ft poitl prejeman: za aelo leto naprej 26 K — h 13,-, pol leta Ietrt , aesec 6.50, ,20, fapravnlitvu prejemal: za telo leto naprej 20 K — h . 10,-, »ol leta «otrt , Masec 5,- 1„70, Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserata ■prejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma se vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- nizkih ulicah St. 2,1., 17. Iz hoja vsak dan.iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 217. V Ljubljani, v ponedeljek, 22. septembra 1902. Letnik XXX. Slaba vest. Naznanili smo žo v soboto, da je de želna vlada prepovedala ljudski tabor dne 12. oktobra. S tem je pokazala, da se smo danes za pravice našega ljudstva manj govoriti kakor pa pred 30. leti, ko so se vršili veliki tabori. Takrat, ko so ljudski govorniki grmeli proti nemškutarjem, se je smelo javno in glasno v velikih množicah demonstrirati za pravice slovenskega jezika, zdaj, ko se gre za najvažnejše politične pravice ljudstva, se pa v postavnih mejah ne sme vršiti ljudski tabor. To dovolj pojas njuje, kam smo prišli, in kako potrebna je ostra beseda v deželnem zboru. Spominjamo se katoliškega shoda, ko je liberalna fakinaža vse storila, da bi razburila naše može. In naši so bili popolnoma mirni. Lahko bi bili zmandrali liberalne po-biče v cestni prah, pa šli so moško svojo pot, ravnaje se po geslu: Prezirajmo liberalne propalice! Po tem geslu bi se bili ravnali ljudje tudi 12. oktobra, ako bi se sploh upal prikazati kak liberalec na dan. Naši ljudje si ne bi bili umazali rok s kakim privržencem »Narodove« pornografije. V tem oziru se torej ni bilo bati ni-česa. A nekaj drugega so bi bilo zgodilo: Nezadovoljnost z neznosnimi razmerami v naši deželi bi se bila naznanila svetu z gro-movitim glasom, in oni, v katerih interesu je, da se te nezdrave razmere vzdrže — onim je bilo do tega, da se prepreči ljudski tabor. &ato so spravili različne bajke na dan. S trepetom so si pripovedovali liberalci, da bodo krščanskosocialni delavci kar odpirali trgovine, da se bo grozno slaba godila nesrečnim liberalcem, kateri jim padejo v roke, in taki liberalci, ki imajo bolj obremenjeno vest, so sklenili, da tiste dni kar z rodbinami vred pobegnejo iz Ljubljane. Ravno tisti ljudje, ki so pred kratkim nesramno pisali, da ljubljanski škof samo za to birmuje po deželi, da bi ljudi ne bilo v Ljubljano, ki bi dali kaj zaslužka ljubljanskim krčmarjem — isti ljudje so milo prosili, naj se prepove ljudski tabor, ki bi bil ljudstvo privedel v Ljubljano. Slaba vest in hinavščina jih je vodila. Deželna vlada je ugodila njih željam ter poslala katoliško-narodni stranki sledeči odlok: Cenjenemu vodstvu katoliško - nar. stranke v roke preblagcrodnega gospoda dr. Ivana Šusteršič, državnega in deželnega poslanca i. t. d. v Ljubljani. Ljudski shod, ki ga namerava cenjeno vodstvo vsled vloge 10. t. m. v Ljubljani dne 12. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne prirediti in kateri bi se imel pod milim nebom na takozvanem »Pikelnovem« stavišču vršiti, se iz ozirov na javno varnoBt n e dovoli. Prevideti je namreč, da bi se preobilno udeležili tega splošno pristopnega shoda pristaši raznih političnih strank in ker se je razpor med strankami vsled v zadnjih mesecih opetovano dovršenih političnih shodov tako poostril, da je prišlo do najsilnejših, tudi iz dnevnega časništva razvidnih izbruhov politične strasti, ni upati mirnega zborovanja, ampak je pričakovati izgredov, katerim v okom priti je dolžnost oblasti. Prepoved je torej v smislu § 6 zakona z dne 15. novembra 1867. 1. drž. zak. št. 135 popolnoma utemeljena. Zoper ta odlok prosto je pritožiti Be na vis. c. kr. ministerstvo za notranje stvari v dobi 8 dni, računaje od dneva po uro-čitvi tega odloka; pritožba bi se imela tu uložiti. C. kr. deželni predsednik H e i n 1. r. Deželna vlada je tu pokazala pred vsem svetom dvojno mero, katera vlada v naši deželi. Liberalcem se je dala priložnost, da so s sicer klavrnim protestnim shodom, ki so ga zaprli pred ljudstvom, pokazali na zunaj nekaj navidezne moči; ko je pa katoliško-nar. stranka poizkušala isto, kar se je liberalcem dovolilo, se ji je to prepovedalo, ker vedo izvestni gospodje, da bi se bila tu pokazala taka ogromna sila te stranke, da bi bila vlada prisiljena, izpremeniti svojo taktiko. »Slov. Narod« sam ni vedel, pri čem da je. Najprej se je bahal, da bodo »z mokrimi cunjami« pregnali »klerikalce« iz Ljubljane, potem je pa začel tožiti, da bodo »klerikalci« liberalce pobili. Pri vsem pa je naglašal vedno, da se mora za božjo vcljo Bkrbeti, da Ljubljana ne izgubi »liberalnega« značaja. Bati se ni bilo niti »mokrih cunj«, niti »pobijanja". Bati se je bilo le udarca naliberalizem in na krivico. In to je vlada preprečila. S tem je dosegla, da se bo gibanje v prilog razširjenju volilne pravice in proti liberalstvu nadaljevalo s podvojeno silo in da se bo ljudstvo še bolj odločno postavilo na kat. narodno Btran. Deželnozborske volitve na Spod. Štajerskem. Neki graški list poroča o pripravah za bližnje deželnozborske volitve v spodnjem delu Štajerske mej drugim tole : V obrtnih krogih nameravajo kandidirati v dež. zbor mariborskega župana. Pred kratkim se je vršil v Mariboru shod slovenskih zaupnikov, pri katerem se je sklenilo, da kandidirajo vsi dosedanji poslanci razun dr. Srneca, ki je radi bolezni odklonil zopetno izvolitev. Določitev taktike v dež. zboru se prepušča poslancem samim. — Glede drugega dela te vesti, namreč o sklepu zaupnikov, treba pripomniti, da je ta vest prezgodnja in da bo dtfinitivno sklepal o kandidaturah prihodnji shod zaupnikov. Deželnozborske volitve na Nižje-avstrijskem. Osrednji volivni odbor krščansko socialne stranke na Nižjeavstrijskem je v soboto objavil imena 21 kandidatov za kmečko skupino, ki voli dne 28. oktobra. Iz te objavljene kandidatske liste je razvidno, da je strankino vodstvo nastavilo nekaj novih kandidatov ter da dosedanji poslanci v gotovih okrajih ali sami več nočejo prevzeti kadida-ture ali jih je zavrgla stranka sama. Bivši poslanci, proti katerim so postavili kršč. soc. lastne kandidate, in ki so razun dveh treh vsi nacionalci, so naslednji: Sengstbratl,Krum-pock, Schreiber, Bauman, Rigler, Dotz, Garn-haft, Schoflel, Riether, Fran Holer in Hans Hofer. Vodstvo krščansko socialno stranko ae nadja, da so mu bo posrečilo prodreti pri teh volitvah marsikako nacionalno trdnjavo. Košutovo slavje v uradni luči.