Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto. •. $3.00 •: Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA G list slovenskih delavcev v Ameriki. [3 The only Slovenian daily -: in the United States Issued every day except jjj -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 COB TLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. m LITRU NO. 66. — ŠTEV. 66. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 20, 1915. — SOBOTA, 20. MARCA, 1915. TOLUMS RUSI ZOPET VDRLI V VZHODNO PRUSIJO. r GROF ANDRASSY JE ODPOTOVAL V BERLIN. -O CESAB FRANC JOŽEF SE JE BAJE IZRAZIL, DA DA RAJ-ŠE RUSOM GALICIJO IN BU KOVINO KOT PA IT£LJANOM TRIDENT IN TRST. POGAJAN JA BODO NAJBRŽE BREZ USPEŠNA. SORODNIK SRBSKEGA KRALJA PRI ITALIJANSKEM KRALJU. NEMCI SO POSKUŠALI RAZSTRELITI PREDOR. BOJI PRI PRASNIŠU. TRETJA RUSKA INVAZIJA V VZHODNO PRUSIJO. RUSKE ČETE SE NAHAJAJO SAMO DVANAJST MILJ ZAP ADNO OD MESTA MEMEL. Z zapadnih bojišč. Na višinah pri Maas. Francozi so vprizorili v Champagne nove naskoke. Razdejanje osvojenih zakopov. PRI VERDUNU. Včerajšni dan je potekel ob za-padni fronti primeroma mirno. Vojno posojilo. Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 19. marcu. — N.-mške čete, ki operiraj« na vzhodnem bojišču, so si priborile zadnje dni lepe uspehe. Nemški vojaki .so uspešno odbili vse napade, katere so vprizorili Rusi vzhodno od Prasniša. Avstrijo, če odstopi Italiji Trst in južni del Tirolske. Poročilo iUljanske "Tribune". Rim, Italija, 19. marca. — Tiir kajšnja "Tribuna" je dobila z Dunaja poročilo^ da je Avstrija j voljna odstopiti nekaj ozemlja. Uradno poročilo s«* gla^i: Polo-j toda le pod tem pogojem, da o-žaj v okolici Meiuela je neizpreme- stane Italija nevtralna. Avstrija njeu. {Severovzhodno od Prasnišajbi bila popolnoma oslabljena, če muo odbili vse sovražuižke napa-i bi morala tudi proti Italiji tako dr. Sovražnik je moral z veli-j za varovati meje kot jih je proti [ vprizorili Francozi več naskokov, kauskimi izgubami umakniti. J ni-1 Srbiji. Najboljši avstrijski voja-|V Woevre distriktu se je odbilo no od reke V isle se ni ničesar po-|ki s<> padli v Galiciji in sedaj I vse atake. dočim se nadaljuje na sebuega pripetilo. (razpolaga samo s starimi rezer- iztočni strani višin pri reki Maas visti in .neizkušenimi rekruti. j z boji." Rusi so znova vdrli v Vzhodno Prusijo. Petrograd, Rusija. 19. marea. -Hicke čete. ki so vdrle v Vzhod- zemlje kot odškodnino za svojo |Francozov pri Lorette in v Argo- Berlin, Nemčija. 19. marca. — Nemški generalni štab je objavil danes sledeče poročilo glede dogodkov na zapaducm vojnem po-zorišču: "V Champagne, okraju so se izjalovili nadaljni francoski naskoki. Prvega se je vprizorilo severno od Mesni), drugega pa severno od lica use jour. Ijeli smo dva francoska častnika in 70 vojakov. Po težkih izgubah vsled našega artilerijskega ognja so se umaknili Francozi v njih prejšue postojank«*. Južno-itočno od Verduna so Strašen zločin. Avstrija in Nemčija — ] Pariz, Francija. 19. marca. — pravi "Tribuna" se zelo motita, j Vojno ministrstvo j.> poročalo dace mislita, da zahteva Italija o- popoldne o nadaljnih uspehih .M-ejnih. V poročilu se glasi " Pri Notre Dame de Lorette no Prusijo. so oddaljene samo dva- nevtralnost. V tem slučaju gre najst milj od pristanišča Memel. ^a nekaj drugega. Avstrija Vojaški strokovnjaki pravijo. da[ie napovedala Srbiji vojno. ne jSluo zavzeli zvezne zakope. ki volu invazija niza rusko armado po- Prej vprašala Italijo žalijo griča. katerega smo osvo-scbuega pomena, in da se niti pri- svet* "f da hi se zmenila za nje- .i'1' Pa do vasi A bi a in. Te zvezne .njcrjati ne more z invazijo desete no svarilo. Tako postopanje od-'jirmade. katero so pred kratkim!*0^'110 nasprotuje določbam tro-poraziti Nemei. zveze in medsebojnim državnim Nemci koncentrirajo svoje čete dogovorom. Edino Avstrija je na Kusko Poljskem in se bavijo z i spravila evropske države iz rav-luvitn ofenzivnim iiafrtora. notežja in zategadelj je absolut- no potrebno, da se izpremeiii Nemike fronte. zemljevid Evrope. Berlin, NVineija. 19. marca. — Italija ne bo več dolgo trpela. Danes je bilo uradno razglašeno: St' J° v tem ali onem ozi- Nemške fronte so takole razpo-1ru zapostavljalo, stavljene; — Prva nemška bojna črta se razprostira ob reki Hz uri Bivši srbski poslanik v Rimu. ... Kavki do \Vle Oru-ra bojna čr 1 Ri^ Ita,lja marea _ ^ ta : J!|».iio »k I PI oz k a do Prasniša tretja: južno tal Kolna do Lomšc. Vojaštvo je nadalje koncentrira- no pri Krasuo{|pla. Mariampolu in pri Tauroggeu. Splošna ofenziva. London Anglija. 19. marca. "Times j«- dobil u liukarešta po roeilo. da so dobile avstrijske čete v liukovbii precejšnja ojačcnju in stopile nato v splošno ofenzivo. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 19. marca. Po bojih ob levem bregu reke Njemeti smo zasedli Vevsee. Naša kavalerija je zasledovala Nemec do Hey ne. V okolici Prasniša so Nemci hoteli zavzeti nekaj višin, toda mi smo jih uspešno vrgli nazaj. Ob drugih frontah se vrše le brezpomembni spopadi. 500 ruskih jetnikov. Dunaj, Avstrija, 19. marca. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja: — V Karpatih s«, vrše pri Lupkovu in Smolniku izvan-•redno vroči spopadi. Južno od lieligroda smo pognali nazaj močne ruske odelke. V južnem delu Galicije smo vjeli jH't ruskih častnikov in petsto mož. Avstrija in Italija. Pariz, Francija. 19. marca. — Tukajšnji "Petit Parisien' je dobil iz Ženeve poročilo, da ne bo Avstrija Italiji odstopila niti koščka ozemlja in da so bila vsa tozadevna pogajanja med Nemčijo in Italijo brezuspešna. V Berlin je odpotoval bivši ogrski ministrski predsednik grof An-drassy in več drugih državnikov, ki bodo zastopali dvojno monarhijo. Posvetovali se bodo z nemškim državnim kancelarjem in zunanjim ministrom pl. Jago-wom. Ce se bodo tudi ta pogajanja razbila, se bo podal državni kan-eelar na Dunaj, kjer bo poskušal prepričati cesarja* Franca Jožefa, da je edina reiitev za zakope smo razdejali ter deloma pobili, deloma ujeli posadko. V Argouih smo med Kolante ■i« Four de Paris po ostrih bojih napredovali za 150 metrov. V gozdu pri Consenvove smo v pretekli noči odbili neki nemški protinaskok ter vstrajali v pozicijah. katere smo bili zavzeli v torek. Pri Les Eparges. smo osvojili neko prominentuo točko, i/.-točno od pozicij. kateiv imajo Nemein zasedene od preteklega meseea. Dva protinaskoka smo odbili včeraj, enega pa v prete- je dospel bivši srbski poslanik za j kli noci." Turčijo. Neuadovič. bližnji sorod-j V večernem poročilu zatrjuje nik srbskega kralja. Danes ali ju- vlada, da je potekel današnji .lan tri ga bo sprejel kralj Viktor E-mauucl v avdijenci primeroma mirno. V dolini Aisn-se je vršila živahna kanona.la in v Champagne so vprizorili Nemci en infanterijski naskok iih grič št. 196. iztočno od Mesnil-les-Hurlus. Ta naskok so Francozi odbili ter so imeli Nemci velike izgube. Kazen za izdajstvo Bim, Italija. 19. marca. — Voj. no sodišče j»- obsodilo na sedem in polletno ječo profesorja Meuozzi-ja. ki je bil ohdolžen, da je prodal nekemu francoskemu agentu ne- „ kaj italijanskih načrtov. Njegovi V skrbeh za pomagač je obsojen v desetletno! Delhi, Indija. 