težavo predsednik pomiri zbornico. Jezikovni zakon za Spodnje Štajersko in Koroško. Min. predsednik Beck ie rekel Dober-nigu, da se misli pečati z jezikovnimi razmerami na Štajerskem iu na Koroškem, da doseže modus vivendi med Nemci in Slovenci. Dobernig je rekel, da prebivalstvo ne želi izpremembe sedanjega položaja in da ne more dovoliti koncesij in se pogajati, dokler se ne pogovori z ostalimi nemškimi poslanci. Dobernig, Finspimier, Hofftnann -Wellenhof, Marckhl in Nagele so sc podali k Becku in mu poročali ogorčenje, ki ga je povzročil v nemških krogih načrt o ureditvi jezikovnih razmer na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Beck je izjavil, da ne bo ničesar storil brez nemških poslancev. Kamen je zdaj izprožen. Razburjenje med nemškimi ponemčevalci nam kaže, da jc krenil »Slovenski klub« pravo pot. ko je izvolil pododsek za sestavo jezikovnega načrta. Svoje pravice morajo dobiti štajerski iu koroški Slovenci. Poslanci »Slovenska gkluba« so vztrajni iu ue bodo prej odnehali, da zadobe Slovenci pravice, ki jim grejo po avstrijski postavi in pa po pravici, ki ui vezana v nikake paragrafe. Otrovane pšice poslanskih ponemčevalcev kakor tudi nekega svobodomiselnega slovenskega lista jih ue zadenejo in padejo na tla. Beck in katoliško dijaštvo. Z ozirom na dogodke v Gradcu so se podali k Becku posl. dr. Lueger, dr. Fuchs, Hagenhofer in dr. Mayr. Beck je izjavil: Zastopam brezpogojno stališče enakopravnosti vseh dijakov bodisi ua vseučiliščih ali izven vseučilišč. Storiti hočem vse, da izvedeni enakopravnost in jamčim za popolno hrambo katoliških dijakov z vso državno avtoriteto. Vlada je dolžna, da skrbi za mir in red po vseučiliščih, da prepreči izgrede in kaznuje krivce. * * * GOSPOSKA ZBORNICA. Gosposkozbornična desnica je sklenila, da poda grof Thim izjavo, ki naglaša, da velik del desnice ostro obso;a vladno naučno politiko in da zato ne glasuje za proračun. Manjši del desnice za zdaj še glasuje za proračun, Tinin pa med glasovanjem z večino desnice zapusti gosposko zbornico. V proračunski razpravi govore za desnico grof Thun in Rhomberg, za levico dr. Barnreither, dr. Grabniayer in Plencr, za srednjo stranko pa pl. Skenc. Današnja seja gosposke zbornice je bila kratka. Barnreither je predlagal, naj se takoj predloži postava za vyarstvo mladine. Matuš je pozval vlado, naj izvede osobito po čeških pokrajinah jezikovno enakopravnost. Grabmayr je utemeljeval svoj predlog o reformi kmečkega kredita. Brez razprave sta se odobrili predlogi o svetovni poštni pogodbi in pa o kolka prostih ustanovah ob cesarjevem jubileju. AVSTRO - OGRSKA. Z vseučilišč. Rektor dunajskega vseučilišča je postal dr. Exner, češkega praškega dr. Leopold Hcyrovsky, nemškega pa dr. Jaksch. Mesto Wahrmunda se pozove na inomoško vseučilišče Hoermann pl. Hoerbach. Nemški nacionalni študent je sklenil, da izstopi iz katoličanstva. Na dunajskem vseučilišču je šlo »Proč od Rima« 85. na praškem 64, na brnskem 80, na praškem 58 in na ino-moškem 15 svobodomiselnih študentov. Ogrsko-hrvaški državni zbor. V ogrsko-hrvaškem državnem zboru sta se sprla 26. t. m. poslanca Farkashazy in Tutsek. ki je poslal Farkashazyju priče. Za državne uslužbence je določeno 18 milijonov kron. Poštni uslužbenci dobe 4,500.000 kron. Stotniški informacijski tečaj deželne brainbe. Sedanji štabni tečaj častnikov deželne hrambe se izpremeni v informacijski tečaj c. kr. stotnikov, ki bo trajal štiri mesece iu ki bo informiral stotnike o potrebnih teoretiskih znanostih. Svobodomisleci obsojajo svobodomiselnega študenta. Judovska >Wr. Allg. Zeitung« piše, da graški študent s svojim nastopom kompromitira svobodomiselnost in svobodomiselne smotre Zaslužena klofuta! KOLIKO VLADARJEV OBIŠČE NAŠEGA CESARJA V ISCHLU. V Isclil pridejo v kratkem obiskat našega cesarja in mu čestitat na jubileju sledeči vladarji: kralj Edvard angleški, kralj danski, kralj Jurij grški, knez Ferdinand bolgarski in kralj Karol rurnunski. SRBSKA KRIZA. Vladna stranka je sklenila, da vztraja na Velimirovičevi kombinaciji. Kriza se reši v ponedeljek. MAROKO. Admiral Berrier poroča, da je v ma-rakeški okolici porazil Hafidovo vojaštvo. KRVAVI DOGODKI V PERZIJI. Šali gospodari v Teheranu. Neprestano zapirajo šahu neljube osebe in plenijo. Zaprte so trgovine, politiški klubi in pro-dajalnice časnikov, ki jih plenijo. Šahova teta se je usmrtila, ko so ji porušili hišo. Dne 25. t. m. zvečer so streljali iz hiše gubernatorja Rešta na vojake, ki so takoj nato porušili hišo. Javno mnenje se zavzema za šaha. Turška vlada je zadovoljna s šahovim nastopom proti parlamentu, ker so se Turki bali, da bi vplivala perzijska ustava tudi na turške razmere. REVOLUCIJA V MEHIKI. Oboroženi delavci so osvojili in ople-nili mehikansko mesto San Viesca. Ranjenih in ubitih je mnogo oseb. V Viesco so odposlali štiri vlake vojakov. Sodijo, da je Viesca pričetek dolgotrajne revolucije. Dnevne novice. + »4000« ali »Politične sanje dr. Tavčarjeve«. Dr. Tavčar je objavil v »Narodu« dva članka o kranjski volivni reformi. Ker bi, ako bi jih komentirali, mnogo izgubili na svoji zabavnosti in romantični izvirnosti, podamo najmarkantnejše stavke čisto neizpremenjene: »Klerikalna večina! Ali ta tudi ni tako sigurna. Le tri mandate naj izgube klerikalci, pa nimajo več večine.« (To vedo tudi šolarji, kadar znajo odštevati) . . . »Notranjski, vipavski in belokranjski okraji niso klerikalcem nič kaj gotovi« . . . Kako pa bodo liberalci, katerim Tavčar zlasti na Notranjskem očita, da so strašno »klavrni«, te tri mandate dobili? Hitro je dr. Tavčar sestavil recept: »Ljubljansko vodstvo bo moralo sleči tisto politično megalomanijo, po kateri se je dosedaj odlikovalo« . . . (To je pa dobro povedano: verno je Tavčar s temi besedami fotografiral svoja prijatelja Trillerja in Hribarja.) Nadalje izvaja dr. Tavčar, naj se liberalna stranka popolnoma odreče na deželi vsem drugim mandatom razun trem: 1.) notranjskemu, 2.) vipavskemu in 3.) belokranjskemu. »V teh okrajih naj se organizira. pa ne samo v frazi in na papirju, temveč z vso vnemo iu delavnostjo« . . . Odkod bo vzela stranka, ki se kar izpočet-ka odpove sedmim mandatom, potem še vnemo za tri, Tavčar ne razloži. Pač! Piše namreč: »Po Vipavskem in Notranjskem bo treba izbuditi nekdanje magnate, da si probore ljudstvo za svojo stran, kakor so ga nekdaj imeli« . . . Presneto! Če bi se zdaj res zopet »izbudili« tisti notranjski oderuhi in liberalni krčmarji, bi jih ljudstvo kaj hitro zopet spat spodilo! Kaj se vam pa sanja, dr. Tavčar? — Hribar je zato Tavčarja takoj tudi ošvrknil v »Našem Listu«. ki sledeče ocenjuje Tavčarjev voliv-noreiormni roman: »Po našem mnenju jc bilo nekoliko lahkomišljeno takoj izdati napredno taktiko, zakaj brez dvombe se bodo klerikalci, ki kažejo nepretrgoma velikansko politično delavnost, vrgli z vso silo na te tri okraje, da jih okrepe in trdno privežejo nase. Sicer pa se je gibala diferenca med liberalnimi in klerikalnimi glasovi v teh okrajih okoli 400 (veliko več!) in je zatorej precej optimistična misel, da bi se dal kateri teh krajev pridobiti napredni stranki, zlasti še zdaj, ko S. L. S. gospodari v deželi. Vse hujši in usodnejši pa grozi biti boj po gorenjskih in notranjskih mestih. Tu bo veljalo napredno stranko največjega napora, da obdrži sedanje pozicije.