^ Ogrski vladni listi prinašajo sedaj obširno poročilo o zadnjem slavlju na čast Košutu ter pripovedujejo strmečemu svetu, kako se je vse izvršilo v meji dostojnosti in da ni manjkalo iskrenih pojavov pravega patriotizma in lojalnosti napram vladarski hiši. Najbolj zanimivo v tem pogledu jo poročilo oficielnega ogr. korespondenčnega urada. Tu se nahajajo mej drugimi ti-le stavki: »Predvsem treba konstatirati, da je veljala pietete polna slavnost, kakor bo povsodi naglašali slavnostni govorniki, spominu Košuta kot prvoboritelja ustave in glavnega vodje gibanja za konštitucionelno reformo. Ta značaj Bpominskega dne se je pokazal povsodi, in te patriotiške (') slavnoBti, ki so je vršila v takih mejah, so se udeležile vse (!) stranke brez vsake razlike z vso toploto in brez vsakega pomisleka. Tekom slavnosti se ni čul niti en glas, ki bi kakorkoli žalil lojalnost in dinastiški čut. Ogrski narod je vedno zvesto udan ustavi, katere vrhovni varuh je cesar in kralj, in tudi tem povodom pokazal to z brezštevilnimi ovacijami in dokazi udanestnih izjav". — Tako cfcielno poročilo. Vprašanje pa je, ali se ne žali že s tem dinastiški čut vsakega cesarju in državi udanega prebivalca, če bc proslavlja prvi upornik in rovar Košut? ISova Combesova šolska novela. V Boboto smo na kratko sporočili, da predloži francoski ministerski predsednik v bližnjem zasedanju državnega zbora novo šolsko novelo, s katero hoče še bolj omejiti svobodo pouka. O tej najnovejši predlogi ^ve poročati »Moaiteur du Calvados« iz zanesljivega vira, da vsebuje naslednja temeljna načela. Načrt se za sedaj še izogibljc visokih šol kot manj nevarnih in so tiče šo le ljudskih in srednjih šol. Glede poslednjih se določa, da se po uveljavljenju na-pominanega zakona brez državnega dovoljenja ne sme otvoriti nobena ljudska in srednja šola brez razlike imena in obsega poučevanja. Dovoljenje daje za srednje šole naučni minister, za ljudske pa prefekt vsakega posamnega okraja. Izdano dovoljenje se pa sme vsikdar preklicati. Nadalje določa dotični zakon, da se sicer smejo o za-tvarjanju ali otvoritvi šol posvetovati najvišji naučni svet ter posamni okrajni sveti, vendar njih odločitev ni obligatorična, da njih sodba niti ni zakonito potrebna. s>edaj obstoječi učni zavodi morajo tekom dveh mesecev po uveljavljenju tega LISTEK. Moje potovanje na Kitajsko. (PiSe O. Veselko Kovač, apost. misijonar v severnem Šantungu na Kitajskem.) (Dalje.) V Tsingtanu meseca julija. Po morju sem se vozil celih 33 dnij, od Napolja do banghaja trideset, od todi do Tsingtan-a pa tri dni. V Tsingtan-u ee ne oglašajo še veliki parobrodi, marveč iz Sang-haja vozijo ob obrežju aantunga v Taku-Tientsin manjši parniki. Treba je bilo torej stopiti na drugo ladijo. Po dveh dnevih odmora odpeljal sem se v Tsingtau, novo pristaniško mesto v nemški koloniji Kianco. — Sreča, ki urno jo imeli ves čas od Napolja do banghaja, je zadnja dva dni nas zapustila. Celih 30 dnij smo imeli namreč najugodnejšo vožnjo, tako, da nekateri potniki, ki so se vozili todi že po petkrat, niso imeli še nikoli tako ppijetnega potovanja: niti najmanjšega ^tfrarja. Indijski tihi ccean je bil na nekaterih krajih tako miren, da je bilo morje podobno velikanskemu okroglemu zrcalu. Predzadnji dan pa je bilo drugače. Morje je začelo postajati vedno nemirnejše, valovje je 'pljuskalo vedno višje, in v malo urah se je zaganjalo tako srdito na krov, da smo morali vsi v spodnje prostore. Najhujše pa je bilo, da se je vlegla na morje tako gosta megla, da se ni videlo niti dvajset metrov daleč. Da ne bi kaka ladija prišla preblizu naše in treščila vanjo, je kapitan dajal neprenehoma znamenje b parno piščaljo. Položaj je postajal vedno opasnejši in o polnoči kapitan ladijo obrne ter vozi celih šest ur po ravno isti poti nazaj, po kateri smo ravnokar prišli. Rekel je, da je bila to edina rešitev; v ondotnem morju je namreč toliko skal, da se jih je težko ogniti že ob jasnem vremenu, v megli pa je pogin ladije gotov, ki zajde med nje. Zahvaliti sa imamo torej previdnosti kapitanovi in pa molitvi onih, ki so molili za našo srečno vožnjo po morju, da nismo izginili v hladnih morskih valovih. Vsled neugodnega vremena smo prišli ravno en dan pozneje v Tsingtau, kakor je bilo določeno. Kakor že rečeno, je Tsingtau popolnoma novo pristaniško mesto. Pred štirimi leti je bilo tu še pet kitajskih vasij. Nemška vlada pa, ki se je povodom usmrtitve dveh nemških misijonarjrv iz Steyla polastila luke in bližnjega ozemlja Kiančo, je prisilila Kitajce, da so se izselili iz njih. Odškodnina, katero bo dobili izseljenci, ni bila prevelika. Kmalu so bila vsa poslopja podrta in tako pripravljen lep prostor za novo mesto. Kitajcem, ki so hoteli ostati, bil je odkazan poseben prostor, kjer si lahko sezidajo nova stanovanja. Kakor gobe začelo so rasti kitajske hiše iz tal. Kitajski del mesta je že jako velik. Poslopja so zidana večinoma v eno nadstropjo, so iz same opeke, brez ometa, enolična. Hiše bo tik druga poleg druge. Nikjer ni videti kakega vrta. Vse drugačno lice kaže evropejski oddelek mesta. Skoro večina hiš je zidana v nomžkem, staronrmškom slogu, VBaka dru- gače, pri vsaki kos vrta. Povsodi le nemški napisi. Na pošti boreš ošaben napis: »Kaiserlich deutsche Post.