19. marca. — ječo. i Sir Reginald Henry Craddock. član sveta generalnega govemer-Perzija proti Rusiji. ja. je podal izjavo, glasom ka- Berlin, Nemčija. 19. marca. - teu? P°treh1no ,lati vojaakini I/. Carigrada poročajo, da je pri- ^'f1™ !><**<" poluomoči. da šlo y Perziji do mu istrske krize. v slučaju potrebe ter Sestavilo se je novo ministrstvo, ki bo zasledovalo strogo protiru-sko politiko. Položaj v Kavkazu. Petrograd, Rusija. 19. marca.— Rusi so zasedli turško pristanišče Arhavo ob Črnem morju. To je zanje izvanredno velikega pomena. ker so.ravno iz tega mesta dobivali Turki svoja ojačelija in vojni materijah Turki so se u-maknili z veliko naglico proti Er-zerumu in se tam utaborili. Rusi so nadalje tudi zasedli cesto, ki vodi iz Arhave do Choppe. Rusi so zadnje dni večkrat premagali Turke v ruskem delu Armenije, sedaj pa obstreljujejo one utrdbe, katere so pred kratkim zgradili nemški inženirji. Nemci se poslužujejo skrajnih sredstev. Parix, Francija, 19. marca. — Iz Rima i»oročajo, da so nameravali nemški agenti razstreliti predor Giovimontagni pri Genovi, samo da bodo otežkoeili italijansko vsak ev?ntue1ni upor že v kali za m ore. Ta izjava je sledila vložitvi defenzivne predloge za Indijo v svetu generalnega gover-nerja. Craddock omenja v svoji izjavi kampanje na pacifični o-bali Amerike. Ustaško gibanje se je izuova pojavilo, a plenjenja v zapadnem Pundžab imajo povečini ekonomske vzroke ter jih je tudi pripisovati plemenskemu nasprotstvn med Indijci in Moharaedanci. Nevarnost bo postala resna le v slučaju, a ko se gibanja v kali ne zatre. Registracija angleških delavk. London, Anglija. 19. marea. — Vlada nadaljuje s svojimi poskusi. da pridobi ženske za delo v industriji kot nadomestilo za možke. ki se nahajajo v armadi. V zadnjih 24 urah se je dalo registrirati preko 700 žensk, ki hočejo stopiti na mesta v vojno odišlih delavcev. Novi nemški poslanik za Holand-sko. Amsterdam, Holandsko. 19. V veži so našli petletno deklico grozno razmesarjeno. O storilcu nimajo še nobenega sledu. Včeraj se je dogodil v hiši št. 352 3- Ave. v New Yorku grozen zločin. Malo pred sedmo uro zvečer je poslala Mollie Eeker. ki stanuje v tretjem nadstropju o-menjene hiše, svojo petletno nečakinjo Eleonoro Cohen po mleko. Dala ji je steklenico in en cent za candy. Deklica je odšla in je v drugem nadstropju še govorila s sosedo Heleno Spengler. Četrt ure pozneje je prišla v hišo Enima Johnson, ki stanuje pri Spenglerjevi. in zapazila v veži Eleonoro mrtvo. Truplo deklice je bilo popolnoma razmesarjeno. Policija je mnenja, da se je morilec posluževal dolgega kuhinjskega noža. Smrt je skorajgotovo povzročila velika rana na vratu, toda zločincu to očividno še ni bilo dovolj, k.-r ji je razrezal vse telo. Tako strašnega zločina newyor-ška policija skoraj ne pomni. O storilcu nimajo dosedaj še nobenega sledu. Detektivi zatrjujejo, da sta morala biti dva; prvi ji je vzel iz roke steklenico, jo postavil brezslišno na tla, potem je pa stal na straži, drugi je pa ubogo žrtev razmesaril. Kitajska in Japonska. Berlin, Nemčija, 19. marca. — Rusi in Kitajci so prepričani, da bo imelo pošiljanje jaj>ouskega vojaštva n;i Kitajsko zelo resne posledice. Rusko časopisje je priobčilo izjavo japonskega vojnega ministra, ki je rekel med drugim tudi sledeče: "Naše čete bodo šele tedaj stopile v akcijo, če se bodo pogajanja med našo in kitajsko vlado neugodno končala. Prepričan sem. da se kaj takega ne bo zgodilo." Iz -Stockliolma. Švedsko, naznanjajo. da se j«' vkrcalo v pristanišču Sasabe 120.000 japonskih vojakov. ki so se odpeljali proti Kitajski. Plesalec umoril svojo sestro. San Francisco, Cal., 19. marca. Včeraj je v nekem tukajšnjem gledališču nastopala družba ruskih plesalcev in plesalk. Naenkrat je plesalec Isaac Lizraki (či-fut) potegnil iz žepa revolver in ustrelil svojo sestro, ki je bila znana pod imenom "princezinja Turkait". Potem je začel streljati na ostale plesalce in jih več nevarno ranil. Napadalca so aretirali in ga poslali v norišnico. Rajše Galicijo kot pa Trident. Petrograd, Rusija. 19. marca.— Neki dopisnik je s|M>ročiI iz Bukarešta tukajšnjemu listu "Ruskoj«-Slovo" sledeče: Ko je nemška diplomacija obvestila avstrijskega cesarja, da mora na vsak način odstopiti Italiji Trident in Trst. je baje rekel: "Rajše odstopim Rusiji Galicijo in Bukovino. kot pa Italiji najmanjši kos ozemlja." Nemški rudarji zahtevajo zvišanje plate. Amsterdam. Holandsko. 10. marin. — Iz Ilresflena prihaja iK>ročiIo. da je stavila zveza ru.iarskil. delaveev na Saškem zahtevo za zvišanje plaee. V to zvezi* spadajo rudarji v svinčenih iu železnih rovih ter tudi premolar j i v taniošnjili preinojrorovih. Torpedirani parniki. Nemški podmorski rolni so torpedirali dva nadaljna angleška parnika. Zadeva križarke "Dresden". Glasgow, Anglija. 1». marca. — Neki nemški |HNlui«»rski čoln j>- tor]tediral dane* v Angleškem kanalu angleški |iaruik "Hyndford". l'or-*-a se. da j«» izgulai pri tem življenje en timž [>o-sadke. London. Anglija. 1!». marea. — Angleški parnik "Klueja.-ket". /. žitom iz Laverpoola na krovu. j»- l»il danes pred Bei»ehy Head torin-diran od nekega nemšketra podmorskega čolna. Moštvo je spustilo v vodo rešilne čolne, vendar 1« je «»stal letruik kljult težkim škodliam na vodi. Nemški mornariški manevri pri Kielu. Ženeva. Švica. 10. marca. — Iz Kieia došla vest pravi, da prirejajo vse nemške Itojne Uulije v pristanišču in kanalu vožnje. d:i se |M»|H»ltiomn j»reiskn-si kotle in stroje ter doltro izveži»a moštvo. Molk glede "llresdena". I.ondon. Anglija. 10. mari-a. — Anglija ni objavila še motenega ofieijel-nega »*lgo.itra na nemške trditve, da je neko angleško I »r<« lov je >treljalo na nemško križarko"! »resden". ki se je l»aje nahajala v notranjosti meje treh milj v čilenskih vixlah. Tudi se ni dement i ra l<> nemške Izjave, da je lastna |H>sadka |M>gnala v zrak križarko "I»res-den". Valparaiso. * "lille. lo. marca. — i nož [Mtsadke i»r«*<] kratkim res»len" se je prevedlo na otok (.Juhiuirine. v Mixini Conception. Chile. Pomožna križarka "Orama" je potopila nemški parnik "Navarra". Valparaiso. Chile. 1!». tuarea. — Častniki angleške pomožne križarke "Orama". ki je dosjiela v torek semkaj, so izjMiveUali. da je ]N>ropila ta ]».možna križarka nemški armirani imrnik "Na-varra" in sicer dne 11. novembra tekom pomorske bitke pred I^t 1'lata rt-ki Železniška pošta v Italiji oropana. Napolj. Italija. 1!>. marca. — i.aiies se je tukaj zaznalo, da se je udrlo v neki voz železniške «M»šte. v katerem se je nahajalo ]>oštnih vreč s šiljatvami iz Zdriižeidh držav v Nem-fijo. Avstrijo in Turčijo. Več sto registriranih pisem, pisanih v grškem in slovanskih jezikih, je bilo odprtih in ne tleh vagona se je našlo Številne ameriške bankovce. Protest švicarskih sorijalistov. ('tirih. Švica. 10. marca. — Proli neprestanim nasilnostim ruske vlade se obrača protest centralnega odseka sik eijalistične stranke v Švici. Protest se ti najnovejšim zasledovanjem, kojih žrtve so i>ostali soeljalistični člani I ni me in drugi revolucijoiiarji. mobilizacijo. Bombe so še pravo- mare4> _ Dr Richard Kuehl. časno našli in jih odstranili. Ko man-a se bo najbrž imenovalo so aretirali precejšnje število de- nemškim poslanikom za Holand-laveev, so opazili, da se nahaja sko kot naslednika von Muelier-med njimi več preoblečenih Nem- ja. Tozadevna vest je došla iz .. Berlina. cev. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezde; 3. Hladim srcem, 2. zvezde; 4. Zgodovina slo-' venskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske veeermce, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam doposlje IT 1 DOLAR. H Knjige odpošljemo, ali po po-iti, ali TRI ZAVEZNIŠKE BOJNE POTOPLJENE PRED DARDANELAMI. POTOPLJENE SO BILE FRANCOSKA BOJNA LADI J A 'BOU-VET' S 621 MOŽMI NA KROVU, ANGLEŠKA "IRRESISTIBLE" IN "OCEAN". — VSE TRI SE NAHAJAJO NA MORSKEM DNU. — ARTILERIJSKI DVOBOJ V DARDANELAH. — ISTOTAKO SE JE POTOPILO FRANCOSKI TORPEDNI IN ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN. — ZAVEZNIKI SO SE U-MAKNILI. — FRANCOSKA BOJNA LADIJA "GAULOIS" IZVEN BOJA. — DELOVANJE TURŠKEGA BRODOVJA. London, Anglija, lil. marca. —1 min. b< ski — Izgube, dasiravno občutne, Francoska bojna ladija "Bouvet'iue bodo ovirale operacij. ter angleški ' Irresistible ml Takoj po sprejemu poročila, "Ocean so se danes potopile vlt]H Sf, jt> potopila bojna ladija Dardanclab, ko so zatlelc na pla-' •• Bouvet" je brzojavil moniari-vajoce mine. Večji del posadke j Ski minister poveljniku bojne francoske bojne ladije 'Bouvet jladije "Henrv IV.". ki se naba-je utonil, dočim je veČino i>o-! Gb obali Sirije, uaj stopi na sa.lk z angleških bojnih ladij re-l ,nesto potopljene bojne ladije šilo. Tozadevno poročilo je izda- j '* Bonvet". la .lanes zvečer angleška admi- raliteta. To je največja izguba frauco-**ko-aug!eškega bro.lovja pod poveljstvom podadmirala Cardena. ki j«' že več kot dva meseca s presledki obstreljevalo dardanel-kf utrdite. To brodovje se j Infonnaeije glede usode po-sadke bojen ladije "Bonvet" so še pomanjkljiv«*. Iz dosedanjih poročil pa je znano, da se je večji del posadke rešilo. Berlin, Nemčija. 19. marca. — Iz šest angleških in štirih fran- sk»' uTi.ioe. lo orotlovje se j«' o- , . ... , . ......... jačilo tako. da j, bilo največje\T obstoječe bro- in najmočnejše, kar jih je bilo ''^V^^ov je napadlo vče-kedaj zbranih v vojne svrhe. Tri fJUtI,HIJ tr« , l)irske forte v ladije so se potopile tekom stras- DattfolielaJl Ob istem CHSU JO potoj ne kanonade. v kateri je bila stavljena francoska bojna ladija "Gaulois" začasno izven boja. 1'radniki admiralitete so danes izjavili, da ne bo ta katastrofa v ničemur motila operacij v Dar-danelah. Izgubljene ladije se bo nadomestilo t»*r nadaljevalo z obstreljevanjem fortov. dokb-r se ne pasira ožim*. Mornariški izvedenci pravijo, .la lahko i>la pričelo nadaljno brodovje zaveznikov z operacijami proti trem fortom ob S a ros zalivu. IV> ostrem artilerijskem boju so umaknile sovražne ladije ob 2. uri popoldne. Notranji forti intaktni. Berlin, Nemčija 19. marca. —• Prekmorska brzojavna ageutura je sporočila sledeče: "Poroeeva- čata Francija in Anglija visoko |,ec "Berliner Tageblatt" poroča po osebni inšpekciji Dar.la-nel. da ni napravil ogenj zavezniškega brodovja nobene veejei škode na notranjih utrdbah Dar-danel. Ko so tvorili zavezniki o-genj na notranje forte, ni bil libit niti en turški vojak. ceno za Carigrad in da je mogoče pričakovati še večjih izgub kot so bile včerajšne. *" Irresistible" je vseboval 12.0f>0 ton. "Ocean" pa 12.930. Poročilo admiralitete. V poročilu admiralitetc se glasi: "Čistilci min so šli v zadnjih desetih dneh v ožino. Splošen naskok skupnega brodovja na forte se je izvedlo dne ld. marca zjutraj. Ob 11)Ao so obstrevale bojne ladij Nižje za denaije v staro damovinc. Poifljauno denar na Kranjsko, štajersko, Primorsko, Koroško Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trel mesecev smo se da dobrega pre pričali, da pride denar tudi se daj sigurno v roke naslovnikov Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako pošiljate? za vojake c. kr. poštni urad vrne. Denar nam pošljite po "Do mestic Postal Money Order" ter priložite natančni Vas naslov in one osebe, kateri se ima izpla- S1or. Publishing Oo. čatL Bil K $ C $ 5..«. .90 no.... J0.4« 10.... 1^0 22.1C 15.... 2.65 nr.... 93.80 3.50 150.... 25.50 25.... 4.:!5 160.... 27.20 30.... a. 20 170.... 28.90 •«« r. 05 50.60 40.... 6.SW 32.30 45.— 7.75 2»>0.... 34.00 50.... 8.50 250.... 42.50 55.... 300.... 51.00 60.... 10.20 350.... 59 50 es..#. 11.05 400.... 68.00 70.... 11.90 450.... 76.50 75.... 12 75 500.... 84.00 80.... 13.60 600.... 1O0 80 85.... 14 45 700.... 117.60 90.... 15.30 800.... 134.40 •H), ... 16 15 900,... 151.20 100.... 17 00 1000____ 168.00 110 .. 18.70 Ker m COM M laj Jake aprai itoJWN Mti rejau HM laj*n»Mi TVBD KA VI nam* M*flt,l tmmYmk. V.1 Potop francoskega podmorskega čolna. London, Anglija. 19. marca. — Francoski podadmiral Ouepralte je opisal poročevalcu ' Daily Telegraph" potop nekega franco-adije "Queen Elisabeth", "in- iskega podmorskega čolna, ki j -flexible "Agamemnon in skušal voziti skozi Dardan.K "Ijord Nelson" forte J. L. T. L", in V„ dočim sta obstreljevali "Triumph" in "Prince Ceorge" baterije F. E. in H. iz havbic in poljskih topov se je otvorilo mo- Dogodek se je najbrž za vršil pred nekaj f-asa. dasiravno se i.L ničesar nizvedelo o tem. Naloga podmorskega čolna je bila potopiti turško križarko "Sultan Se-čan ogenj na bojne ladije. Ob lim". ki je prejšna nemška kri-12.22 je prišlo francosko brodov- žarka "Goeben". je, obstoječe iz bojnih ladij * Sul-1 Podmorski čoln jo prevozil fren\ "Uaulois , "Char-lemag-!pot pod vodo do najožjega mene in 4" Bouvet j.o Dardauelah sta pri xa„ara. v.sled slabe ori-navzgor ter pričelo streljati na jentacije pa je zadel na skale, torte iz manjše daljave. Forti T vsled cesar je bi! primoran priti L. b. m t. so močno vračali o-'na površje. V istem momentu genj. a deset bojnih ladij v oži-! otvorili forti ogenj ter potopili m jih je prisililo, da so urnolk-' podmorski čoln. KeAilo se j,- b; udi. Ob 1.25 so ustavili vsi forti . pai. mož posadke in te se je' uje- i lo. Guepratte je dostavil, da je Sest angleških bojnih ladij se ožina do Kephez Bernu prosta je nato pomaknilo naprej, da mjn. Glavna polja min pa se J« stopijo na mesto starih bojnih ladij v ožini. Ko je pasiralo francosko brodovje. je zadel "Bouvet" na mino ter se potopil v teku treh minut. ♦ Ob 2.36 so obnovile bojne ladije naskok na forte. Ob 4. uri se je potopil " Irressistible". ob 6. uri pa "Ocean". Obe bojni ladi-ji sta istotako zadeli na mine. Admiral ubit? polja min pa hajajo med Canak Kalesi in Ki-lid Bar. kjer se nahaja tudi glavna sila obrežne obrambe. Sredi prihodnjega tedna pričnemo »priobčevati v "Glas Na- , ... ...... i roda" na zadnji strani nov ro- Neko poročilo pravi, .la je bil ^^ podadmiral Carden ubit na svo- j _ ^^^ ^ m ji poškodovani zastavni ladiji ^ ' ^ " " Inflexible". I Roman je res umetniško delo, Francosko poročilo. j eno najboljših, kar nam jih je Pariz, Francija. 