« Tako se Hribar nad Tavčarjem maščuje zaradi »megalomanije«. Očita mu izdajstvo, ker je napredno taktiko prezgodaj odkril. Mihec »megaloman«, Jakec »izdajalec«, kam naj pride taka stranka? + Iz krogov »Slomškove zveze« se nam piše: Protestiramo, da zahteva odbor »Društva slovenskih učiteljic« od članic knjig za ustanavljanje ljudskih knjižnic. Zvito zamolčalo pa se je, da so knjige namenjene društvu »Prosveta«, katero so ustanovili liberalni visokošolci, ki imajo samo namen razširjati in utrjevati liberalizem. Šele »Učiteljski Tovariš« je pojasnil stvar. Somišljenice, ne bojte se terorizma! Vun s svojim prepričanjem! Ne živimo v času, da bi prosili nasprotnike odpuščanja, da smo odločne pristašinjc S. L. S. in njenih načel! Imamo mnogo izobraževalnih društev, imamo »Krščansko-socialno zvezo«. Tem društvom darujte! Sprejema jih tudi gospod Fr. Jaklič, nadučitelj v Dobre-poljah, ki jih bo odposlal na primerne kraje. + Otvoritev železnice Kranj-Tržič. N'i slavnost ob otvoritvi nove železnice iz Kranja v Tržič se vse pridno pripravlja. Upati je, da bode 5. julij tudi pokazal, da je Tržič —- slovenski; to naj bi spričevale slovenske trobojnice po vsem Tržiču. Priporočamo tudi, da naj bi imeli udje slov. društev, ki se udeleže otvoritve, tudi slov. trakove čez prša. Splošno pa naj velja za ta dan: Nastopimo ponosno kot Slovenci, če nas pa morda srečajo sovražni pogledi, tedaj le pustimo, naj se Nemci sami bijejo, ako jih ie volja, kot se je to prorokovalo slovenskim telovadcem v Tržiču. Tržič je slovenski! + Na glavnem zborovanju S. K. S. Z. v Škofji Loki bo za goriško izobraževalno organizacijo S. K. S. Z. poročal gosp. dr. Brecelj. + O kranjskih skupinah pri cesarskem jubilejnem izprevodu na Dunaju piše uradno glasilo deželne zveze za tujski promet na Kranjskem »Promet in gostilna« sledeče: Jubilejni sprevod ni imel samo na Dunaju, temveč tudi pri nas svoje nasprotnike. Nam, ki smo pri deželni zvezi za tujski promet in ki nam je vsaka strankarska politika tuja, ne pride na misel, se spuščati v kako polemiko zaradi teh nas-protstev. Vendar smo uverjeni, da sedaj, ko nam je še v živem spominu slika kranjske skupine pri cesarskem sprevodu z vsem svojim naravnim čarom in sijajem, z vsem navdušenjem, ki je navdajalo ude-letice in gledalce, ne more več imeti nasprotnikov. Uspeh, ki ga je imela naša udeležba pri tej slavnosti, je gotov. Še bolj gotovo pa je, da s stališča tujskega prometa ta naša udeležba velikega in da-lekosežnega pomena. Pokazalo se je namreč pri tej priliki, kar smo mi pri tujskem prometu že zdavna vedeli, da je kranjska dežela kljub svojim naravnim krasotam in kljub zanimivostim za tujski promet še mnogo premalo znana posebno na Dunaju in da je šele kranjska skupina pri cesar-« skem sprevodu opozarjala Dunaj in ves svet na kranjsko deželo ter razpršila nevednost, ki je v tem oziru dosedaj vladala. Zanimanie za Kranjsko in njene prebivalce se je vsled slave, ki jo je dosegla kranjska skupina, brezdvomno razširilo, razširile so se simpatije za deželo in vse to pride v prvi vrsti v korist ravno tujskemu prometu. Vstajenje in probujenje narodnih noš po celem Kranjskem je tudi za tujski promet neprecenljivega pomena. Deželna zveza Kranjska za tujski promet se že danes resno peča z idejo, kako bi se tak sprevod v morebiti še lepših oddelkih ponavljal vsako leto, enkrat na Bledu in enkrat v Bohinju in s tem bi se pozornost tujcev na našo deželo in posebno na narodne noše na nepričakovan način pomnožil. Ljudstvo na Gorenjskem, ki je danes naravnost navdušeno za narodne noše, nas bode gotovo podpiralo. + Slavnosti na Vrhniki se udeležita tudi »Slovenski katoliški izobraževalni društvi; na Brezovici in v Vodmatu. Pri slavnosti nastopa sedem pevskih zborov in idrijska godba. + Liberalna sodba o Hribarjevi politik!. Liberalna celjska »Domovina« piše o »Zvezi južnih Slovanov«, da ta državno-borski klub dela samo blamaže, kar one-mogočuje resen nastop in upoštevanje pri vladi. Končno pravi »Domovina«: Govoriti nam bode treba glede »Zveze« odkrito in odločno besedo. Ako so napred-njaki drugod po Slovenskem zadovoljni z njo, ne vemo; a navdušenja ni nikjer za njo, to vemo.« -f Naročnikom »Mladosti«, ki so reklamirali drugo in tretjo številko, javljamo, da sta te dve številki pošli in da zato žali-bog ne moremo ustreči. Uprava »Mladosti«. + Vodovod za Kranj in okolico. Dvorni svetnik Markus z Dunaja je v deželnem stavbnem uradu v imenu poljedelskega ministrstva pritrdil oddaji izvršitve kranjskega vodovoda tvrdki Bocher v Beljaku. + Liberalni fiasko na Koroškem. — »Naš list« naznanja sledečo tužno vest: »Korošec«, napredni list slovenskih Korošcev (!?), bode odslej mesto vsak teden izhajal samo vsakih 14 dni na mesec. Zal, da ni našel potrebnega odmeva med narodom. ker bi mnogo koristil dobri stvari.« Zdaj, ko bo le vsakih štirinajst dni izhajal, bo odmev gotovo šc slabši, deficit pa, ki ga bo plačalo narodnonapredno vodstvo v Ljubljani, nič manjši. + »Glasbena Matica« se. kakoi poroča »Slovenski Narod«, k o r p o r a t i v-u o udeleži jutršnie slavnosti razvitja zastave pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Narod« je skrbel za to in jasno povedal, da je to provokatorična strankarska slavnost, in »Zvon« je izdal oklic, ki odločno udarja na liberalne strune. K našim, za ljudsko probujo mnogo bolj važnim slavnostim, pevskega zbora »Glasbene Maticc< nikdar ni bilo, tudi se mu ni zdelo vredno »korporativrio« se udeležiti 1.51etnice pevskega društva »Ljubljane«, dasi se odlična pevska kakovost »Ljubljane« z »Ljubljanskim Zvonom« niti primerjati ne more. Kakor se vidi, je pri nekaterih ljudeh v »Glasbeni Matici« toliko strankarstva, da ne morejo pojmiti, kaj bi bila dolžnost zavoda, ki rad trdi, da je »nadstrankarski umetniški zavod.