« Razsvetljava mesta je na nekaterih krajih električna, na drugih pa brle svetilnice s petrolejem. Tvrdka Kummer i. dr., kateri je bila oddana vpeljava električne razsvetljave, je storila bankerot, ko je bilo delo šele komaj dobro začeto. Vso stvar jo sedaj prevzela svetovnoznana tvrdka Siemens in Halske v Berolinu. Železnico pridno zidajo. Dobra polovica med Tsingtau-om in Tsinanfuom, glavnim mestom vsega Šantunga, je žo gotova. Progo za progo otvarjajo. Ves potrebni materijal dovažajo iz Evrope. Pragi na tej železnici niso leseni marveč iz jekla. Vlak vozi sedaj samo enkrat na dan po vsej dogotovljeni pregi. Za potnike ima štiri razrede. Prvega še ne uporabljajo. Tretji razred jo veliko lepši in udobnejši nego na avstrijskih vlakih, četrti pa Be popolnoma nič ne razločuje od onih, v katerih v Evropi prevažajo živino. Ta je namenjen za kitajsko priprosto ljudstvo. (Daljo prih.) zakona zaprositi državne avtorizaoije; če se jim prošnja odbije, se smatrajo za nepotrjene, Smejo pa ti zavodi vkljub temu na dalje obstati do 1. 1903. Za poučevanje brez avtorizacije ter za omogočenje tega »prestopka', posebno za lastnike in najemnike hiš, v katerih se poučuje brez dovoljenja, bo določene kazni na zapor od enega do šest mesecev in od 500 do 2000 fr. denar, kazni. V slučaju, da se »prestopek« ponovi, zadene krivca dvojna kazen, poleg tega sme sodišče dotičniku oropati državljanske pravice za dobo petih let. To so najznameniteje določbe novega Combesovega načrta. S prvotnim »društvenim« zakonom je vlada odredila edino le otvoritev obstoječih neavtoriziranih rodovnih in zasebnih šol. Ker pa sedaj katoliki ustanavljajo nove učne zavode s svetnimi učnimi močmi, prekrižavajo s tem vladni račun in Cbmbesu se je zdelo neobhodno potrebno, da se prepreči tudi ta na mera. Combes hoče, da se zatro sploh vse nedržavne šole ter dovolijo le one, o katerih se vladni organi prepričajo, da niso nevarne »obstoju republike«. Da bo število teh izredno majhno in da bodo ti zavodi skoro popolno enaki državnim brezverskim šolam, se umeje samo ob sebi. Potovanje nemškega cesarja na Angleško. Nemški cosar so je že sedaj definitivno odločil obiskati angleškega kralja v Londonu. To se zgodi, kakor javlja berolinski poročevalec listu »Daily Telegraph«, v dneh od 8. do 15. novembra. C~sar se pripelje na parniku »Hohenzollern« v Portsmuth ter se poda v Sandrigham, kjer ga pričakuje kralj Elvard, ne da bi mu bilo treba iti v London. Obisk bo baje popolno zasebnega značaja in vsled tega cesarja ne bo spremljal grof Bulow. Pridružita pa se mu ob dohodu na angleška tla poslanika grof Metter-nich in Lisalles. Ponesrečena velikanska" predstava. I z D o b a 20. septembra. Z veseljem smo pozdravili misel, da naj bi se dne 7. septembra ob priliki desetletnice prostovoljnega gasilnega društva v Dobu predstavljala kaka igra, da bi se tako nameravana slavnost povzdignila in se ob enem mogoče tudi sv. Cirilu in Metodu kaj na pomoč priskočilo. Videli smo, kako so se vršile za — velikansko — veselico »primerne« priprave. Na prostorih g. Detalove je kakor iz tal zrastla neka »velikanska« reč, z dilami krog in krog skrbno oplankana, tako da je ljudstvo radovedno postajalo, povprašujoč se, kaj da bo. Odbor je pridno vršil svojo nalogo, mnogo si prizadevajoč, d* je ljudstvo skoraj po vsem Kranjskem že zvedelo, kakšne »velikanske« stvari se bodo dne 7. septembra v Dobu godile. Videli smo povabila in lepake na vseh straneh sveta. Tudi je drčala po belih cestah lepa kcčija z iskrim »šimelčkom« spredaj, v njej so se pa kaj imenitno in nobel vozili trije visoki gospodje, vabeč uglednejše okoličane k veselici. Ko je ljud stvo vse to videlo in slišalo, reklo je vse vprek: V nedeljo pa v Dob k Milajznu! Res se jo precej ljudstva podalo na omenjeni prostor, radovedno pričakujoč, kaj bodo uprizorile »maškare«, kakor so nazivali ironično diletante, ki so se že prejšnjo dni pokazo-vali po vasi v maskiranih oblekah. — Veselica ee prične. Ko pa pride čas za pred-Btavo, stopi pred občinstvo mlad gospodič, v lepi črni obleki z belim lističem v roki. Kar je bilo črnega na belem pisanega, je ta gospod prebral. B.la je pa prepoved od c kr. okr. glavarstva, da se namera vaneigrene smejo predstavljati! Sedaj je začelo občinstvo godrnjati, češ da jih tukaj goljufajo in sleparijo za denar. Nekateri so zahtevali denar nazaj, drugi so pa pometali vstopnice po tleh; večina ljudi se je nezadovoljna razšla. Odtalo je le deset »kelnaric«, par domačinov in diletantje; ta družbica pa je vzdignila vesel ples in pošten krok na mlatišču. Kaj so je tukaj vbo za nimivega godilo, o tem naj občna zgodovina molči, saj je dosti, da ve bližnja okolica. Govorilo se je še tisti večer, kakor tudi prihodnje dni, zakaj se je predstava igre »Andrej Grabež« v Dobu prepovedala. Bil je vzrok sedaj g. župan, sedaj oba duhovna gospoda, o katerih bo zatrjevali, da so jih štirikrat videli v Ljubljani, da bi provzročila prepoved, kar jima pa seveda ni niti na misel prišlo. Dejstvo je, da so se delavci in prireditelji iger nekaj sprli med seboj, kar je bilo povod, da se je vsebina igre izvedela po vasi. Nekateri so se že naprej veselili, jezilo, kaj se predrzne neki Ljubljančan, ki je komaj par šol od znotraj videl, mešati se v razmere dobske občine in napadati poštene može, ki njemu nič mar niso. Tako se je stvar razvnela, prišla v Kamnik, prišla nazaj prepoved, ž njo pa panika. »Slov. Narod« po krivioi napada župana, ker mu očita na-sprotništvo do gasilnega društva. Ravno njemu se ima ono mnogo zahvaliti za nastanek in obstanek. Tudi ga ni vodilo tukaj nobeno egoistično sovraštvo do g. Detalove. Nastopal je pravilno in ako je mož, je svojo čast in čaBt občine moral braniti. Vse to se je pa godilo postavnim potom, torej se mu ne more očitati ne intrig ne umazanosti. Tukaj ni bilo nasprotništva, ampak dolžno hranjenje časti. Nasprotništvo, kakor tudi goli egoizem se pa kaže jasno iz vseh namer te veselice, ki se je pa žalibože popolnoma .izjalovila. Govori Be povsod o velikem »fiasku« te veselice. Da se je pa to tako zgodilo, je zakrivil kratkovidni odbor, obstoječ iz treh oseb. Dnevne novice. V Ljubljani. 