19. marca. — nudila moderna nemška litera-Francosko mornariško ministr-1 tnra. Pisatelj Bernhard Keller- stvo je izdalo uradno poročilo, v katerem se glasi sledeče: "Današnji dan nam je prine- mann, ki si je pridobil 8 svojimi deli namah svetovno slavo, nam slika tu na mojstrski način zna- šel težke izgube. Bojna ladija j čaje ljudi. Upamo, da bomo u-"Bouvet" je zadela na mino ter stregli s tem romanom svojim či-se potopila. "Gaulois" je bil ra- tateljem, v svesti si, da smo jim di dobljenih poškodb stavljen izven boja. Tudi angleško bro- nudili res dobro čtivo, ki je vzvišeno nad navadnimi "šund"-ro- dov je je močno trpelo. Dve boj- mani.* ni ladiji sta se potopili vsled' Uredništvo Glas Naroda. GLAS NARODA. 20. MARCA, 1915. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by tbm Moronic Publishing Co. (t corporation.) PRANK SAKSER, President. «, LOUIS BENEDIK. Treasurer. q Flace of Business of the corporation and »Ureases of above officers : •C Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. £a celo leto velja list ta Ameriko in Canado........................$3.00 • pol leta....................... 1.50 " Uto za mesto New York........4.00 * pol leta ta mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse ieto...........4.50 " pol leta............. 2-65 " ">»trtl«ta............ l-?0 'X2LAS N \ iiODA " izhaja vsak dan ievzvmii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA- ("Voice of the People") Issued e> Ty day except Sundays and Holidays. Su'.-oription yearly $3.00. it on Oeoaj t poilpisa in oeobnoati se ne pnobčujejo. hmgovoli pošiljati po — M1 Co'tiandt St., New York City. l eiefuo 4967 .Cortlandt. dili, a avstrijski vladi ni mar te-jra gorja, vsaj dosedaj ga ji ni bilo. Časi se pa izpremmjajo. Včeraj je bilo citati v listih, da so dunajski vladni krogi strašno ogorčeni nad Nemčijo, ki se potom svojega poslanika Iiiilowa preko Avstrije in brez njenega privoljenja pogaja z italijansko vlado glede koncesij, katere bi se dalo slednji v škodo Avstrije. To je znamenje, da smatrajo v Berlinu Avstrijo za privesek, ki Akta. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dumas. (Nadaljevanje.) III. Tekom prihodnje uoči so se vr- $3: Frank Mavric*. Po $2: Frank Koče v ar, Frank dva sta bila zazna-!K"z,lik iu T- I Po : Rev. Josip Lavrie, Ua nov je eden bil rokoborec, drugi je bil Lucij. Razsodniki so položili v žaro sedem listov inovana s črko A. dva z B dva1 Po ** : JosiP Lavri^% J s C in eden z D. Tako je sestavila ^!!,kar' P- Levan' J- GIilla- J usoda tri pare. a zadnji, ki je f.1'0- IIrvat' F- Gedic-ostal, se je imel boriti z zmago- J:u J* Kocevar' A Grdina, F. Sta-valci. Listke je -pomešal sam pro- G1,ha- J- Jerič» F- Kova" konzul; nato je pristopilo vseh1^!' Jj Glava*»- J Jančar. M. Ma-sedmero borilcev; vsakdo je vtak-! V H• Slimiic, M. Znidaršie. J. nil roko v žaro, povlekel iz nje''»"flierchi. R. Renik, A. Perko-listek ter ga oddal predsedniku.!Vec' !tn Ta ga je razvil iu je vzel njega' Ovmk 65c-. vsebino na znanje. Slučaj je lio-L. K Juh> A Potiiek, A. tel, da sta oba Korinčana izvlekla- n* A Zorc' A. Rodelo, A. nima nobene samostojnosti več iu šile daritve; svetišča so bila boki se mora brezpogojno pokoriti gato okrašena s cvetličnimi venci. poveljem iz Berlina. Tako daleč kakor ob največjih domovinskih ___________„_____ ^ ^ je prišlo s takozvano "Nibelun- praznikih. Čim so končali sveti A, Tebanee in Sirakužan B. Siba"| Glo^okar- A. Glavič. A. Glavič. I. gentreue"t, po slovenski: "oslov- obredi, je planilo ljudstvo v gim-'rit in atlet C, a Lucij je izvlekel'Zl)ašnik, Sil"k. F. Škerlj, C. Bo-sko zvestobo'*. nazij (grško telovadnico), dasi je'D. Borilci, ki niso vedeli, kako se,k°r? A' IIofevar- A. Kore, F. Finis Austn«! Od cue strani bila šele ena ura po polnoči; tako bodo vrstili, so se slekli; samo Lu-rtanger* L Mrkovi Preteča vojna z Italijo in slovenske dežele. ne more nihče reči v tem trenut-jniso pustile noter, ker so ga, radi odobravanja. Medtem sta "se kras-kw Dejstvo pa je, da bo vstop,njegovega belega obraza, radi\Ja lnožil ulu;tknila in prepustila Italijr v vojno pospešil pot« k s ve- njegovih nežnih rok iu malomar- polj« svojim tekmovalcem. V bra-tovne borbe m dovedel do hitrej- ne hoje, smatrale za žensko. | tovski ljubezni sta kakor Kastor aega sklepanja miru. V tem smi-| Na podlagi nekega starega za-'in Poluks prisostvovala borbi, ki slu bi bila cela akcija celo dobro- kona, ki je zopet obveljal, so nam- sta se ta, ali vsaj "ajboljSc med slabiin.;reč vsako žensko obsedili na smrt, ™ '"1 m ;ako se je drznila prisostvovati igram, pri katerih so se borilei prisostv imela udeležiti onadva. (Pride še.) borili brez vsakega oblačila. Starček Amiklej je jamčil za mladeniča. ki je zopet našel svojega gospodarja. Italija ae pripravlja na vojno z A vsilijo in vse kaže, da je katastrofa neizogibna. Bolj kot kateri drugi narod mora sedanji razvoj situacije zanimati nas Slovence, kajti v slučaju vojne se bo vršil boj večinoma na naših slovenskih tleh, razdejana bodo naša doinovja in vse silno gorje vojne bo prišlo na naš slovenski, iz tisočerih ran krvaveči slovenski narod. Zahrbtni Italijani so varovali nevtralnost toliko časa, dokler niso bili prepričani, da bo stavljena jim naloga lahka. Cvet avstrijske HT-uijt.Je je padel v Galiciji, v Srbiji in celo na francoskih boji-j^t ill. v>e v večjo slavo nemškega imena. Avstrija je financijelno na robu bankerota in Italija pač ne bo imela dosti dela. Kakor hitro bo napovedana vojna, bo skušala italijanska armada udreti v Avstrijo, in sicer preko Furlaiiije in Goriške na Kranjsko in naprej. S tem pa bodo postale ravno slovenske dežele pozorišče obupnih bojev, kajti boj proti Italiji bo smrtna borba Avstrije za obstanek. Ko je napovedala Avstrija Srbiji vojno in to na pritisk Nemčije, ki si je želela svetovne voj ne, si gospodje na Dunaju niti v unijah niso predstavljali, da so si s tem podpisali sami svojo smrtno obsodbo. Mislili so, da se bo Italija pridružila zaveznikoma, ali pa vsaj ostala nevtralna, ne rew Caiuinettl-ju. ki sia bila obsojena na dve l»*ti oziroma iS mesecev jeee ra
  • osta morala nastopiti prisiljeno jim kazen. Zaslišanje v Beli hiši. Washington, D. <*.. IS. mana. — V Beli hiši se I»o vršilo jutri zaslišanje uslužbencev pri Panamskem prekopu, ki se pritožujejo radi «»dredl>e predsednika. s katero se jiin je odtegnilo privilegij prostega stanovanja. Obravnavo se 1m» steiiografieno pro-tokoliralo ter nato predložilo predsedniku. DAROVI. V Newburgh-Clevelaudu. O., je umrl rojak Ignacij Pekelj. Ker je bil le malo časa pri društvu, so nabrali tamošnji rojaki toliko denarja, da se ga je zamoglo pokopati. Darovali so sledeči: Društvo sf: Antona $10. Po $5: Neimenovan in Marija dilo se ji ni ničesar. Izmed BiH- Hočevar. 1 Zu k o vec. A. Polončič, F. Vidmar A. Zupančič, F. Rus. I. Dolenc, L Pernovar. J. Logan. M. Planin-šek. A. Planinšek. F. Zupančič, -J. Blatnik. Polane, A. Rus, J. Šu -steršič. J. Frfolja (in prosto vožnjo na pokopališče >. A. Frfolja. J. Kostelce, F. Sta par in J. Zupančič. Al. Adler 35e. Po :{(»< : A. Kovaeie in Fi\ Koželj. Roza Mlakar 26č. I*o J.V: j. Zaletel, Doni. Perko, -Marija Krese. J. Krese. .1. Gliha. J. Juh. F. Juh. .M. Šuster. T. Alr-var. A. Kuhelj. F. (Jliha. J. Zaje. F. Gliba, J. Mulh, Mary Volša-nek. J. Robik. F. Sotapo. M. Kor-sek. M. Zaletel. F. Hrvat. A. Bar-1-'. Ana Škerlj, A. Tratnik, J. Stuerdelj. J. Molek. 