« Naši računi so sedaj sklenjeni! Če bodo ti računi Glasbeni Matici« morda neljubi, naj se za to zahvali liberalnim stran-karjem. -Glasbena Matica« je za nas sedaj odločno ravno toliko kot — »Ljubljanski Zvon«. Oba naj naše somišljenike lepo pri miru pustita! Razume se, da sedaj noben naših somišljenikov no more sprejeti kake izvolitve v odbor »Glasbene Matice«. Gospodje naj si izmed sebe izberejo take ljudi, katerim bodo lahko igrali liberalno strankarstvo, z nami pa ne bodo slepomišili! + Nevarno je zbolel č. gosp. Franc Mekinec, župnik na Črnučah; priporoča se čast. sobratom v molitev. + Velike izpremembe se vrše pri topništvu. Zborno topništvo se opusti in se razdeli vse topništvo v divizije. Zato tudi ne bo več takozvanega zbornega mu-nicijskega parka, temveč samo divizijske municijske zaloge, kar precej olajšuje zalaganje s strelivom v vojski. Pri vsakem zboru, razen pri inomoškem, sarajevskem in zaderskem, sc upeljejo tudi posebne po-gorske topniške brigade. Omenjeni trije zbori jih že imajo. 1 Goriški deželni zbor ne bo sklican meseca julija, ampak šele jeseni in sicer na osemdnevno zasedanje. + Volitve za tržaški deželni zbor bodo, kakor poroča neka dunajska korespondenca, v drugi polovici novembra ali pa v decembru. »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« je imelo dne 25. t. m. občni zbor v »Narodnem domu« v Pazinu. V novi odbor so izvoljeni: prof. Matko Mandič, državni poslanec, predsednik; dr. Širne Kurelič, župan v Pazinu. podpredsednik; odborniki: dr. Ivan Zuccon, odvetnik v Pulju; dr. Niko Baničevič, odvetniški kandidat v Pazinu; Josip Mandič, obč. blagajnik v Pazinu; dr. Ivan Poščič iu dr. Juro Červar, odvetnika v Voloskem; župnik Anton Andrijčič, bivši deželni poslanec v Baški novi. sedai na Puntu; Josip Pangerc, župan v Dolini, iu Fran Flego, župan v Buzetu. V odboru je torej samo en Slovenec: župan dolinski. Odstopila sta predsednik prof. Spinčič iu podpredsednik dr. Dinko Trinajstič. — Slamnikarska zadruga. Iz Mengša se nam poroča: Po shodu »Kmečke zveze« v Mengšu dne 21. t. m. se je vršil občni zbor slarrmikarske zadruge v Mengšu. Zadruga prav lepo napreduje. Zadnji čas je pristopilo k nji več slovenskih slamnikar-jev. Na občnem zboru je dal več praktičnih navodil g. Vekoslav Pele. Govoril je tudi g. Vekoslav Ravnikar. Požarna bramba v Tržiču se pridno vežb«, vendar pa žali pri njej uho »nemško komandiranje«. Morda se to spremeni z ozirom na to, da je večina gasilcev slovenska in še tistih par Nemcev, ki so zraven, slovensko dobro razumejo, če le — hočejo! Če se zdi morda lističu »Štajercu ali giftni kroti« iz Ptuja »tiobel«, se pa nam ne. Sicer je pa rekel slovenski pesnik Koscski: Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti! Vprašanje v Tržič. Piše se nam: Naj mi bo dovoljeno eno vprašanje: Slovenci tržiški, ali imate že vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«?! Nekdo ki jih že ima. Cerklje pri Krškem. Jubilejna slavnost. V proslavo Nj. Velič. obhajala bode šolska mladina v sredo I. julija jubilejno šolsko slavnost v spomin OOletncga vladanja. Ob 8. uri bo sv. maša, ki se konča s cesarsko himno. Po maši bode šolska slavnost na prostem, pri kateri bo imel slavnostni govor na Presvitlega vladarja učencev 4. razreda, za njim slavnostni govor šolski vodja in na to kratke deklama-cije različnih stanov. Med posameznimi točkami petje patriotičnih pesmi. Za sklep slavnosti pogoščenjc šolske mladine. Zastrupila se je v Trstu hišina Alojzija Pertot. Njena gospodinja, grofica Mu-ratti, jo je našla mrtvo v sobici. Vzrok sa-moumoru je neki mladenič, ki jo je zapustil. Vola sta nabodla posestnika Jožefa Marna pri Štangi, ko je upreženima voloma dajal krme. Mani je dobil tako hude poškodbe, da jc kmalu na to umrl. Častni svetinji za 40-letno zvesto službovanje sta dobila inšpektor južne železnice v Ljubljani, gosp. Jožef Mazi in umirovljeni rudar Ferdinand Brus v Spodnji Idriji. — Iz Naklega. Ker ja zadnja številka »Domoljuba« po poročevalčevi krivdi naznanila dne 29. junija v Naklem pri Kranju igro, katero priredi »Moško pevsko društvo«, se danes odreka vsled mnogih neprijetnih zaprek. Igra bode tekom meseca julija. — Ustanovno zborovanje vrhniške zadruge za rokodelske in dopuščene obrti bo v nedeljo, dne 5. julija t. I. popoldan v telovadnici šolskega poslopja na Vrhniki s sledečim sporedom: 1. Ustanovitev zadruge; 2. volitev načelstva; 3. sestava imenika za volitev prisednika preizkuše-valne komisije za pomagalce iz stanu mojstrov; 4. raznoterosti. — K temu zborovanju se vabijo vsi rokodelski mojstri. — Č. g. dr. Fr. Soininereger je bil dne 22. junija promoviran v Rimu za doktorja filozofije. — Vlom v cerkev. Tolminska cerkev je bila okradena v noči na 23. t. m. Tat je odnesel iz zakristije dva kclilia in nekaj dragocenosti. — Semenj v Kandiji, dne 25. junija t. 1. Prašičev so pripeljali do 300. Kupčija je bila precej živahna, cene so šle nazaj. — Goveje živine je bilo prignane do 800 glav. Kupčija jc bila vsled hude suše jako slaba. Živina se je prodajala na vago po 50 do 60 viu. kilogram. Žalostno je bilo videti obupnega kmeta, ki bi radi grozne suše svojo živino rad v denar spravil. »Gospodarsko zvezo« smo zelo pogrešali. Cenena živina in drago meso. Iz Novega mesta se nam piše: Vsled izvan-redno hude suše gre cena pri goveji živini zelo nazaj; meso ima pa še vedno isto ceno, kakor jo jc imelo, ko je bila goveja živina draga. Kmetje ponujajo od mesarja do mesarja teleta od 60 do 68 vinarjev kilogram; teletina je pa še vedno po 1 K 40 vin. do 1 K 60 vin. Opozarjamo na to mestno županstvo! Bik napadel pastirja. Prišel je na pristavo Ruprč vrli za pastirja delavec pri g. Zakazu. Poprej je pasel čredo komaj šoli odrasli fantič. S čredo pasel se je tudi mlad bik. Novega gospodarja ni nič prav prijazno sprejel. Začel mu je nagajati. Tu pa vzame pastir v roke bič in udari enoletnega bika. Ta, ne bodi len, zapodi se v pastirja, kateri se je skušal rešiti na drevo. A bikec bil je hitreji. Pritisnil je pastirja k deblu, ga zadaj osuval, da se je zgrudil na tla. Ko je bikec videl, da je pastir na tleli brez moči, poda! se je k čredi. 