22. septembra. Osebne vesti- Fml. pl. Chavanne se je povrnil s cesarskih vojaških vaj pri Sasvaru. — Notarjem v Senožečah je imenovan notarski kandidat g. Al. K r a j n c. — Doželnovladni koncipisti S. baron G u s -s i c h, Frid grel II a r d e g g in Ern. Kor-din so imenovani okrajni komisarji; de-želnovladna konceptna praktikanta dr, Fr. V o n č i n a in Ig. pl. R u b o r sta postala koncipista na dosedanjem mestu. Okr. komisar dr. Ant. Pilshofer v Ljubljani je prideljen okr. glavarstvu v Postojni. Nemška nestrpnost, li Maribora se nam poroča 21. sept.: Danes v nedeljo okoli dvanajstih je šol neki slovenski jurist s slovenskim trakom skozi Gosposke ulice. Naenkrat se mu približa kordon nemških •visokošolcev in njih vedja ga takole nagovori : »Moje ime je L^.b, akademik. Jaz vas v imenu mariborskega nemškega dijaštva poživljam, da odstranite trak, ker ž njim tukaj provocirate. Mi smo dolžni to storiti v obrambo nemškega značaja mesta Maribor«. Seveda jo dotični jurist rekel, da nima nikakega povoda, odstraniti trak. Na to mu ja Nemec zagrozil: »Upamo, da se v prihodnjič ne pokažete več s trakom, sicer smo primorani, ga odstraniti na drug način«. Na to so odšli. Tako predrzni so ti nemški petelinčki! Zlato mašo je imel včeraj pri Sv. An-reju na Koroškem znani slovenski misijonar duhovn k Jezusove družbe č. o. Fr. D o 1 j a k. Rojen je bil leta 1829 v Grgarju na Primorskem, v duhovnika posvečen 21. sept. 1852 v Gorici. Imenovan je za suplenta na mariborski )ogoslovnioi za cerkveno zgodovino in pa-trologijo č. g. Avg. Stegenšek, študijski prefekt v mariborskem deškem semenišču. — Z i kaplana v Št. Rupertu pri Laškem je imenovan č. g. Rudolf Kociper. Jubilej pri Sv. Jožefu Iz Celja se nam poroča : Danes 21. septembra Be je naj-slovesnejše sklenil štirinajstdnevni sv. misijon, ki se je obhajal pri Sv. Jožefu povo dom petdesetletnice obstanka misijonske hiše č. gg. lazaristov. Nad 8000 sv. obhajil se je razdelilo v tej cerkvi, mnogo pa v mestni župnijski in no malo v kapucinski cerkvi. Devetnajst različnih čč. gg. pridigarjev je oznanjevalo besedo božjo. Včeraj predpoldne je govoril preč. g. J. F. B.hinc, stolni župnik iz Maribora ; sinoči slovenski preč. g. Fr. Javšovec, superior misijonske hiše v Ljub ljani, nemški pa preč. g. vizitator Binner iz Gradca. Davi je pridigoval mil. g. stolni dekan prelat Hribovšek iz Maribora, ob desetih pa premil. gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik iz Maribora. Pred poznim sv. obhajilom je prevzvišeni slovesno blagoslovil dve prekrasni kroni ter jih dejal na glavo preblaženi Devici Mariji in njenemu deviškemu ženinu sv. Jožefu. Zadnjo slovesno sv. mašo je služil mil. g. prelat Hribovšek, ki je ob koncu slovesno zapel zahvalno pesem. Bili so to res dnevi vzveličanja, dnevi duhovnega prerojenja. V največje veselje petdesetletne misijonske hiše pri Sv. Jožefu je prevzvišeni g. knezoškof blagovolil imenovati g. Janeza Macur, apostol, misijonarja in superijorja te najstarejše avstrijske naselbine čč. gg. misijonarjev, svojim duhovnim njegovim mnogoštevilnim častilcem ter mu kličemo iz dna srca: Ad multos annos! Umrl je dnč 19. t. m. v Trstu po daljši bolezni g. Ivan M i k 1 a v e o , o. kr. ofi-cijal pri tabačnem uradu, star 44 let. Bil je vzgleden uradnik in dober narodnjak. — V Mariboru je v soboto umrl vpokojeni račun ski svetnik Fr. Koretti. Zaročil se je gosp. J. Jankovi j, učitelj na okoliški šoli slovenjegraški, z gdč. A. B a r 1 e. Cestnemu odboru vrhniškega okraja. Z Vrhnike se nam piše: Nekdanjo vas Hrib, ki je sedaj postavno združena z Vrhniškim trgom, meji potok Hribska voda imenovan, čez katero drži most, ki je zelo ozek in tudi že v zelo slabem stanju, vendar se slavni cestni odbor ne gane, da bi se lotil popravila ali pa naprave novega mostu, za katerega je načrt že davno iz-dalan. Promet na taj okrajni cesti je zelo velik, ker pelje cesta k župni cerkvi in ljudski šoli in velikokrat so otroci v smrtni nevarnosti, ko pripodijo pijani hlapci konje po klanci dol, ker se mali otroci radi ožine mostu in obrežnega zidu ne morejo nikamor umakniti. Poživljamo toraj slavni cestni odbor, da bi se lotil kmalo tega prepotreb-nega dela in s tem zadovoljil ne samo hribske klerikalce, temveč tudi one liberalce, ki pošiljajo svoje otroke v šolo; tudi je denar hribskih klerikalcev, ki ga plačujejo v cestne namene gotovo toliko vreden, kakor oni liberalcev. Kaj vse mora ljudstvo plačevati? »Popotnik«, ki se je nekaj časa držal precej rezervirano, kaže zdaj vedno bolj svojo cerkvi sovražno tendenco. Kot »Tovariš« v politiki, namerava »Popotnik« v takozvanem »znanstvu« širiti materializem in pobijati »klerikalizem«. In kaj pravijo k temu poklicane oblasti? — Čujte ! Pred nami leži odlok c. kr. okrajnega šolskega sveta Kočevskega z dne 4. jan. 1901, št. 2 »krajnim šolskim svetom«. V njem Be kar strictissime zapoveduje, da je dolžnost (!) krajnih šolskih svetov poslej naročati za učiteljsko knjižnico »strokovni list ,Popotnik'«. Najbrže je tak famozen ukaz tudi drugod »osrečil« ljudstvo. — Toraj take litta naj ljudstvo primorano plačuje in naroča! To je pač samo pri nas ob naSih koruptnih razmerah mogoče. Nič bi se več ne čudili, ko bi lepega dne došel ukaz, da treba naročiti krajaim šolskim svetom za p. t. liberalne učitelje tudi »Narod« in »Tovariša«. — V kratkem se bodo sestavljali novi šolski