1. Vidrih. J. Mar. F. Miklavčič. Martin Kern. A. Princ. II. Gliha. A. Kuznik. F. Semer. J. Ajuh. F. Strah, F. P»e-V. Telatko, V. «Jumlič. G. -Ju-totovae. J. Omoti«. »iundiš. M. MarkoŠič. V. Delsimalovič. J. Fonda J. Perušek. F. Fakolt. A. Toinažin, F. Gorski. K. Miklavž. J. C vel bar. Vidmar. J. Papež, A. peska. >r. Fabjan. A. Strajner, A. Ajdovašek. A. Kost«*lie. A. Slak. F. Kosi. F. Koejančič. J. Kie. J. Škufea. F. Škufea. F. Kostelie, F. Papež. Marija Fabjančič. J. Si-mončič, V. Simončič. J. Vato vec. M. Turk. F. Vrček. M. Vrček in A. Bol d in. Po —Oc: F. Kenik iu A. Adler. Po 15c : Ali t on Štcpee in S. Gregorič. Fr. Konte 13č. Po 10e: J. Maver, J. Novak, J. Skerlj, John Mu vtič, J. Adler, M. Gane, Z. Salomon, J. Podržaj, F. Barle in F. Tomaž. Po 5c: Peter Šerko in Josip Ka-pin. (Ce kako ime ni pravilno natisnjeno, ni naša krivda. Rokopisi, posebno pa kar se tiče imen. morajo biti razločno pisani. — Op. uredn.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Stari narednik, Indianapolis, Ind. — Hvala za dopis. Ker je preobširen, ga ne moremo zdaj priobčiti. Morda ga hotno o priliki. če nam bo dopuščal prostor. Pozdrav! V TEM VOJNEM ČASU smo izdali zanimiv cenik vojnih knjitr in razglednic. magičnih predmetov, spominskih žepnih nožev, britev. VHakovrstnih knjijr in še veliko važnih predmetov. Pošiljamo ga rojakom zastonj. Pišite ponj. SLOV. KNJIGARNA, 535 Washington St., Milwaukee, Wis. FARMA NA PRODAJ. 50 akrov, rodovita črna prst, z laven železnice in premogovih rovov. Ugodno ža Slovenca. Plačilo lia lahke obroke. John Čepirlo, Kingsville, Randolph Co., W. Va. Zimski kašelj — kateri se ni hotel v d« t i neben em r.adi-nu zdravljenja ali katerega sie vsled kateregakoli vzroka zanemarjal": — se lahko hitro olajia in bolnik spmvi zopet k zdravju, ako se uporabi Severa's Balsam for Lungs (Severov Balzam za Ptjuča). Njegovo rešilno vrednost je izkazal v mnogih taci h siučajih. Sledeči je eden izmed teh: mal i !.<>rk-» jr iroeLi fcs=olj od IHli t-mo ji N-i^rin Balzam *.i Mjufi in k<'»mop»nbili t»vi' .-..-r< v Nerv.v >ev«i)T Želotifni er--i iV Jetrne kn«l- jit-e in Seveiwo Oothanlako Olje. V-i ti t7f».rni pripravki."- Josephine Ratij<-zak. 21 E. SUi2ton H id^.n. Pa. Zoper luoelj, oslovski kafelj. vnetje sapnika. hripavest in datico pookuMle Severov Baizam riju^a. Cena in :» centov. Ako ste m prehiadili, r<->kii>ite S«'Tpr»'s Cold iihO l*np TjMct, [S^veriy- ve Tableta zoi*r prehlad ia hripol. Cena Si centov. Spomladanski opaKki, in enake srWf kožne bolezni lahko iiuro in uspešno otli>mvi Severa'« S»kia Ointment Seven >vo Mazilo zoper ko2ne t»lrziiij Ceaa DO centov. S« ve rove Pripravke imajo n.iprodaj lekarnarji v»ep«!v Zahtevajte Sever»>va. Ako jih ne morete dobiti, dudEijte ul bas. W. F. SEVERA CO., CEDAR RMFWS IOWA Iščem MIKE BUTALA. Doma je iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju. V juliju leta 1903 je bil vi Butte, Mont., na 110 K. Parki St. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve kaj o njem in kje se se- J daj nahaja^ da mi poroča. Kdor mi more poročati natančne po- j drobnosti, dobi nagrade. — Joseph Stukelj, 205 — 8tk StJ Calumet, Midi. (:j-:j—3-4) VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi SLOVENSKA GODBA v soboto dne 17. aprila 1915 dvorani društva "Triglav** nil Moxliam, Johnstown. I*a. rem potom vljudno vabimo vsa jv.i^.-drija dru-stva i/. Moxbam, j •'a:til>ria, Conemaugh in Krank- SLUZE0 ISCE sloven. san:»*e, star 2:J let. zajlin. T.i.. kakor tudi vv p sarnez poučevanje godbe. Pi-ma pošljite!ne rojake in rojakinje v na naslov: j toivuski nkolicL da st- te naše ve- L. Masle. , -rlice polnoštevilno udeleže. 115 K- -il. St.. i.orain. Ohio, j Vstopnina za nioike £1. dame Pazite na nič- So vstoPnme proste. Pivo prosto, vredne pona-i^^ ob Jj zvel-vr. red be ter zahte- j l)' ''J «« videnje U. aprila! vajte odločno i Z;l dohro P^strozbo in fino za-pristni Ricnter-i •>1':v° ^ Odbor. jev Pain-Expel-1 Za slovenske grafofonske plo. IerzAnchorvar-;šče, Columbia grafofone, zlatnino i| stveno znamko j in srebrnino obrnite se name. kot je naslikala | A j JEPiBOVEC, ^ E! tukaj. 25 in 50. Frontenae, Kans. centov v lekar-| (7—11 v sob) nan in narav----- nost od Kada bi izvedela za naslov JULI- JE LAN D H. Prejšnja leta se je nahajala n«'kje v Coloradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, naj gra mi javi, ali naj se sama oglasi. — .Julia Ta vzel j (rojena Dremelj), Box 473. Republic, Pa. (18-20—3) F. AD. R1CHTER „ &C0. ■Si 74-80 Washington St., N.w York, N. Y. PRAVNA in NOTARSKA PISARNA 207 HANOVER ST., MILWAUKEE, WIS. prevzema v izvršitev vse avstro-ojrrske sodnij&k« in vojaške zadeve, zamljiik« vknjižbe, kupne pogodbe, pooblastila, zadolžnicc pobotnice, odstopna pisma: izjave in druge javne Ii«=tine. notarsko in konzularno potrjene, potrebne zlasti v zapuščinskih zadevah a iztir-javo dedičin ter za dvi« sodnih in hranilnih depozitov. Iztirjevanje dolgov in drugih zahtevkov tu in v starem kraju. VAŽNO! Mnogoletne izkušnje (v tem poslu sem približno že 20 leti in temeljito poznavanje zakonov mi omogoči pravilno in uspešno izvršitev vsake naročene zadeve. — N« vukdo. ki je 'Notary Poklic", jc v itano te stvari napraviti, marveč le oai, ki ima za to potreboe zmotnosti nx v šolan pridobljeno znanje. 1 Oskrbujem t'idi točne prevode iz raznih jezikov. Nadalje sestavljam in tiskam sam cirkalarje. vabila in razne društvene potrebščine prav lično in po zmernih cenah: posebno pa Opozarjam dramatična in pevska društva na razmnožitev flediikih i*er in not v poljubnem številu s pomočjo multigrafa. Nasveti v pravnih zadevah brezp'acno. IVAN A. K A K E R, javni notar. b. sodni in konzularni uradnik. na Radi družinskih razmer prodam edini slovenski SALOON in RESTARANT v Johnstown in okolici, kjer živi več tisoč Slovencev. Polovica vsega prebivalstva je slovenskega. Mimo saloona vozi več pouličnih vozov in tu je ravno prostor za presedanje. Saloon je tudi blizo želez-ničnih postaj, do ene je dve minuti in do druge pa tri minute. Prvo postajo grade na novo in bo največja med Pittsburghom in pa Phila-! delphijo. Za podrobneja po- i jasnila in ceno uprašajte pri lastniku JOE BOŽIČ, Lincoln Hotel, j Johnstown, Pa. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Na toni mestu bomo pri obče vali imena darovalcev, dopise, odgovore lia vprašanja, nasvete in sploh vse, kar sc tiče Slovenske Lige. Komur je kaj nejasnega, naj vpraša, kdor ve kaj dobrega, naj svetuje, komur se ne zdi kaj prav, naj pove. Ta kolona je vsakemu na razpolago. IZVRnEVALNI OlIltOK: 1'nuik SakMT, prcl-ednik. sj Cortlautlt St., New York. N. Y. Tajniki: hiluartl Kalisli. «H1!» St. riair Ave.. <'le\el*n«l. « »l»i«. Kudotf Tn»4, :=k; \\\ i Vniml 1'iirk. .NV« Vork. N. V. John lllaJnik. Ceueral «leliv«*rjr. Seal I le. Wash. John Jajrr. l.ta ik. ."•^'11 I |i|r |»«lrti/.iii«-a sumi m- |Mi|ivlnijv. naj blagovolijo jMtslati Mr. * i'i;i< una -\.jta Ih*!.