'Težko ranjenega pastirja so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Poskušen vlom v Zagrebu. V četrtek opoldne je zlezel nedavno iz kaznilnice v Lepoglavi izpuščeni Juri Vukin z ulice skozi okno v stanovanje svetnika Reisnerja v samotni .lurjevski ulici v Zagrebu. Neka ženska ga je videla in to povedala v sosedni hiši senatorju dr. Taborskemu. Vukin se jc takoj lotil »dela«, in soproga Reisnerjeva ga je dobila, ko je odpiral omare .Vlomilec je sunil gospo v stran ter letel na dvorišče, da bi po vrtu zbežal. Ker pa jc tam videl ljudi, ki bi ga pt ijeli, bežal je nazaj v stanovanje in hotel skozi okno na cesto. Tam pa je stal dr. Taborskj z revolverjem v roki. Vukin je ostrmel. Dr. Taborskv ga je zgrabil za roko in držal, dasi se je obupno branil, dokler niso prišli redarji in ga zvezali. Vukin se je delal, kakor da je pijan, je preklinjal in grozil, da dr. Taborskega ubije, ko bo prost. Izročili so ga sodtiiji. — Nepreviden kosec. Hlapec nadškofijskega posestva v Maksirniru pri Zagrebu. Anton Novak, jc kosil pšenico. Pri tem si je napravil cigareto ter vrgel šc gorečo vžigalico med pokošeno pšenico, ki se je vnela in je je zgorelo za 243 K. Konj utonil, (irasmajerju v 'Tržiču je utonil pri kopanju na »Marijinem oglu« konj. Smilila se ti je lepa žival, ko so jo peljali mrtvo domov. — Bukev ga je pobila. Peter Bruso-molin, posestnikov sin. devet let star, je gledal svoja dva brata, ko sta podiirala v knez Auerspergovem gozdu neko ne ravno debelo bukev. Ko je bukev padla, je veja iste fantička tako po glavi oplazila, da se je le-ta zvrnil. Težko ranjenega dečka so peljali v cesar Fanc Jožefovo bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo, toda med potom je že zdilmil svojo mlado dušo. — Oflcielne kinematografične predstave cesarskega jubilejnega izprevoda bi se imele pričeti predvčerajšnjim v cirkusu Busch na Dunaju. K prvi predstavi je dunajski odbor povabil razne odličnjake. Došlo je tudi nekaj članov cesarske rodovine. Za 5. uro napovedana predstava se ob 6. uri še ni pričela in končno je bila odpovedana, ker se je na strojih nekaj pokvarilo. VVAHRMUND NE SME V PRAGO! Proti Wahrmundu. ki ga je Marchet, ne da bi vprašal praški vseučiliški senat, prestavil v Prago, torej na najstarejše nemško vseučilišče, je zdaj naperjena velika akcija. Vseučiliški krogi v Pragi se Wahrmunda ravnotako branijo kot so se ga v Gradcu, kardinal Skrbensky se je odpeljal na Dunaj tudi zaradi VVahrmunda, češki katoliški poslanci so vložili proti ob-skurnemu zabavljaču protest in govori sc tudi, da bo vse češko plemstvo korpora-tlvno prosilo za avdijenco pri cesarju in ga opozorilo na posledice, ki jili utegne imeti Marchetov odlok. NEMŠKI CESAR JE BIL TAJNO V PRAGI? Češki listi poročajo, da se je nemški cesar tajno mudil v Pragi, dočim nemški listi to odločno dementirajo. Nastala je zaraditega huda časnikarska polemika. Češki listi trdijo, da se jc nemški cesar 19. t. m. inkognito peljal skozi Prago v Kono-pišt, kjer je celo soboto konferiral s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. 20. t. tn. zvečer se je zopet na tihem odpeljal. Češki listi pripisujejo temu sestanku z ozirom na revalski sestanek velik pomen. NAŠI SOSEDJE NA MORJU. Štiri 19.000 tonske ladje bo imela Ita-iija do leta 1913. Ena je že zgrajena, drugo spuste še letos v morje. Oborožene bodo z dvanajstimi topovi kalibra 30-5 cm. — Avstrija zgradi med tem časom tudi nekaj ladij, pa vsako le po 14.600 ton, topov 30-5 cm kalibra bodo imele le tri, osem pa po 24 cm. Smo torej zelo daleč za sosedo Italijo. Štajerske noulce. š Telovadni odsek S. K. S. Z. se snuje v Mariboru. š Odborova seja S. K. S. Z. za Štajersko. V četrtek, dne 2. julija, je v uredništvu »Slov. Gospodarja« ob 5. uri popoldne seja S. K. S. Z. š Zadnjo »Marbugerico« so zaplenili. Gotovo je zopet obrekovala Slovence. š Poslanec Ježovnik je nevarno obolel na obistih in bo skoro gotovo operiran. š Utonil je v Veržeju nadučitelj Vauda. Zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. š Studenci pri Mariboru. Slov. katol. izobraž. društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo dne 5. julija Ciril Metodovo slavnost v Lembahu v gostilni g. Robiča. Začetek točno ob pol 3. uri. Na sporedu je petje, godba, šaljivi ribji lov, šaljiva pošta, konfeti in razne druge zabave. Vstopnina za ude 30 vin., za neude 40 vin. Cenjeni gospodje in gospe iz Maribora dobro došli. š Velik požar. V Lipnici jc bil včeraj velik požar, ki je storil mnogo škode. Gašenja se jc udeležila tudi požarna bramba mariborska. š Nesreča pri kopanji. V Voglajni pri Celju je utonil pri kopanju 11-letni Janez Rebernak. t š Umrla je v Mariboru soproga železniškega nadsprevodnika gospa Marija Potokar. stara 48 let. š Dr. Jos. Stepischnegga v Celju je zadela kap. Zdravnik je konstatiral tudi notranje krvavenje možgan vsled kapi. š Nesreča v tovarni. V tovarni v An-dritzu jc delavcu Francu Pircu kos železa odtrgal podkoleno._ Ljubljanske noulce. NOV FINANČNI RAVNATELJ V LJUBLJANI. Cesar je imenoval finančnega nad-svetnika v Brnu Alojzija Klimenta dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem v Ljubljani. Finančni nadsvetnik Dobida v Ljubljani je Imenovan dvornim svetnikom in ppklican v finančno ministrstvo. Alojzij K I i m e n t, rodom morav-ski Čeh. je eden najuglednejših finančnih uradnikov v Avstriji. Ze v mladih letih od cesarja odlikovan s Fran Josipovim redom je zgolj po svojili izrednih svojstvih hitro avanzoval. Služboval je svojedobno nekaj let na Slovenskem in odtod je tudi njegova soproga. Samo po sebi se umeje, da je dvorni svetnik K I i m e n t popolnoma vešč v govoru in pisavi slovenščine. Deželi je čestitati, da dobi na čelo tako važne finančne uprave tako izbornega moža, ki bode gotovo za to skrbel, da povzdigne našo finančno upravo na tisto višino, ki je potrebna v interesu naše dežele. V narodnem interesu slovenstva je pa tudi z veseljem pozdravljati, da je poklican dvorni svetnik Dobida v finančno ministrstvo. S prideljevanjem visokega uradnika slovenske narodnosti ministrstvu je ojačen slovenski element v velevažneni centralnem uradu. Kakor čujemo iz najzanesljivejšega vira, se druga imenovanja pri naši finančni direkciji izvršijo prav v kratkem._ Ij Slavnost na Vrhniki. Šc enkrat opozarjamo vse. ki prihodnji ponedeljek na praznik sv. Petra in Pavla s posebnim vlakom polete na prelepo vrhniško slavnost, da odpelje posebni vlak z južnega kolodvora v ponedeljek ob 8 url 30 minut dopoldne, z Vrhnike se pa odpelje ob 9. uri 21 minut zvečer. Vozni listki se danes zvečer in jutri dopoldne prodajajo v trafiki gosp. Soukala pred škofijo. Prosimo da naj jih v tem času kupijo vsi, ki se nameravajo poslužiti posebnega vlaka, da se pravočasno preskrbi zadostno število vozov. Med točkami slavnostnega sporeda bo tudi dovolj časa ogledati si prijazno vrhniško okolico, posebno izvirek Ljubljanice. Na praznik v ponedeljek na Vrhni-Ij Katelietski sestanek. V sredo, dne 1. julija priredi »Društvo slovenskih ka-tehetov« zadnji shod v tem semestru. — Spored: 1. Podrobni učni načrt za 2. razred ljudskih šol. Poročevalec katehet A. Čadež. 