proračuni. Ven iz proračuna s »Popotnikom«! Naš ljud nima več veselja stradati, s krvavopridobljenimi vinarji pa zalagati liberalne liste. Bomo videli, če bo imel kak okrajni šolski svet potem še drzno čelo, kar naravnost velevati naročitev t a -cega lista na ljudski račun! Novice z Goriškega. Novi prošt v G o r i c i. Za prosta v Gorici je imenovan preč. g. dr. Alojzij Faidutti, dosedaj profesor v gorišk. centralnem semenišču. — Odlikovanje. Okrajni komisar g. G v i do P o 11 e y je imenovan za višjega okrajnega komisarja. — Županom v Rihem-b e r g u je zopet vsklikom izvoljen g. J o -žef Pavlica. Tako je prav 1 — Slovenski akademiki na Goriškem 1. izvenredni javni občni zbor akademičnega ferijalnega društva »Adrija« v Gorici bo dne 27. septembra t. 1. od 9. uri predpoldne v dvorani »Slovenske čitalnice* v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora. 2. Slovenski gimnazij v Gorici, poroča t. stud. phil. Andrej Ipavec. 3. Ljudska knjižnica v Gorici, poroča t. stud. iur. Mirko Koršič. 5. Prošnja na deželni zbor, da prevzame dežela za svoje visokošolce plačilo vpisnine in udnine v bolniška podporna društva na Dunaju in v Gradcu. 5. Slučajnosti. — Goriški občinski svetnik P a t e r n o 11 i , ki je, kakor znano, odstopil, je Bvojo odpoved na prigovarjanje umaknil. Menda se izvestna gospoda boji, da ne izgubi tudi ta mandat. — Preskušnja mostov na vipavki železnici se je dobro izvršila te dni. — Pameten ukaz. Za vsprejemanje učencev v c. kr. nemško vadnico v Gorici je došel ukaz, naj se sprejemajo v te razrede le otroci z nem- kako bodo župana dali, še več se jih je pa s v e t o v al c e m. Pridružimo se tudi m._ škim maternim jezikom. Lastne otroke umorila sta zakonska Fr. in Eliz. Duh v Raškem vrhu pri Raki. Dne 16. jul. letos sta umorila 11 letno hčer Elzabeto, sodi se pa, da sta usmrtila tudi v letih 1879 in 1890 umrla otroka. Imenovan« so izročili sodišču. Nesreča v vevški papirnioi. Delavcu Fr. Celiču v vevški papirnici je stroj zmečkal prste na obeh rokah. »Glasbena Matica". V soboto zvečer je zboroval novoorganizirani moški zbor, broječ do danes 45 najboljših pevcev ljubljanskega mesta. Število se bo pomnožilo baje na 70. Projektirani so trije koncerti, in sicer : Prvi naj bi bil »Z 1 a t o r o g", drugi „ Narodne pesmi" ob desetletnici pevskega zbora, tretji pa oratorij Perosijev. Ko se je končal cfloielni del, častitali so pevci g. koncertnemu vodju Mat. Hubadu in g. prof. Vodušku kot starosti pevskega zbora k imendanu. Glede na tolike moči je pač pričakovati od zbora „Glašbene Matice" lepih uspehov, tembolj, ker se bo tako organiziral tudi ženski zbor. Na mariborski slovenski vspo-rednici se je vpisalo v prvi razred 73 učencev. Pogorelo je minuli teden gospodarsko poslopje Jern. Mihelina ob Galenbergu pri Kamniku z vso krmo. škodo eenijo na 2400 K. Gasilno društvo v Mostah je imelo včeraj popoludne gasilne vajo pri hišah delavskega stavb, društva v Vodmatu. Vaja se je obnesla prav dobro in je pokazala, da je moštvo dobro izvežbano in da je tudi orodje v najboljšem stanu. Vodmatčani in prebivalci Most smejo biti ponosni na požarno brambo, katera je vredna tudi vsestranske podpore. Vodmatčan. Iz Kamnika se nam poroča, da je občinski odbor sklenil v seji 19. t. m. soglasno, da napravi električno razvetljavo že prihodnje leto od domače fn-me Luka Ilabat iz Duplice. Iz Kranja se poroča, da je g. Fr. Ivs. S a j o v i c prodal svojo hišo hotel »Nova pošta" g. Lovru Rebolju, posestniku v Kranju. 30.000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavne loterije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dn6 25. septembra 1902 in da bodo dobitke za-lagatelji po odtegnjenih 10% izplačali v gotovini. Ljubljanske novice. Na tukajšnjem moškem in ženskem učiteljišču se prične šolsko leto 26. sept. s sv. mašo. Umrla je gospa Marija C o r i a r y rojena J e n 11. V cirkusu Enders je danes častni večer ravnatelja Rieffenachain njegove gospč. Od g. Rieffenccha dresirani konji so pa nekaj posebnega. Tolike dovršenosti v dresuri se redkokedaj vidi. Tekom tekočiga tedna cirkus E iders zapusti L;ubljano in se poda v Celovec. Samomor učiteljskega pripravnika. Danes zjutraj so truplo učiteljskega pripravnika Bajca pripeljali na Goriško. Pogreba so se udeležili gg. profesorji razven g. Hallade, in pokojnikovi součenci. O postopanju g. Ilallade krožijo jako čudne govorice. Zopet nesreča pri podiranju licealnega poslopja. Prisiljenec Jožef Zivic, 53 let star iz Skope pri Sežani, je danes dopoludne pri podiranju licealnega poslopja padel s zidu kake tri metre globoko in se na glavi precej hudo poškodoval, ker je priletel z glavo ob ojster žleb. Tat v gostilni. V soboto ponoči so imeli v hotelu »pri južnem kolodvoru« tatu v gostilniških prostorih. Tat ni samo pil in jedel, marveč je tudi s svedrom odprl sedem predalov, pa ni nič primernega našel. Odnesel je le kakih 9 kron denarja, jeden svilnat dežnik, natakarjevo suknjo in sre-berno verižico. Vzel pa jo tudi trem tujcem, ki so v hotelu prenočevali, izpred sobe čevlje. Na poti na Glince. Ivan Zibernik, kamnosek pri Tomanu, je šel včeraj zvečer s Toškega čela v Ljubljano. Na Glincah so ga fantje napadli in jeden ga je sunil z nožem večkrat v hrbet. Danes so ga spravili v bolnico. Z rešilnim vozom so prepeljali ponoči v bolnico delavca Jerneja Janoha, katerega je na Krakovskem nasipu vrgla božjast in ga hudo lomila. Pri tukajšnjem uršulinskem poslopju se poviša enonadstropni šolski trakt za eno nadstopje. Dela bodp v kratkem dovršena Nevarno znanje. Na potu v Trst bb je učiteljica francoščine J. M. iz Bordereauxa v Ljubljani seznanja z nekim elegantnim gospodom. Dospevši v neki tri. hotel, jej je odnesel 80 K gotovine dva kovčka in več dragocenosti o vrednosti 1000 K, petem pa seveda zginil. Igra. Pri