* i jcna j«. Iilagajuiku iu razglašena unki IIA KOV I /A lil.O. <«iilett. Ill kajli t« N. 1» tem |h.t,.in nam ji* zagotovlje-Rojak 1 r:ui I tanko i»i-U* n;. )M> l»»ju ziua^l. 7. ^ pihanjem ki m« i \> ozirajte m* na olio kaj i m »reče -<■ |hh>|iioiu.i strinjam. ' par ya^riw-nili diktatorjev, ne na ono. i vi iki. IVI *lik< i j** |mk;i£ul otlix.r luči V << I i""»ot ! I >o-«*lje že xilaj «""lui |»rej jili j«' j«* /ji tuts. A^iti-il'rteuskti l.ijra kiK elannv, lovete«ki imri*l v i si h u ilarovjil tu.li \ki iviltnv. I to- | vsaki priliki z.i r listo L nI Hlu I ji 1 daplr. I a. It. tjai 7a a nk Sel .a I j Si*. K. Kraiovee |»i»«': j *1 jlh Sloven-ko' i kuj vis" |M>slal. ii*i ' in. ker s,, t|«>lav ske raz-j . IMil'o l»i bilo, n* l»i ! ki je malo Itolj mar i. a^itirat. ». IN»zilmv vsriu zavedli Slovenkam: Vsak. ki »en-ko, mora I »it i član I- air|M»irit. Ohio. .lolm I Indianapolis, Ind. |\at K« VlarijN. Marijan. Vila. I tali. 1% Pavel THmIIIi ; Ni TrentiMi, l lali. MicHoj emu. \\ i' i to! n t". Ko iHuto i k sii ,tth š;iIt*'** piši*; *»«.< m Slovensko uiši na-elliiiii noiMiM' •l;i^o\oljle sprejeti v I n >/a I ra vi ja itn i Kron«*. Ivan in Ivana Š;'Ims. SI : Frank JuHur. ini«iio\ii 11 * * _' Jotin 1'liaila/. ."ilh*. - Tukaj |«'šilja\a en la\ske Itol liri Itn \ I «mi. of, AhIo m liay.ii I mi i ri/.u Jih* III k An- Frank Maršek Kri Šte- \ii I« Tomšič, .lo Inik. FenJinaii«! KmVvar; Frank K*z|»>tnik : |ni :£**.: Aloj-| Pali. . I iHnk Itožine«*. Frank Bre r. Jol.n Kostli,B . a kol i K-4.ils. -i k. Krn. N. V. Anton Clažar 5i»e. l*o»*ilaJ nabranega Rock Springs, Win. oiJSn.i- |M«lrnž-i*r Slovenske l.lge v Itock Springs. Ju. j«' i' -'al iia aelHiroi-anjt* Sloveu- »<■ l.itfi- ravno i-to |>oi-očilo. kot je llo že enkrat natisnjeno v listu. I* West Neu hm. P«, je .|ost»-!o na j ».rov H nje Slovenske Lige \ 4'lilcMpti IjTo [n.km Uo, \welHije n«-kxk pro-I runi Slovenske Li-e « MIht I«. vm- l»* »svete ii|M>ste\al kolikor I«, v njegovi niči. Na jhotj jnzvrtiHJiiii |»ri leni |ki j '. 'In je |Htrix-ilo iHstm.r."'t»o |M«|piHalo * rojakov. Itako naprej! V vsaki •settiini naj iti Mlo laku! Chicago, III. Kristina I'almik. Vse |H, i ivo<*as»io m xtol uničeno. Kakor hitro nIo izdelana |ir»vilH, vam in^ljciun •kaj lat i sov. \ s,- iH.lr.-l.no |M» preskr-■I idavBl tu inik Sloven-ke IJge. l>idiana{M>lis, Ind. Tem jmiI.hu Vam iziiHiijam. tla smo iinell tiKli tukaj MH-ovanj«* in ustanovili ixxlruinieo I oven ske l.tjfe. V kratkem I mi š*. hio ♦ormai»>. na katerem i n> t«1lM»ruike. Strinjamo ritthlMindi. I'm- I »a. ota ! Rev. Matej K. X V M'111. vanj«* \ ji' ) h . bil delegat » S. 1^. ne ]>a • il i *- H. V a. idi kot j Iti n a a j ee m* oziramo na **|»rijalelj", ImIJmc jiuo ustrojno |hi zaer-te IM-15H hm cns. ko a^protiiiki izpregledali ■ žili. 1'oulrav ! Klack IHaatond. W*sh. O. J. P. Na i'ua izjasnila V«ni la» dal glavni nik. Ko Inm|-> pravila kotieana. ar Imi priotH-llo v listih. k.-i.i 1«hJ«* reklo |»ar zasli-pljenih. n«*za-ie«luih |iutriotov. 1'ot naj vas |n*ije :ia-r.ivnost naprej /ji osvoboditev ubo^e I. 'Venske raje. Ker vem. •. kateri je proti Slovenski I.i^i. j.- -ain proti M-bi in m* ga lahko smatra kot izdajali-a svojega naroda. Tak «"lo- vek bi s** ne smel mešati med slovenski niirod. 1*.clcjiui» in iieiiii«. s.- a je vsak Sloven.i* Slovan ne more tajili tudi ii;ijIh>|j za^riw'ii liemeur ali .»ipadnik in Slov si •*kii I4g»». Ko se je tukaj pri nas ust;« no\ iia |iadruZni< )i Slov. I.i«e. so prišli aa dan možje in mladeniči : |>oguiiiiio in vm*to so uovorili za svojo slvar. Naj otneiiim samo Ivana Jeriča, tiijui-kii Slov. Li^t« Zii l.a Salle in okolico. Ko je ta mladenič tak.» 1 -p. in |»ie;.ri-<"i-valno govoril, so strinjali z njim tudi nasprotniki. 1'odruž.ii *a S1 oven ske Lige je ustaiiovlji-n i t.i.li v na-Vm i ie-»iiie. Za tajnika je ir.vol ji-n i ranjo i »mer/ji. Mug baiilel I J« m lovi nec. I».i-r.vall so 7ji Slovensk ► l.^o: Ivan .le-rič. $1.00, I »ali. P.«'ovv;.>e SI.(»O. 'r:ntj>«> . 'merza Ivui Sahmioii ."'i.-. Ignac izvolili I K..n»an Anton lioiinšek .UN-.. Josef «.!aiuc Trf«.-.. Mike lhnl'a.v Fran*.' Km ni1 I!."««*. Sklenilo s«. j|. ua seji. ila j i.odc denar liranil blagajnik Sloven-k< i l.ici'- Imena novih darovalcev bodo pri ■ »Itei-na vsak: nn-si*.- v naših slov. easo-pisili. ISral^ki imairav vsem članom | Slovenske Lige. kakor tudi Slovele vin in Slovenkam široiu Amerike. Fran jo ' in ni Port %%'ashingtmi. Wis. Z veseljem naznanjamo vsem zavednim Slovencem -iroin Amerike, da sino se tudi mi v zdramili iz spanja. I stanov ili smo podružnic«* Slovenske IJce. l*re«llagnm je bilo že na rtshii s«'ji dne 11. februar ja. da bi društvu I-nč Slovencev J. S Mi i«i reeenni. Neuieija, ni še nikdar rešila Avstriji*. (Migubila jo je pa. Nadalje .it- bilo omenjeno ml strani predlagatelja da Im. ]K»Švi<-a Italijanov U.t.i-la svoje vseučilišče. In glejte! Zo|n*t se j.- »glasil vsevedni mož iu Izjavil. d;i imamo tudi Slovenci že vseučilišče. Ti t.uvj uiti ne veš. da mi Slovenci nimamo niti ljudskih šol zadosti, ne pa. «ia imeli vseiH*-ilišče. Ak«. nučeš pri- -to|>iti k Slovenski Ligi. te ni in te n«-ln.de nobe«leu silil. liolje je liiolč-iti. k.it pa podirati, kar drugi s težavo zidajo. Neki drugi rojak je zoi**t rekel, da so Slovenci prctiunasii. da bi kaj .loseirli. Seveda, ako l>i biti vsi taki. kakor ti! Ali mogoče Albanci l^jj i/.oliraženi. te vprašamo? In vendar -o Aif.an.-i dohiti avtonomijo. Vrnit i s,, moramo zo|»et k seji. Itilo je torej predlagano, da ostanejo |m s«»ji tisti, ki so za Slovensko Lig««, v dvorani. In o-stali smo iu ustanovili smo Podružnico Slovenske Lige. tamo pa. da s«* jih !»o«le še mu >^>> oglasilo iu pristopilo v Slovensko Lip». t Mbor in člane IhhU-iuh idijavili v kratkem, denar, katerega se je nabralo. iMtšljemo glavnemu blagajniku Sloven I ske Lige. Torej bratje. I m »t into delavni! 1J.»-doenost pripada delavnemu in suii'le-inu. stojiva voda preide v gujtlolMi. Kdor ne gri* 11:1 pi"vj. Ih» zaostal, lt.nli-mo delavni, ila 1«» naše Slovenska Liga dol.ro uspevala, se razcvitala iu j*>st:i-jala veti no močnejša. Živela Slovenska Liga ! Živela Jugoslavija. 1'ozdrav vs«*iii I^*gioii:irj**in Sirom Amerike! Janez Žasrar. pr.ilse.l-liik. Štefan 1'lesec. blagajnik. Frane Fršič. tajnik. 1*. Z. pristopih, k Slovenski Lisi. ali Homec Cilj. Pa. 4. H. Ljudj«*. ki,**1' ravno tisti, ki se štejejo k m kaj tik« priinordujejo. si- mo- i*"1'ražeu i ni S|«»cemvm, s<» bili proti. I" Vse p*«1 mirnosti InmIo provočnMiol Stvar se j.* pnsllozila ua drngo sejo. jav(j«*iM'. 'ki -*♦* je vršila na dan II. marca. Jolirt. III. Na zlMicovanj«* deU>gator K«, so hili ilruštv.