2. Pedagoško - katelietski tečaj v Splitu. 3. Pomenek o katehetskih shodih izvun Ljubljane. Začetek ob petih popoldne v kn.-šk. dvorcu. — Odbor »D. S. K.« prosi nujno, naj se blagovolijo sestanka udeležiti tudi oni gg. katehetje, ki se nameravajo pridružiti pohodu v Split, ali naj pa vsaj odbor obvestijo pismenim potom. lj Pon ževanje kumice. Tako imenovano pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« si je izbralo za kurnico svoje zastave le-karnarjevo soprogo gospo pl. Trnkoczy-jevo. Društveniki vsakega društva se pri takili prilikah trudijo, da bi kolikor mogoče počastili kumico, »Ljubljanski Zvon« pa prireja bakljado, člane, večinoma same mestne sluge, je pa sram društveni ku-mici nositi lampijone! Zato je »Ljubljanski Zvon«, ker v Ljubljani ni mogel dobiti dovolj pobičev-nosačev, obrnil se preko napredne ljubljanske meje v — Spodnjo Šiško s sledečim pismom: »Slav. tel. društvo »Sokol« v Sp. Šiški. Dne 27. t. m. priredimo povodom razvitja zastave podok-nico in bakljado v čast kumici zastave, prebl. gospe pl. Trnkoczyjevi. Ker pa nam nedostaje nosilcev za lampijone, zato se uljudno usojamo prositi slavni odbor, da sme telovadni naraščaj Vašega sl. društva sodelovati pri naši bakljadi. Nadejamo se, da ne odrečete naši prošnji iu znamenuje-mo z odličnim spoštovanjem za odbor udani predsednik Zirkelbach, tajnika nam. I. Kakuša.« — Šišenskega »Sokola« to pismo baje ni nič kaj ganilo in je odgovoril, da z dečki morejo razpolagati le starši. Kumica je res lahko vesela te častne in sijajne bakljade, pri kateri ji društveniki nočejo nositi niti lampijonov in gredo za to celo v Spodnjo Šiško lovit pobiče. Morda »Zvonaše« ta »Slovenčeva« notica nauči manire. lj Strankarske slavnosti »Ljubljanskega Zvona« se udeleži tudi »Pevski zbor poštnih in brzojavnih uslužbencev« v — uniformah. Torej imamo v Ljubljani že c. kr. uniformirano strankarstvo. Ogledali si bomo temeljito tc možakarje, da v bodoče ne bodo več hodili okolu naših poslancev in da jim takrat pokažemo pot nazaj k »Zvonovemu« Zirkelbacliu. Ij Dijaki (absolventi) tukajšnje c. kr. umetno - obrtne strokovne Soie nameravajo prihodnji teden iti v Trst, mogoče tudi v Pulj. na poučno potovanje po novi bohinjski železnici. Posečali bodo nekatere tvornice, muzej in ogledali druge znamenitosti tržaškega mesta. Zelo se vesele tega potovanja, tembolj, ko gre z njimi sam gospod ravnatelj Ivan Šubic, tudi velika hvaležnost sc kaže med njimi, da je zanje toliko posredoval. li Osebne vesti. Komisar finančne straže, gosp. Jakob Skubic v Postojni, je imenovan višjim komisarjem finančne straže v IX. razredu. lj Vojaški koncert se vrši na praznik sv. Petra in Pavla. 29. t. m., na vrtu hotela »Union«. Svira polnoštevilna vojaška godba pešpolka 27. pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha. — Pri slabem vremenu se vrši koncert v veliki dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer. Ij 27. domobranski pešpolk odkoraka 29. t. m. — torej na praznik r— ob % 7. zjutraj iz Ljubljane ter koraka do 4. ure popoldne na vaje! (Gre v Buzet.) Vojaška uprava ima res čudne muhe v glavi, ko si za osemurni pohod v najhujši poletni vročini ne vč izbrati druzega dne, kot ravno praznik! Ij Občinski svet ima izredno sejo v torek. dne 30. junija 1908, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so med drugimi poročila: O prošnji umetniškega društva »Lade« za prispevek mestne občine za prireditev umetniške razstave jugoslovanskih slikarjev v Ljubljani; o prošnji »Ljubljanskega učiteljskega društva« za prispevek mestne občine za odposlanstvo delegatov k shodu slovanskih učiteljev v Prago; o dopisu mestnega magistrata glede ponudeb za zidarska, tesarska, kleparska iu krovska dela ter dobavo vezij in železnih nosilcev za zgradbo novega restavracijskega poslopja mesto dosedanje Švicarije; o dopisu mestnega magistrata glede oddaje kanalizačnih del na BIeiweisovi cesti in v Jenkovih, Japljcvih in Ravnikarjevili ulic; o dopisu mestnega magistrata glede naprave ograje ob no- vem župnišču pri sv. Jakobu; o dopisu upraviteljstva mestne elektrarne glede vpeljave električne razsvetljave v prostore ljudske in meščanske šole pri uršulin-kah; o prošnji »Zveze slovenskih zadrug« za prepustitev učnega prostora za c. kr. učno delavnico za pletarstvo; o nasvetu kuratorija mestne višje dekliške šole, da je na mestnem dekliškem lieeju sistemizo-vati učno mesto za prirodopis, matematiko iu fiziko; o nasvetu kuratorija mestne višje dekliške šole, da je na tem zavodu uvesti poduk iz slovenske stenografije; o prošnji nekaterih posestnikov ob Dolenjski cesti za podaljšanje vodovoda do njihove posesti; samostalni predlog občinskega svetovalca Antona Likozarja v zadevi ljudskega šolstva ljubljanskega; o prošnji Ivana Zajca za razširjenje starinarske koncesije; o prošnji Štefana Koritnika za podelitev izvoščije koncesije; o prošnji Roze Tillove in Otona Windeisa za knjigotrško koncesijo; o prošnji Alberta Derganca za koncesijo za posredovanje služb; o prošnji Neže Klembasove za gostilniško koncesijo; o prošnji Ivana Hrena za prenos gostilniške koncesije; disciplinarne komisije poročilo o treh disciplinarnih zadevah. lj Policija bo stražila — vodo! Dobili smo in priobčujemo: Vsled dolgotrajne suše je pričelo v našem mestu vode primanjkovati, ker druga vodovodna cev še ne deluje, zlasti pa ker občinstvo vodo prav lahkomiselno trati in zaliva vrtove, drevje in druge nasade z vodo iz mestnega vodovoda. Zgodilo se je tudi, da stranke kar celo noč puščajo pipe odprte, samo da imajo vedno hladno vodo pri rokah. Vsled tega jc bil mestni magistrat iz zdravstvenih in varnostnih ozirov primoran s posebnim razglasom do preklica prepovedati rabo vode iz mestnega vodovoda za škropljenje in zalivanje vrtov, drevja, nasadov itd. in se bo vsaka potrata vode po obstoječih predpisih strogo kaznovala. Mestna straža ima nalog, da skrbno nadzoruje, da se ho ta odredba tudi res izpolnjevala. Občinstvo sc torej ponovno opominja, da kolikor mogoče štedi z vodo. To jc že vse lepo in prav, ampak presneta suša mora vladati nekje, da so pričeli groziti s kaznimi. Slutimo pa, da se nekoliko pretirava, ko sc tako tipi jc, kako da trati občinstvo vodo. Ulic ne škrope. Tu prihranijo dovolj vode in več, kolikor jo porabi Ljubljančan za škropljenje svojih