igri sta se sprla v soboto zve čer v B. gostilni na Dolenjski oesti klepar Franc Kregar iz Hradcckega vasi in hlapec Mihael Ornio. Slednji je prvemu dejal, da pri igri goljufa, za to pa mu je prvi pri-tnazal gorko zaušnico. Kovinski delevci so imeli včeraj dopoldne v Dachsovi gostilni v Florijanskih ulicah shod. Govoril je g. Mlinar o sistemih zavarovanja plač. Napad. Franc Virant, posestnikov sin na Igu je bil včeraj zvečer na Itju napaden. Dobil jo je s stolom po glavi. Udaril ga jo posestnikov sin Franc Repar. Z nožem. Včeraj zvečer so se fintje v neki gostilni na Dolenjski cesti med seboj sporekli. Ko sa je potem krznarski pomočnik Fr. Garapol pri Krejčiju vračal z dekletom domov, pričakali so ga fantje in napadli. LeusteU se je branil, potegnil nož, s katerim je sunil Rudolfa Leustka, delavca v tobačni tovarni, v prsa in Fr. Lobarja delavca na kolodvoru pa v levo ramo. Lavstek je bil nevarno ranjen in so ga prepeljali v bolnico. Zob zbil je v soboto ponoči na Starem trgu sedlar R. ključarju Valentinu Marenko, s katerim st« se bila stepla. Brez prenočišča je bil v soboto ponoči Perlesov pes. Zamudil se je bil na ulici in ko je prišel domov, našel je že vežna vrata zaprta. Hodil je nekaj čssa pred hišo gor in dol in tulil in lajal, a nihče se ga ni usmilil, ker ga najbrža tudi ni nihče slišal. To pa je bilo psu preveč. Spravil se je na vežna vrata pri Perl^sovi hiši in jih z zobmi pridno obdelaval. Odtrgal je kos lesa stran in jih zgrizil, da so izgledala, kakor da bi bil kakšen voz jih obdrgnil. Pes je hotel vrata pregristi, da bi prišel na dvorišče, pa se mu to le ni posrečilo. Moral je ležati na ulici._ izpred sodišča. Afera Staudinger. Sanzacionelna razprava Staudinger, v kateri je toliko vrišča napravila zadeva Ernsta Wallburga, je bila v soboto zvečer končana. Staudinger je izjavljal, da je bil, ko je ponaredil listino, v trdnem prepričanju, da je bil nadvojvoda Ernat, v istini poročen z Lauro pl. Skublic. To mnenje se je radi tega vzbudilo v njem, ker bi sicer ne bilo razumljivo, zakaj bi otrokom Laure pl. Skublic hoteli pripisati fingirane stariše, kajti krstni listi otrok se glase, kakor bi bili legitimni nasledniki nekega Karola pl. Wall-burga z neko Lavro grcfico Hugony, a ti stariši niso nikdar eksiatirali. Staudinger se je dalje skliceval, da sta kanonik Zamejec in policijski komisar Robida izrečno potrdila, da je bil nadvojvoda Ernst oženjen. Pri ponarejanju je torej le resnico izpričal in "VVallburg se je poslužil ponarejene listine le, da odkrije neko sleparijo. Zagovornik je zahteval, naj so kot priča zasliši tudi Wallburgova sestra Kiotilda, pl. Szimicz, da priča o zakonski zvezi nadvojvode Ernsta, a drž. pravdnik je dejal, da Se tu gre le za ponarejanje listine, ne pa za razpravo Szimicz. Ker jo zpgovornik tudi povdarjal. da se je knezoškof ljubljanski zavzel za Wall-burga in pisal v tej zadevi pismo neki nad-vojvodinji, dejal jo drž. pravdnik, da je pač knezoškof to storil v dobri veri, da pa ta atvar ne spada pred to obravnavo, ki je omejena na eno dejstvo. Sodišče je na to predloge zagovornikove na odgoditev razprave, kakor smo kratko poročali, odklonilo. Staudinger je na to pravil, v kaki revščini je bil Ernst "VVallburg, ko se je na Dunaju ž njim seznanil. Niti mleka za otroke niso hoteli več dati \Vallburgu na upanje, Staudinger je delil svoj zaslužek z ubogo rodbino in jo tako branil gladu. Wallburg je postal sprevodnik pri dunajskem omni-busu ter je večkrat kazal Staudingerju neke dokumente. Staudinger pravi, da mu je pokazal, da je bilo v teh dokumentih 27 poprav in ponarejanj. Dejal mu je, da je njegova sestra rojena v Budimpešti, v krstnem liatu pa je označeno kot rojstno mesto Ljubljana. Staudinger pravi, da jo dunajski kanonik D o b n e r spoznal Wallburga za sina nadvojvode Ernsta ter mu dejal, da je za vsacega otroka 30 do 40 tisoč gold. deponiranih in da je o njem govoril s cesarjem. Staudinger trdi, da je bil ves deponirani denar ukraden. Staudinger pravi, da se je prepričal, da je bilo točka za točko res, kar mu je Wallburg pravil, ter pravi: -Zastonj se pač ni dalo tisočev za ponarejene dokumente." Staudinger pripoveduje dalje: Ko sta prišla z Wallburgom pred leti v Ljubljano k policijskemu komisarju Robidi, ee je g. Robida pred Wallburgom globoko priklanjal in ga nazival za .grofa", on pa si je mislil: „Ko bi ti vedel, da ta „grcP na Dunaju stanuje v sobici, v kateri spi sedem oseb v dveh posteljah 1" Govoril je osebno s knezoškofom, ki je sam žel z gospodom dekanom v arhiv in iskal po oklicih. Predsednik: Kaj ste govorili s knezoškofom ? Staudinger: Dejal sem mu, da ne bo nič našel, kajti ako so že storili take zločine, da sta se ponaredila krstni in poročni list, so pač odstranili tudi oklice. Predsednik: Kdo bi bil zločinec? Staudinger: Kak čevljarski pomočnik gotovo ne. Staudinger pripoveduje, da je policijski komisar Robida šel z njim in \Vallburgom k vojaškemu kuratu, kar sedaj taji. G. R o b i d a je pripovedoval, da v matriki manjka folij, ter je tudi potrdil, da je bila mati AVallburgova poročena. Stanovala je v Križevniški ulici nasproti palače Auerspergove. Ako bi ne bila poročena, bi jo bili gotovo izgnali iz Ljubljane. Wallburg mu je dejal, da potrebuje liste iz matrik kot pomožno sredstvo v dosego tega, da dokaže svoje zakonsko poko-ljenje. Staudinger je dobil od VVallburga nalog, da iztrga iz matrike dva lista, na katerih je bilo še nekaj praznega prostora. Staudinger je šel v stanovanje kurata I.a-netiča, katerega ni bilo doma, za kar se pa ni zmenil, ker so bila vrata odprta. VVall burg je čakal spodaj, da zadrži č. g. vojaškega kurata, ako bi se slučajno povrnil domov. Staudingerju se je namera posrečila. Predsednik: Vi ste na to na praznem prostoru napravili napačno vpiske. Staudinger; Da, to