E. Gangl: Golobici. 97 kapo na oi, vtaknil roki v epe svojega dolgega men kova ter stopal naglo domov. Bogat, bogat in le bogat mora biti lovek vse drugo na svetu ni ni! ast ni, lepota ni, ljubezen ni. - Denar sveta vladar le za denar se treba boriti seveda ne v slubi ako bi avansiral vsako leto, v slubi ne obogatim ... A ona ranjena golobica se mi ponuja sedaj kakor nala . . . (Dalje prihodnji.) J Golobici. % am se dviga, lepa golobica, Gori pod oblake v sinji zrak? Tebi je preibka perutnica, V smrt te nese tvoj polet ibak! V zadnjih hipih v senci vej zelenih aka te golobec beli tvoj Prsi krvaveih, prestreljenih Ve ne sme, ne more za teboj. Tam v viavah sokol sivi kroi, ejen tvoje vroe je krvi, A po tebi tvoj golobec toi, In srce drhtee ga boli . . . E. Gangl. f otrkali na okno Nocoj so ji trije, Prijazno govorili Vso no ji na srce. Vasovavci. A dekle je prevzetno, In bilo je zaman . . . Kako pa, da ji danes Obrazek je rosanr Ko el je mimo okna, Zaukal je na glas, Zaukal fanti pravi In el - - k sosedi v vas. Vida. ^ Ve t r u. avej mi veter sem gorak, Pri vej mi v sobo svei zrak! Tako mi dobro deje, Kadar tvoj dih zavejo. Potem lahno na vas, naprej, Na ono okno tja zavoj, Kjer s cvetkami devica Zakriva rona lica! In tam na liece lepo Odloi ji poljubov sto V uho pa ji epei O rani ti morei! P. Kocelj.