malih gredic. Ljubljančan plača drago svojo vodo. zdaj naj pa plačuje še kazni. Naglašamo, da slutimo nekoliko pretiravanja. Saj nimamo slabega spomina in znamo, da sc jc ob potresni stavbeni dobi. ko sc je pozidavala obnovljena Ljubljana, porabilo veliko več vode, kakor sc jo zdaj. Precej birokraške sitnosti jc brez vsake dvojbe pri teli grožnjah s kaznimi, še bolj čudno pa je, da se kar kratkomalo prepove Ljubljančanu, da ne sme škropiti vrtov, drevja in nasadov. Magistratua gospoda hoče najbrže izpremeniti Ljubljano v Saharo. Ij Oprava za županov »Paradiž«, par-don, za počitniško kolonijo pri Cerkljah, se je nabavila pri Langu. Protestiramo, ker so prezrli celo ljubljanske slovenske »narodno-napredne« tvrdke. Vybornc! Ij Morilec dekana Erjavca Pangerc se v preiskovalnem zaporu precej dobro počuti. Preoblečen je v kazensko obleko. Ker boleha in najbrže pretirava svojo bolezen, uživa ugodnosti, ki jih imajo bolni kaz-nenci. Drži se sključeno in pravi, da ima gnjil desni del pljuč. Na izprehodih se opira na palico. Ni izključeno, da se razpravlja o roparskem umoru vipavskega dekana Erjavca žc v prihodnjem porotnem zasedanju. Ij Društvo slovenskih profesorjev bo imelo danes, v soboto, dne 27. junija ob M>9. uri zvečer sestanek v restavraciji »Narodnega doma«. Ta sestanek, ki je zadnji v tekočem šolskem letu, naj da pregled letošnjega dela, zlasti glede učnih knjig. Ij Umetniški paviljon za umetniške razstave in umetniški atelje nameravajo zgraditi začetkom Lattermanovega drevoreda nasproti »Narodnega doma«. lj Streljanje na Gradu. Povodom pa-trocinija v Trnovski mestni župnijski cerkvi se bode jutri dopoldne med sv. mašo streljalo na Gradu. Ij Vlom v kemični tovarni. Danes ponoči so neznani tatovi vlomili v pisarno v kemični tovarni na Selu in ukradli 770 K denarja v bankovcih po 50 in 20 K. več tolarjev po 5 K in drobiža ter pisalni stroj tvrdke »Adler«. Bankovci po 20 K so bili novi. Tat je odprl \vcrtheimovko s ključem. Ij Dobrodelna tombola. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo priredi, kakor smo že poročali, z dovolitvijo c. kr. finančnega ministrstva v proslavo šestde-sctletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Fran Jožefa L javno dobrodelno efektno tombolo, ki se vrši dne 16. avgusta 1908 ob 5. uri popoldne na Kongresnem trgu (v Zvezdi) v Ljubljani. Do- bitki, 56 po številu, so vredni 800 K in se razdele nastopno: I. tombola, vrednost 300 K. II. tombola 150 K, III. tombola 100 kron v vrednosti. Nato jc še 53 dobitkov in sicer v vrednosti po 10 K, 5 K in 2 K. Cena tombolnim kartam, ki bodo na prodaj po prodajalnicah tobaka in pri društvenem odboru, je 60 vin. Dobitki se iz-ložc nekaj dni pred tombolo v tej ali oni trgovini na ogled. Kraj in čas se po dnevnikih objavita. Prebitek tombole jc po in-tencijah vladarjevih namenjen bolniškemu in podpornemu skladu ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Ker ima ta efektna tombola dobrodelen namen, vabimo najuljudneje, da vsakdo poseže po par tombolnih kart. Odbor, že bil! Ij Škropljenje ulic. Danes v jutro so začeli škropiti po Mestnem trgu z vodo iz Ljubljanice ter s staro škropilnico. Menda bodo zdaj s tem škropljenjem celo mesto čedili; zlobni dovtipneži trde sicer, da so danes zato močili, da ne bo drevi »Ljubljanski Zvon« preveč hripav. Čudno je le to, da sc mora proti mestni upravi prej javnost pritožiti, predno ume mestna uprava svojo nalogo. lj Nove vrste prečnic je dala postaviti direkcija južne železnice čez Dunajsko cesto. So bolj praktično urejene in lažje. lj Konec šolskega leta na mestnih ljudskih šolah bo prihodnjo soboto, 4. julija t. I. zjutraj s sv. mašo in razdelitvijo spričeval. Ij Boj alkoholizmu in ljudsko šolstvo. Poleg izpričeval se letos razdele učencem ljubljanskih ljudskih šol letna poročila in brošura: »V boj proti alkoholni kugi!« Ij Vodstvo električne železnice nam naznanja, da vozijo jutri .in pojutrišnjem ob ugodnem vremenu k polnočnim vlakom južne in državne železnice trije inotorvoz-vlaki v smeri: južni kolodvor-sv. Jakoba trg. odnosno južni kolodvor-Vodniat. Ij Jajca je kradla na trgu danes zjutraj kmeticam neka ženska iz Šiške, katero so pa pri »delti« šc pravočasno zasačili. Ij Tatvina. Včeraj popoldne je neki, dosedaj šc neznani tat ukradel natakarici Mariji Pohletovi na Poljanski cesti št. 44 iz odklenjenega predala denarnico, v kateri je imela do 80 K denarja, Boj proti nesramnosti na Francoskem. P. V. K. poročajo iz Pariza: Po pariških cerkvah iu kapelah, katere jc država likvidirala, nastopajo različne gledališke družbe silno dvomljive vrednosti in napol nage plesalke. Najhujše pa je, kar je napravil nedavno neki ruski gizdalin. Najel jc bivšo cerkvico redovnic »du Sa-cre.Coeun in v njej nastanil takozvano japonsko čajnico. Tu je nastopala neka plesalka tako, kakor jo jc Bog ustvaril in na mestu, kjer je bil prej oltar, izvajala svoje plese. To je pa celo Parižanom, ki sc drugače ne ponašajo baš s preveliko sramežljivostjo, preveč, in na pritisk javnega mnenja je policijski prefekt Lepine prepovedal »japonske« igre. Dobro znamenje jc. da zadnji čas dijaštvo nastopa proti javnemu svinjarjenju in sc z vnemo udeležuje protipornografiške akcije senatorja Berengerja. Zadnjič so v Clunv hoteli vprizoriti neko silno nesramno, zraven pa tudi neumno igro. Dijaki so pa udrli v gledišče in predstavo onemogočili. Obravnava proti Siczynskemu, morilcu gališkega namestnika grofa Po-tockega se prične 30. t. in. pred Ivovskimi porotniki. Rusinsko časopisje se na res zelo nekulturen način popolnoma identifi-kuje z morilcem in kliče grom iu strelo nad najvišje sodišče, ki ni hotelo delegirati za proces izvengališke porote. Napad na škofa. Katoliškega škofa Duldeta v Ruščuku jc ranil dijak Simov s strelom na glavi, ker si ni pustil izsiliti večje vsote denarja. Milijonar krlvoprisežnik. Zaradi oderuštva in krive prisege so zaprli v Monakovem milijonarja dr. Hof-briicka. Telefonska ln brzojauna poročilo. JEZIKOVNO VPRAŠANJE IN »SLOVENSKI KLUB«. Dunaj, 27. junija. Nujni predlog »Slovenskega kluba« glede na znani dogodek pred celovškim okrajnim sodiščem zaradi rabe slovenskega jezika najbrže ne pride v debato, ker se jc namen vsled popolnega uspeha govora dr. Hočevarjcvega skoz-inskoz dosegel. Nadaljevanje debate bi bilo zazdaj čisto odveč. Akcija »Slovenskega kluba« za jezikovni zakon za obmejne slovenske kraje je vzbudila v vseh politiških krogih veliko pozornost. SLOVENSKI NAPREDEK V TRSTU. Trst, 27. junija. Danes dopoldne je kupila »Trgovsko-obrtna