sem storil v C e 1 j u. (Staudinger pravi to v prvi vrsti menda radi tega, ker bi rad prišel pred celjsko sodišče) Staudinger pravi: VVallburg mi je z neke oru-menele listine neksj bral, kar sem jaz vpisal ter dejal, da strgana lista potrebuje le, da mu tega pravega dokumenta ni treba dati iz rok. Mislim; da je vsebina dotične listine natančno prepisana, le datum je prenarejen. Staudinger: Ponaredil je letno številko z letnico 1858. ker se je poroka izvršila okolu 60. leta — "VVallburg je bil rojen 1859,— da bi tako veljal za zakonskega otroka. Zaslišijo se priče. Č. g. kanonik Zamejec ni prišel. Predsednik zapove, da mora priti. Vojaški kurat č. g. I v a n e t i č pravi, da ni našel v matrikah vojaške bolnice nič tistega, kar je "VVallburg hotel. Policijski komisar Robida mi je potrdil, da je Ernest Wallburg sin nadvojvode ErnBta. Matrike bo bile popolne, samo strani so bile napačno numerirane. Wallburg in Staudinger nista imela dovoljenja, da bi sama smela vstopiti v njegovo stanovanje. Zagovornik priči g Ivanetiču : Kaj pravite k temu, da je bila Kiotilda pl. Szi micz krščena od Vašega prednika 12 avg 1863. 1., a v krstni matriki ni nobenega podatka o tem. Povedal Vam bom jaz odgovor. Kakor ni tega v m-triki, ravno tako je mogoče, da ae istinita poroka ni vpisala. Predaednik konstatira, da v duplikatu, ki se nahaja pri vojaškem škofu na Dunaju,' ni zabeležena poroka nadvojvode Ernsta in da tudi v indeksu ni zabeležena. Priča restavrater Fric Novak pravi da je Walburgu pomagal z denarjem. Priča kanonik Andrej Zamejec pravi, da je svojemu bratu bivšemu vojaškemu kuratu dejal, naj skrbi, da bo razmerje legitimno. Ako mu je brat pravil, da se je nadvojvoda res poročil, se no ve spominjati. Staudinger mu je pokazal fotografijo iz matrike iztrganih listov z vpisom o poroki nadvojvodo in ga je vprašal, ako je na listini pisava njegovega brata. Na prvi pogled se mora reči: Pisava je bila popolnoma pisava mojega brata. Predsednik pokaže priči lista. Priča: Dobro narejeno. Predsednik : Rekli ste Staudingerju, da je bila morganatična poroka nadvojvode izvršena. Priča: Ne! . Predsednik: Neko izjavo ste oddali v tej zadevi. Priča pravi, da je bil po fotografiji matričnih listin prepričan o resničnosti trditve Staudingerjeve in da je podpisal izjavo iz usmiljenja, dasi se je začetkoma branil. Dotična izjava govori skoro vsa o tem, da je pisava v listinah pisava brata kanonika Zamejca, le kratek stavek na koncu stoji, da je brat povedal g. kanoniku, da se je morganatična poroka res izvršila. Priča pravi, da je izjavo Staudinger prinesel z Dunaja a vsebine mu ni razložil. Staudinger k priči: Ali niste Wallburgu pisali nekega pisma, v katerem pravite, tisto, kar ste podpisali, moreta povsod opravičiti. Priča pravi, da to ni res. Predsednik pravi, da je to pismo v njegovih rokah, a mora se upoštevati, da je priča 76 leten starček. Priča pravi, da misli, da je gospa orno-žena bzimicz zakonska hči nadvojvode, nezakonski pa je Ernst Wallburg. Tako so je govorilo po mestu. Zagovornik je pričo srdito napadal radi teh izjav. Večjo uslugo bi storil svojemu klijentu, ako bi sa oziral na duševno stanje priče, katera že več let notorično trpi na živčni bolezni, vsled katere so mu v gotovih Časih njegove izjave nikakor ne morejo imputirati, kar je dovolj znano vsem, ki starega gospoda bližje poznajo, zlasti v Btarosti, odkar so mu začele vedno bolj moči pešati. Priča policijski komisar Robida se ni zaprisegel. Priča pravi, da se mu je VVallburg predstavil kot otrok nadvojvoda Ernsta in ga prosil, naj o stvari poizveduje. Priča je šel k profesorju V a 1 e n t i, o katerem je vedel, da je v nadvojvodni hiši občeval. Profesor Valenta je dejal, da je bil pri nekem porodu poleg, in mu j a pokazal zlato uro, katero mu je ob tej priliki darovala cesarska visokost. Neki Franc Grošel, poštni sluga, prijatelj nadvojvodovega sluga Z leznika, je pravil, da mu jo Železnik dfjal, da kadar je bil krst v nadvojvodovi hiši, se je vedno peljal z zaprtimi pismi v Budimpešto k vojaškemu škofu. Kanonik Zamejec je priči rekel, da ne ve za gotovo, ali ee je izvršila poroka, misli pa pač. O tem jo pisal komisar Robida pismo gospej pl. Szimicz. V p;smu trdi g. Robida tudi, da se je krst vseh treh otrok izvršil v stanovanju matere. Predsednik pravi, da se je k večjemu krst Klotilde izvršil v Ljubljani. Priča pravi, da tedaj, ko je staudingerju obljubil pomoč, ni mislil, da hoče slepariti. Vname se ostra debata. Predsednik prebere neko pismo g. Robide na Wallburga, v katerem se govori o raznih uslugah. Zagovornik trdi, da je bil g. Rjbida o vsej stvari in o spletkah poučen, in pravi, da bo dal izraza svojemu začudenju, da sedi na zatožni klopi eamo Staudinger. G. Robida pravi, da se je držal postavne poti in da je to tudi priporočal Wall-burgu in zatoženci. Stvar mu je bilajtakoj sumljiva, ampak večkrat se zgodi, da si človek nakoplje neprijetnosti, ako napram osebam „od zgoraj" uljudno ne nastopi. Staudinger trdi, da mu je g. Robida 1. 