zadruga« dve hiši za okolu 400.000 K. Hiši stojita v najlep- sem delu mesta, ena ima pročelje na znani Aquedotto, druga na ulico Stadion. Zadruga namerava nastaniti v teh svoj urad, ostale prostore porabiti pa za trgovsko šolo, oziroma slovensko ljudsko šolo. ITALIJANSKA SLAVNOST V GORICI. Gorica, 27. junija. Jutri sc tu vrši italijanska slavnost »Lege«, za katero se delajo velike priprave. Pridejo Lahi tudi iz Trsta in drugod. Slavnost je seveda Slovencem vkljub. DIJAŠKI IZGREDI. Dunaj, 27. junija. Na tukajšnjem vseučilišču je prišlo zopet do izgredov. Liberalne in judovske plate so napadle v avli katoliške dijake, enega ranile, druge pa potisnile vun in zasramovale. Gradec, 27. junija. Tukajšnja nemško-nacionalna in judovska plata je napadla katoliške dijake .in bogoslovce. Ker rektor ui mogel (!) napraviti reda, je zaključil semester. Vršili se bodo le rigorozi in izpiti. ZOPET CELULOIDNA EKSPLOZIJA. Dunaj, 27. junija. Neki F. Urbanec jc skril v neki hiši pred komisijo nekaj celuloida. Ta pa je eksplodiral. Cela hiša se je pretresla. Nastala je strašna panika. Vendar je bilo več oseb le lahko ranjenih. TRŽAŠKI PRORAČUN. Trst, 27. junija. Mestni proračun izkazuje 5,20.520 K dohodkov in 12,885.310 kron izdatkov. 7,391.500 K se pokrije iz različnih davščin in naklad, tako da bi preostalo še 26.710 K GENERAL MAŠIN NA POTOVANJU. Budimpešta, 27. junija. Sem je došel general Mašin, brat prvega moža umorjene srbske kraljice Drage, ki jc bil med srbskimi zarotniki proti kralju Aleksandru. Potuje na Dunaj, v Berolin in Monakovo. Za časa zarote je bil Mašin polkovnik. a potem ie postal general. POBEGLI SRBSKI UREDNIK. Sarajevo, 27. junija. Urednik »Srpske Rieči« Štefanovič ie pobegnil v Srbijo, da b! mu ne bilo treba šest mesecev sedeti v avstrijskem arestu. ITALIJANSKI PARLAMENT SPREJME ZAKON ZA OBRAMBO MEJE. Rim, 27. junija. Italijanski parlament je z 230 proti 18 glasovom sprejel zakon, ki dovoljuje vojnemu ministrstvu ogromno svoto v svrho obrambe vzhodne meje s trdnjavami, železnicami in novim topniškim materialom. UPOR V ZAPORU. Tiflis, 27. junija. Med političnimi kaznjenci je nastal upor. Straža jc streljala. Ranjenih je 30 oseb. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Bombay, 27. junija. Pri neki železniški nesreči jc bilo 15 oseb ubitih, 270 ranjenih. SESTANEK RUSKEGA CARJA Z ITALIJANSKIM KRALJEM. Rim, 27. junija. Ruski car namerava obiskati italijanskega kralja v Raconigu. ŽITNE CENE. Budimpešta 27. junija. Pšenica za oktober......11'23 Rž za okt..........9-20 Koruza za julij ... 7.07 Oves za okt. ... 8'36 Koruza za maj 1. 1909 ..... 6.87 Efektiv: 5 nespr.. ftffleteorologično poročilo. Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736'0 mm I ® Ca* .p.' »OTalj* 8ta«je barometre ▼ mm Tomp^ return CtPilja Vetr.Tt Nebe Iga S** "O to d) o* 9 OH 26 9. *voi 733 0 21 1 sr. vzh. Jasno 27 7. tjutr H8'4 158 sl. j vzh. del. obl. o-o 8. pop 36 0 29 2 sl. jug. jasno Srednja vi?erai4n*a trnnn. 20 4«, norm. 18 8«. Za srčno sožalje, katero se nam je o priliki smrti našega ljubljenega brata, gospoda Viljem Sattnerja izkazalo, za mnogobrojno in častno udeležitev pogreba ter za darovane lepe vence izreka najtoplejšo zahvalo 1580 i-i rodbina Sattnerjeua. v Ljubljani, 27. junija 1908. I Seno! Seno! V Črnih jevkah na barju (morostu) se bo oddajala stoječa mrva na 40 oralih večinoma sladkih travnikov v malih parcelah dražbenim potom 1567 1 — 1 dne 29. juniju 1.1. ob 4. ur! popoldne. Licitantom bode čoln na razpolago, ki se odpelje ob 2. uti popoldne s Trnovskega pristana na travnike. Zlicitirano svoto se mora takoj pri dražbi vplačati. Baron Codellijevo oskrbništvo Turen ob Ljubljanici. Sprejmet« se takoj 1550 1 — 1 Z spretno žasarla na polni jarmenik. Plača po dogovoru. Fran Švigelj, tovarnar, Breg-Borovnica. Lepa poletna ovanja ima še za oddati z vso opravo, kopališčem itd. 1577 3-1 Fran Jarc v Medvodah. Trgovina v vso opravo, blizu tovarne se po ceni odda v najem. — Več se poizve pri lastniku Ivanu Mencinger najavorniku št. 93, Gorenjsko. 1575 1—1 Sprejmeta se v trajno delo 1546 l-l pri M. Mencin@ar.ju v Radovljici. v Scetarski pomočnik dober samostalen delavec, more dobiti dobro in stalno mesto. Pobriže pove: Vinko Bek, Zfeg.-eb, Mlinarska cesta St. 10. 1436 3-2 O « t/5 Lepil sobo s kuhinjo se odda za počitnice v Št. Vidu št. 59, nad Ljubljano. ishi Gostilniška koncesija se takoj odda. Naslov pove upravništvo „Slo-venca". 1578 jjS 8iSWSgg|8giSiŽBiS Profla se za 351 »od zidan« hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt. Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih. Natančneje se poizve pri dr. Pirou, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—10 ilšiiilHI Razpisuje se služba 1546 3-1 organista in cerkovnika s v Mirni pe&i na Dolenjskem. — Nastop o sv. Mlhtlu. I ODI lOOI I ODI I ODI I ODI Grand hotel „UNION". I Na praznik sv. Petra in Pavla 8 vplik vninčki kntncc>ri 1 0g velik vojaški koncert g - cele uo]cSke sodbe peipolka šteu. 21 Kapelnik flirlstoph Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v. Pri slabem vremenu se vrši koncert v dvorani. I Razpis del za zgradbo vodovoda na Savi, občina Jesenice na Gorenjskem. Ponudbena obravnava se vrši " 4.» r tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano » Parizu. sc dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiik«, poleg Kosler-jeve pivovarne. I i hgiiaialti hui • ■•.lalaliini Orabaa M, Mala ilra., M.il allaa IT, . tt, VII MarlahllaraOataa TI VIII Lar>ki.l«i«n II, KVNI VlkriararilraHa II KIX. Dlbll«(ai IHaplalr. 1 lil " aapliliana I 99 »k« «»»ajalnl*Da dslnlika družba " "n m MERCUR" Dunaj, L, Wolizeile 1 -apUal M 90.000 00 1 Saaar aaklad ■ S 0 >0 006 MAjjLKliuunajel nakup in prodaja vaah vrat ran t, driavnih paj irj«v, akcij, prioritet, unUvnic, ar«£k davil, valnt in denar)« kamenjava in csbomptiranjr iiimbanib taatarvilr la nbllaacit »mčk i» kni»o»«o» ••ako a«»nago, k*r m p* t.J lahko mU »udi nu ruTlj* » ulo hada, ulko oidrarljiTa nio. t« «0 l«t u J* II-katalo meMlao »lafrna mazil«, tak» im>.on>o prsih« domač* nalilo kol uaes!ji?o ■reditv. u ab.ato T* rzdrtoj« ran« ČUt«, •bTaioj« lit«, oUjtaj. 'nl]i 1« bu!t ina kladi In >»p»>uja lacaljamj«. —— Raipoilll« •• »•■* das —— I paJSica 70 Ti»., pol |to4ic« SO Tin»rj»». Prol« i>r*dpuAiln K S aa polljaja 4 pu-ic«. ali K T'— 10 pnAi,- pot:.»m« nroato aa »aako paauin aralra- agiake raoritrhlj«. Vil deli tmbalal« Ima)« ■ akonlto dcpoaovaoo vanlvioo aaamko. OIlfM Sllofl B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl črnem orla" Praga, Mali strast; apel Nerado*« al. 203. Z električnim oSro- g tom urejena tvornica g G. Skrbič g Zagreb437 llioa itev. 40 priporoča svoje slovite solidne ln cene trn-luzije, lesene, tkan« in platnene polete, železne in lesene za-tvornioe za izložbe in prodajalne ter prosi, naj s« tej solidni | tvornici izvoli nakloniti največje za- I upanje. Ceniki in proračuni zastonj. _ _ _ _ _ _ _ _ _ Q O e ® ^o zlatar siv o in podoBarsioo. Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko 318 44—2 Siotzlmi S JžeBar ustanovila kip/trsko (podobarsko) obrt ter Izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /• Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, tetino in po smernih cenah, Prlznalna pisma so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela m okvirji aa cerkvene in druge podobe. Z odličnim spoštovanjem Gotzlmt. S £eGar poalmSaratvo in podobmrštv. lajtMfatsji« sslo|F In aajrazno" ^Mtt it i vrstnsjis Izbiro klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer liilslotalso klavtrjev In sodna zs> prissital »edesso Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 4. 1 fr a— 1 3B ajlfTtfc Vedno so v zalogi prslgranl ps brezhibni klavirji. Pravzsmem ubira-aja In popravljanja vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BBsandorfer sa Dunaju, SebrUderStlngl ns Dunaju, AvgustFdrstsr V LBbsvu, Th. Msnnborg v Llpsksm. Za vsak pri mepl kupljen klavir docels Jamčim. — Najnižja A. Izpoaojevalnlna. — Dalns plaElla. 1 3 Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove olice št 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseb v pleskarsko obrt »padajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dakoraoij-skih del. Posebno se Se priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveao pleskarstvo, j J467 M- 14 ■ Andrej Zajec cementarna na pešati, pošta Dol pri Ljubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže, kuhinje in hod- mnvaiAna nlnčno v raznih barvah nike krasne -"lOCclll»llt? piUSUO in okus uzorcih. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe L°ttokoepS grobne spomenike in nlcilIPlA brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim J"J odborom in zasebnikom nudim ■ ■ ■ = t O m nntno mouS (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo- m IdftSIIItSll WIt3 bOVI dovode (zlasti čcentimeterske, namesto ^ dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, ko- % rita za živino in drugo cementno blago. - Ceniki in vzorci na zahtevo. — Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj ae le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 Ho Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših ftivaln h strojev ne oddajamo p< ekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroja Ljubljana, Sv. Petra oesta štev. 4. 692 15 Prvo kranjsko podjetje za unietno steklarstvo m slikanje aa stekki Avgusta Agnola v Ljubljani /g^ Dunajska cesta 1113 poleg Jigovca" s-t priporoča prečastiti duhovičini in cerkvenim predlatojni&tvem kakor p. n. občinstva sa prevzet) e in solidno izvršitev vsakovrstnega ia steklarstva k slikanja na steklo Sukneno in modno blago za moške obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze in krila. ——— Doilo v veliki izberi po ugodni ceni. R.MIKIAUC, LJubljana Stritar,ene (JpltalsRe) ul ce s. Vzorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 24 za eto&jlflrntva v figuralni in navadni $fts»ntiki, skvbnio ter portalna steklarstva kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse ▼ aaj modernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izber steklenega ia porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob. izdelovanje okvirov za podobe itd. mi m-u Sari si ia preračuni aa zahtevo zastonj. Sfriferala aitgft feTrfeiifc del m m raif tlap f. i. ftljesalcts t tfki ■ajoonoffte domačega izdelka a» Ul ST = o ^J g _________________________P" N ~ % M - - H n N N H N N N N H N N S« H H N N H 13 n 0 01 f>t (nt o < m OO ro oo o Ul <0 3 De fjr sr 00 OO to regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo t lastnem zadružnem doma y tjtlblj3tll na Dunajski cesti štev. 18 je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59.197.246"20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43 obrestuje hranilne vloge po 4 '|20|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ln jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,434.933'24. Posojuje na zemljiSča po 5 >/« °/o * I l/a °/o na amortizacijo ali pa po 51/4% brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortlzovanja dolga. URADNE URE 9 vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. N N N N M N N N N N N K H H N N priporoča pe najnižji ceni ha m kakovosti slavnemu p. n. občinstva to preč. duhovščini JOSiP VIDMAR == v Ljubljani ==«• toli Škofijo štev. 19. — Sta« far« Hm. 4 Prciernofc elies it«v. 4. «»« tm PopravO« tm&m& fm oeaou h Krasne BLUZEn največja Izbira v (vili hi v drugem modernem n :: n s blagu tudi po meri. s s :: t: Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE--- po najnižlh eenah. p j KRISTOFIČ poroča Mm A Ljubljana, Stari tre 28. 7nhtDnn!f0 breTP,aSr>° <1"pnrslnttZPcyasnilu da/o se l>rex/ilačn0. Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi« zastopniki. Proda se §§g$ ; z zemljiščem in verando zadaj, pr' S*. Janezu ob Boh. Jezeru, Gorenjsko. Vpraša se pri gospodični KaroIS Nagel ravnotam. 1517 3—s mmmmmmx?wMmmm C. kr. oblastveno potrjeno i* 51 ucilišco za Krojno risanj& branja chsiR Ljubljana, Stari trs St. 28. Š Dobi se tudi kroj po životni meri. B OSREDNJA BANKA mirnem s-..... fipplingerstr. 22 _________(Ustfedni banka českyoh spofitelen) 'Vloge na knjižice in račun 4 i in 4 '/4 %. j Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacljam proti amortizaciji na Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. I 4,/* in ';,*/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/„ ban* ■_X. __ 1 L. _ !L. I__n - * ! _ .„ . _ nin .akUi ta »mlrnirrctna l/aurila Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. mBmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm ^ Del. kap. 7,000.000'- _ J Telegr.ral: „Sporobanka". — 2 Deponiranje kavcij in g g vadij raznih vrat. ~ . Eakont menjlc aamo _ | denarnih zavodov. g _ Bankovne informacij« ^ ™ in svete brezplačno. ' gg , 12H2 11 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, portland-cement najboljše vrste, zarezane strešnike (sistem flVarzola) peči štedilniki In drugi stavb, materijal (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.