1863. označil kot leto poroke in da je to povedal tudi gospej bzimiezevi. G Robida to zanika, staudinger pa ostane pri svoji trditvi. Predsednik prebere pismo Klotilde pl. Szimicz na nadvojvoda Ernsta, ki ee začenja z besedami: „L'ebster bester Papa!" V pismu mu piše o razmerah Ernsta "VVall burga in Wallburgovih otrok. — V pismu vprašuje nadvojvodo, ako je bil v resnici z njeno materjo poročen. Obljubuje mu, da o tem nikomur nič ne pove. Nato pride na vrsto neko takozvano veliko pismo nadvoj. Ernsta na Klotildo pl. Szimicz. Nadvojvoda ji piše kot „svojemu najljubšemu otroku". V tern pismu stoji: „s e d a j ne morem vprašanja o poroki s Tvojo ubogo plemenito materjo nič več zanikati. Več Ti ne morem povedati. Po moji smrti pojdi v Ljubljano, oni v L;u-bljani mi je bil tudi zvest prijatelj. Na njegovo intervencijo, je izvršil njegov brat poroko. Več ne morem in ne smem reči, veže me prisega, ki se mi je izsilila v najbritkejši potrebi. Na preklinjaj radi tega avojega sta rega očeta, pomiluj ga . . . Jaz sem za Vas preskrbel, prosil sem v oporoki našega ple menitega cesarja za Vas blagohotno skrbeti. Ako Vam bodo delali zapreke, prosi ob ugodni priliki sama za avdijenco in izroči našemu dobremu in plemenitemu cesarju to pismo. Svoj čas Bi me prosila, naj odpustim našemu Ernstu. Prepovedal sem ti, da govoriš o svojem bratu. To ni bilo prav od meno, toda pripoznam ti, da sem rnu na tihem iz polnega srca odpustil, kajti visoko mu pripoznam, da je v najžalostnejši uri avojega življenja varoval svojega atarega očeta. Pač je bil alab značaj, toda z ljubeznijo in dobroto pripeljan na pravo pot, bi bil lahko s svojimi zmožnostmi in darovi postal zvest služabnik našega cesarja. Vprašuješ me, če je bila tvoja uboga mati Skublic; povedal sem ti že, da so vaši krstni listi nepravi. Na koncu obširnega pisma stoji, naj tega pisma nikomur ne pc-kaže. Odda naj ga osebno samo cesarju, ali to še-le takrat, kadar ji nihče pomagati noče. Predsednik konstatira, da niso mogli dobiti originala tega pisma. Eksistira samo fotografija originala. Pismo jo piesno na 13 straneh. Strokovnjaki so izjavili, da je to pismo nadvojvode f a 1 -c i f i c i r a n o. Ne more se z gotovostjo reči, da je to piBmo ponaredil Staudinger. Staudinger: Sohlieben (pisatelj kon-fiscirane brošure o aferi "VVallburg) je gospej pl. Szimicz odvzel originalno pismo in mogoče je, da je podtaknil falsifikat. Za Schliebna ima pismo vrednost, in pisava njegova je podobna oni nadvojvode. Zagovornik vstane in predlaga naj se zasliši kot priča solicitator g. Julij S u-s t e r š i č , ki trdi, da je neka prijateljica njegovi materi dejala : »Danes se vrši poroka nadvojvode Ernsta z baronico "VVallburg«. Sodni dvor je odklonil to pričo iz istih razlogov, kakor predlogo zagovornikove pričetkom obravnave. Državni pravdnik g. Trenz na to prične svoj govor. Trdi, da ako je tudi Staudinger mislil, da se je poroka izvršila, je ponaredil vendar vedoma letnico 1858. Namen "VVallburgov in Staudingerjev jo bil izsiliti milijone. Sodni dvor se je posvetoval 25 minut ter je obsodil Staudingerja radi poizkušene goljufije na štiri mesece navadne ječe. Zagovornik izjavi, da Staudinger kazen takoj nastopi. K temu poročilu dostavljamo še, da je Ernst \Yallburg sedaj natakar v Budimpešti. Ernst VVallburg priobčuje v ogrskih časopisih izjavo, v kateri pravi, da je v matrikah o njegovem rojstvu zapisano. j; bil njegov oče prueki uastniK in njegova mati grofioa Ilugo Nay, torej ni nikak pustolovec. Mojo rojstvo sa je proglasilo za legitimno, pravi VVallburg, in nosil sem ime, s katerim je združen naslov barona. Pozi. vam ljubljanskega drž. pravdnika, da dožene okoliščino mojega rojstva in mi poišče avtentični krstni list, ter bo tako dožene moje ime in stan. »Sadaj delam, pravi Ernst "VVallburg dalje izjavi : „Kot nadnatakar delam 10 ur na dan, da morem živeti. Pričakujem torej od vsakogar, posebno od državnega pravdništva, da se me brez vzroka ne postavlja na pranger. Krivec torej jaz nisem. V mladosti sem prebival v nadvojvodovi palači. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. V u k a n s k i izbruhi. Od 11. t. m. zopet neprestano blujeta ognjenika Sonfriere na St. Vincentu — Poskušen samo-morruskegavelikegakneza. Ruiki veliki knez Pavel Aleksandrovič jo nedavno ušel z ženo inženirja Pisterkorsta iz Rusije. Veliki knez Pavel je najmlajši sin Aleksandra II. Sedaj je vdovec. Oče jo treh otrok. Listi poročajo, da se je knez v nekem hotelu v Algiru obstrelil v navzočnosti te dame. Našli so ga krvavečega na tleh. Nekateri listi poročajo, da to ni ruski knez Pavel Aleksandrovič, ampak princ Vladimir Trubetzkoy. — Urednika ubili. Bivši amerikanski poslanik Boale in predsednik Californija Jo-ckey kluba Williamo sta ubila v San Fran-ciscu urednika Mariotta radi tega, kor je obrekoval neko gospo. — Srbske zastave na Hrvaškem. Iz Zagreba se poroča, da je vlada brzojavno izdala prepoved izobešanja srbskih zastav po Hrvaškem. — V blaznosti. Pri Novem Byirowa je Ana Holacek prerezala v blaznosti vratove svojim trem otrokom in nato šo Bama sebi. 0/ v poljubni boji, je najboljše ' ^ in najpripravnejše sredstvo za po- zlačenje in bronziranje vsakovrstnih piedmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—5 l^cj^arica dobro izurjena, išče službe* najraje v kako župnišče. Vajena gospodinjstva in poljedelstva v vsakem obziru.^ Lahko se skaže z dobrimi in večletnimi spričali. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Edvardina Kramberger, p. Loka pri Zidanem mostu, poste restante. noi 3-2 lekarna Piccoli »pri Angelu" i. 2 (so-38) Ljubljana.. ^ IDunajska ©esta LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. IDoteisevlekrnah, krepca malokrvne. nervozne in slabotne osebe! Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. Anton Schuster, Ljubljana, & pital ske ulice vljudno naznanja, da je ravnokar izS'a velika izbira jesenskih novosti kakor : bluz, deških oblek, konfekcije »a davne in deklice, različnega modnega blaga za dame in gospode, par-henta. platnenega blaga ■itd. ter se priporoča k mnogobrojnemu obisku. Uzorci na zohtevanje franko. 1053 4—4 Žrebanje že v četrtek! Glavni dobitek Kron 30.000 Kron Olomuške razstavne srečke a i priporoča J. C. M AYE R, v Ljubljani. K L 39 14 | Yse dobitke izplačajo zalagatelji po odtegnjenih 10°|0 v gotovini. Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Isdajatelj: »r. Evisa lWM». 99 Menjarična delniška družba 3IEBCVR" I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., StrBbelgasse2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 104