-ni i»osli un*J«*iii. je 'Sj«*l tUdI -ledeči |Mtzilrav: V ime- laatval pn*«lsedulk društva Luč Sl«»-lr. ' Trijlav' Vam želim mnogo, i veturer piv«llagMtelja. da naj ]m>vc svoje ro Us|«-ha. iH-lajte za slovenski .mnenje o Slovenski Ugi. l*re«llagatelj »I Tudi ml Vam In«« pomagali j Je v |«r IwMPilah opisal razmere v vojiti močeh. Torej živeli! Martin I stari domovini in naznanil, da se je mkar. tajnik I Ustanovila Slovenska Lisa dne II. nnir- J«lic4. III. Pozdravljeni delegatje SI. ea. In da hi bilo lej«.. ako 1.1 tudi nase P ozdravljeni tisočkrat, dragi de- druitvo pristopilo J: Slovenski Ligi. iratje |nrl delu. za «wivoli«Nliter ulaige- i Muogo jih je Idlo. ki sit odohrovall ta sh.veuskeKa naroda, ki Ječi že at»-1 predlog. Ali čujte in strnite! Oglasil »aja, ukov» n v spone svojih sovražni- se je mož. ki tiri večinoma od Sloven-Rešltie pričakujemo od Va» ozi- eev. in Je |Htliijal ta predlog, češ. da nm od ua- vseh, ki ae zavedamn. da i društvo nima nič pri tem o|M*aviti. Nans Je rodila mati fcloreuxka. i dalje se Je izrazil: Zakaj bi bili mi Slo-I' «um! Težko delo na* čaka. to rpJ renel proti Nemčiji, ko je racua Ni-ut t roki.' čij« večkrat rešila Avstrijo. ' . - . _ - -j \ ttala nastoj.Uno »luioo, roko Zakaj se naši "klerikalci" in socijalisti branijo pridružiti se akciji Slovenske Lige. čudim se onim. dalje na zapailu. A. S., ker oil njih sino kaj že vajeni. Oni imajo povsoij enake metode štreberstva in N, 1 a k e ga I iz ti lisi va okoli " preinilostljivega cesarja". Ihojri naroil. ki ima take voditelje! Čudim se našim socijalisaom. Fakt je. da so vsi socijalisti pozabili na iiiteriiaeionalo. — če je ta uboga iiiternaeionala vzrok, tla oni lic marajo Lig«-; samo slovenski socijalisti se je drže. Nemčija bi se ne megla bojevati. Če bi socijalisti ne bili poduirali vlade proti svojim sodnikom na Francoskem, v Rusiji, na Srbskem iu Angleškem ter v Belgiji in obratno. I'rej so obetali preprečiti vsako vojno, sedaj so jo pospešili, da. omogočili; avstrijski "inter-nacionali" celo zato. ker je bil " kroiiprinz" umorjen! Socijalni demokrati — glavna opera preštela! Sram jih bodi! Internaeiouala je torej zada'a sama sehi smrtni mlaree. Niti Edbin Kristan, niti njegovi pristaši jo ne morejo rešiti. Sreča je. da so v Ameriki, ker sicer hi čutili pesti francoskih, ruskih, srbskih in drug-ill soilrugov. Vsi drugi so se odrekli internacionali. recimo vsaj zača-sno, samo naši se ji nečejo oilreči. Zakaj ne? Meni se zdi stvar takale: Ce izvzamemo slučaj, da vstopijo v vrste naših nasprotnikov, tedaj je njih postopanje najbolj uspešen način boj"-vanja proti uresničenju naših narodnih teženj. In. imenujejo se "jugoslovanski socijalisti"! Ali se ne pravi s takim socijalizmom in v tem času pobijati naš narod in zastrupljati domovinsko ljubezen v srcih naših delavcev trpinov, ki bodo gotovo več dosegli tP-di kot socijalisti pri slovenski oziroma jugoslovanski vladi, kakor pa pri birokratieni avstrijski, ki daje vse boljše službe nemškim grofom iu baronom ter madžarskim uiaguatoui? Sodrugi. ali in* sprevidite. tla Vas vaši vodniki drže za tako neumne, da si mislijo d a ne bodete spoznali, da Vas vodijo za nos! — Ali pa hočete čakati. dokler ne zmaga intemacionala, ki se bode morala šele zonet roditi! Xe računajte s frazami in željami, ampak z dejstvi! Med vsemi socijalisti. so naši edini tako požrtvovalni, da hočejo položiti življenje svojega naroda na oltar, samo da ne bode izgledalo, da so postali nezvesti svoji iuternacionalL Well, nemški in laški internaeionalci hudo z veseljem pohrustali vas in nas, ki nismo za iiiteriiaeionalo. Na drugi strani pa vas vprašam, ali bi ne bilo bolje čakati na Hite rnacionalo v svobodni Jugoslaviji, kakor pa. v grofovski iu balonski Avstriji? Dokler se intemacionala zopet ne rodi. si bodete vsaj nekoliko odpomogli v svobodni Jugoslaviji. Ali je vaša želja držati roke križem ter čikati na pečene golobe, ki vam jih poda sedaj mrtva intemacionala? Čakali bodete vedno živi in mrtvi. Kakšen vzrok pa sploh imate, da se ne pridružite akciji za Slovensko Ligo? Ali ste proti temu. da bi postal naš narod svoboden? Ali nočete pomagati sirotam? Ali želite, da ostane birckia-tična Avstrija in inilitarična Nemčija, za kateri se bore vaši sodrugi tam? Ali ste v resnici nrotislovanski in protislovenski? Z barvo na dan! Mi hočemo vsaj vedeti, kakšen program imate v tej zadevi!? Ce pomagate nam. se strinjate s francoskimi sodrugi. ki se poganjajo za narodno avtonomijo vseh narodov; ne pa kakor nemški, ki so tako polni ljubezni do drugih, da lioeejo vse druge uničiti. — Ali res ne sprevidite, da je intcriuiciouala. kakor jo razumejo Nemci. uničiti vse druge narodno in ekonomsko ter s«'bo in svoje nemške. brate postaviti na grobove drugih. Mogoče pa. da se odtegujete od nas. ker si skupaj /. onimi da- lje na zapadu mislite "Sej nauste nč napnuili". Povem vam, da če ne bodemo, ne bode to naša krivila. Storili bodemo, kar je v naši moči in več se ne more zahtevati od nas. Hodite torej možje, ne pa pokorni sluge vaših voditeljev, ki jim je treba le pomigati z malim prstom, pa že tečete za njimi. Vi ste v tem bolj ponižni, bolj vezani, večji sužnji, kakor pa vsi pripadnici drugih strank skupaj. Drugi vsaj vprašajo zakaj se gre. vi pa sledite svojim generalom brez vprašanja in brez protesta, prav kakor disciplinirani nemški vojaki. Tako se nAoli ne pride do svobode! — Vaši voditelji so vam dolžni odgovora v tej stvari! Ne sprejmite fraz in zavijanja besed, ker to se pravi vezati otrobe. Jasen naj bode odgovori (.'c vam tega ne dajo. pridite v naše kolo, in ini bodemo go tovo boljši za vas in vaše. kakor pa oni. Naši prijatelji okoli A. S. se ravnajo po starem "klerikalnem" naziranju: "Najprej vera. potem narodnost". S tem pač kažejo, da jim ni mnogo niti za eno. niti za drugo. Kajti, na primer, jaz ljubim svoje stariše posebno še zaradi tega. ker mi tako liog zapoveduje; na drugi strani bi pa ne mogel ljubiti lJoga, če bi ne ljubil svojih starišev. Ljubezen do Boga in ljubezen do starišev. ali ljubezen do starišev in ljubezen do Boga gre pač roko v roki. niti eno niti drugo nima prednosti v praktičnem krščanstvu. Govorim: v praktičnem izvajanju krščanske vere. Rečem lahko: Boga ljubim nad vse drugo. Toda ravno zato držim njegove zapovedi, ki mi vele ljubiti moje stariše. brate, sestre po krvi in narodnosti nad vse druge bližnje, ki niso z menoj niti v krvni, niti jezikovni zvezi. V ljubezni do bližnjega se ravno zrcali moja ljubezen do Boga. in. v meji ljubezni do Boga se zrcali moja ljubezen do bližnjega. Naš Zveliča r govori v 12. pogl. in -JO. verzu Sv. Marka: "Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca. iz vse svoje duše. iz vse svoje misli in iz vse svoje moči." To je prva zapoved. (Verz 31.). lil drugo je tej enaka: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe". Nobene druge večje zapovedi ni. kakor te dve. Tako toraj! Kristus Gospod ne dela razlike med ljubeznijo do bližnjega in Boga. ker ljubezen do Boga je nemogoča, če ni spojena z ljubeznijo do bližnjega, in s krščanskega stališča je prava ljubezen do bližnjega nemogoča, ako ni spojena z ljubeznijo do Boga. Nikdar ne moremo toraj reči: Najprej vera. potem narodnost. Kaj je ljubezen do Boga, če ne izpolnjevanje božjih zapovedi, in kaj je ljubezen (krščanska) do bližnjega, če ne delo za njegov blagor! Kot kristijan sem dolžan verovati, to je za resnico vzeti Kristove besede: torej je blagor mojega bližnjega ravno tako objekt mojega življenja kot kristi-jana. kakor molitev, služba božja itd. Saj je vendar po besedah sv. In sedaj vprašam še enkrat zakaj se naši rojaki okoli A. S. ne) O vojski se ne govori več veli-ogrevajo za akcijo Slovenske Lige? S:,j smo vendar, kot narod. ko. V notranjih okraji;, sicer še. vedno po krivem trpeli. Prisegel je sam cesar na ustavo, in to s ka- i ker tam je svet premožen in ima toliško prisego, da bodo vsi narodi v Avstriji enakopravni, in ven- tudi potreben čas. Drugače dar je redno odobril vsak zakon, tudi če je tak kratil enakonrav- je zunaj, ob periferiji. Tam s" pa nest našega, hrvaškega in srbskega naroda, da ur govorim o Slova- govoric« suče okoli drugih reči kili. Ruiuuuih. Malorusih itd. I Moka. Star je cesar avstrijski, ne bo de m g^ sodil, obsodil se je sam 1 ta Kot krona delovanja njegovega, krščanskega, apostolskega ve-' vi canstva. pa je zveza s Turčijo. — Še vedno io nnvnmc^ zakon 'bi nž. mast. meso itd., to je am edini tema za pogovor, flo-ku se zdi. tla je na špecerijski borzi in smejal bi se. če ne bi bila stvar tako presneto lesna in ne bi tako globoko segala v lica ust va. pa je zveza s Turčijo. — Se vedno je pravomcčen zakon katoliške cerkve, ki določa kazen ekskomunikacije (izključenja) onemu vladarju, ki bi se drznil družiti se s Turk' proti kristiianom. ce Caveat* i.. , - ........ _ ,, . i Življenje onih številnih tisoč Iju- Mi Slovene, ne moremo nneti nobene zvez.* s krivoprisežniki! dij. ki drže in nosijo večino kr-Imajo naj jo oni. ki jim jc pogodba med narodi samo "a srap of vavega bremena ua svojih utru-paper . ker taki nit t pogodbe z Bogom ne bodo držali: prvi in dru- (jenih ramah. Vojska je stopila gi so si toraj enaki. Mi pa. ki smo ljudje poštenja, si moramo po- sicer ne popolnoma, ampak tudi magati skupno. Rajse ne vidim svoje domovine nikdar v«Č. .lasi jo za lep del v ozadje, ljubim iz dna srea. kakor pa. da bi se moral na naši zemlji kla- j Odhod okroglih 200.00U voja-njati ljudem, ki so prelomili prisego dano Bogu iu nain. — Boja-j kov z Dunaja samega se le pozna. jToliko ljudi gre približno tudi ki, spreglejte! M. K. Med junaki. Dunajsko pismo. Lično dogodbo pripoveduje poročevalec "N. K. Pr." iz bojev na prelazu 1'zsok. Kakor izvem v glavnem stanu armadne skupine Szurmav. trajajo boji pred prelazom Uzsok še*4'"" je sicer človek šel nerad ven. vedno. i?usi, katerim poveljuje če je šel. je z napol zatisujeni-tu zelo energični general Pata- "»i- mižečimi očmi taval iz ulice Bilo je začetkom avgusta pro-šlega leta. Krasno vreme. Topli delavnic solnčni žarki so razgrevali ka-meniti tlak. strehe so se parile v vročini in lesk belih sten je jemal človeku pogled. V taki vro- |Vsuko leto na letovišče, pa se nič jim pozna. Sedaj je pa odšlo iz Imesta ne samo zgoraj imenovano (število mož. ampak odšle so tudi j večinoma njihove rodovine proč, kam n šov. tipajo vedno ob avstr. fronti z večjimi oddelki in patruljami. Preti kratkim so poslali več stotnij. da iz vrše naskok ua naše desno krilo. Naskok, ki ga je poskusilo teh 800 mož. se je razbil v ognju ogrskega doinobran-stva. Nad 200 mrtvih in ranjenih v ulico, iščoč hladilne sence. Lansko leto je bilo drugače. Najhujša vročina ni ovirala tisočglave množici da se je pal ila in žgala na solncu. kadar je začel odmevati po cesti od daleč votel, tinier jen komk vojaških čet, ki so od vseh strani odhajale na kolo- je obležalo pred našimi strelski- dvore. Vse novo je bilo nn njih. mi jarki in 20(10 Rusov smo vjeli. .obleka, erevlji. .orožje: zares lep Zvečer so Rusi naskočili ti rug del naših pozicij. Tudi tu so imeli mnogo žrtev. Nad 200 mož je bilo vjetih. med njimi neki pol- kovnik in neki praporščak. Ta polkovnik. Ivan Maksiuiov. poveljnih 258. kišnevskega polka, je bil gost častnikov v glavnem stanu ter je zelo Ijubeznjiv. I visoko izobražen vojak, ki se je i odlikoval že v japonski vojni. Proti nam se je že dolgo bojeval na prelazu L'zsok. Ko so Rusi s silo vdrli v dolino Ung, je bil on poveljnik skupine. ki je prodirala na cesti. V boju proti njegovim četam je padel polkovnik Csermak 21. ogrskega domobranskega polka, ki je pri IFajadsu poveljeval kot brigadir. Kakor so se honvedi borili hra-bi ■o. umakniti so se morali pred premočjo ter pustili na bojišču svojega na smrt zadetega voditelja. V polkovniku Maksimovu je našel viteškega nasprotnika. Ko so Rusi videli, da je ranjen neki višji častnik, ga je dal polkovnik Maksimov prinesti v hišo. kjer se je nahajal sam kot u-jetnik ter poklical 4 zdravnike, ki pa niso ničesar ooravili Di 'ugi dan je polkovnik Csermak umrl. Polkovnik Maksimov nm je kot junak izkazal časti, ki so za junaka. Dal ga je pokopati v posebnem grobu zraven cerkve. Ves polk je nastopil iu ruski du-hoviiik je blagoslovil truplo. Polkovnik je nagovoril svojo ljudi ter slavil junaško padlega nasprotnika. Tudi je dal postaviti na grob lesen križ z imenom polkovnika Csermaka. Sedaj je polkovnik Maksimov vjet. Njegov polk je bil dobil u-kaz. da z enim delom v naskoku zavzame avstr. pozicije: poslal je naprej dve stotniji pod poveljni-štvom nekega stotnika, ta pa se je kmalu vrnil in javil, da ni mogoče nadalje prodirati. Polkovnik mu je zato odtrgal epavlete ter sam stopil na čelo svojih čet. Junaško je prodiral, z vseh strani pa so prišli ogrski domobranci iu polkovnik Maksimov se je moral udati. Avstrijski vojaki so ravnali z njim prav vljudno. Posadili so ga v avtomobil in odpelali v l"n-gvar. Spotoma je srečal svoje ljudi. ki so bili tudi vjeti in so ravno počivali ob cesti. Vsi so se dvignili in zadnjič pozdravili svojega polkovnika. On jim je odzdravil ter se nato obrnil do spremljajočega častnika: "Moji hrabri ljudje. Bog jih varuj!" Težko mu je bilo slovo. pogled, poln najboljših upov. Ju ljudstvo jim je klieiilo in nazdravljalo. obsipavalo jih je s cvetjem in obmetavalo s svalči-eami. in ko so jenjali prvi. so začeli drugi. Hrup in više in krik iti vik se je strinjal nad košatimi vrhovi odevelih kostanjev v mogočno patrijotično simfonijo s lukti junaškega marša: princ Ev fgen,.. Dunaj je stal takrat v znamenju te zgodovinske koračnice, katero je navadno spremljala nemška cesarska ali pa nemška narodna himna, v znak av-stro-neinškega zavezništva. Ti vsem dobro znani akordi so spremljali t ji čas človeka po vseh njegovih potih od zore do mraka. od mraka do dne. Svet je o-živel. je živel, je bil vesel iu navdušen skoro do fanatizma. Le tu in tam se je na kolodvorih ali pa doma med štirimi stenami poro-silo zvesto žensko oko. pa kdo je to gledal? Zadoneli so zopet zvoki princa Evgena in pozabljeno je bilo Ase, solnce nade in boljše bodočnosti je zopet sijalo. Tak je bil Dunaj pred pol leta. Živ in divje razposajen. Danes ni o tem življenju ne duha ne sluha več. Razlika med tedaj in danes je velikanska. Lep del dunajskega življenja se odigrava po kavarnah. Pred pol leta so bili lokali, kjer se prodaja res dober črnec ali pa slaba cikorija in omedlrui knujp, nabito polni tiho čitajočega ali glasno razpravlja jočega občinstva. Liste so ljudje drug drugemu kar trgali iz rok in predmestni boso-petci, ki so tekali po mestu s svo-'jimi svežnji "Extraausgabe". so dovolj zaslužili za cigarete. Ljudje so srkali kavo za kavo. lepe dame so polizale kupe sladoleda, samo da so pričakale naslednje posebne izdaje. Danes se ni treba nikomur več bati. da mu kdo zasede njegov stalni prostor. Mladi svet je odšel in samo stari, plešasti gospodje z naočniki na koncu nosa počasi študirajo svoje 'Leib-journale' in mirno {nihajo sivo-bele oblačke tobakovega dima pred se. Gospe iu gospiee, katerim prej ni bilo dosti mar za politične liste, prav radovedno bero "Extrablatt" in kar je podobnih ilustrovanih produktov dunajske časnikarske zmožnosti iu nezmožnosti. Flirt se je pa popolnoma nehal: ali zato. ker je deželo k sorodnikom, je praznih in za-prtiii. ravno tako mnogo malih trgovin, katere so poprej gospodarji sami vodili. Kako se uši plode in uničujejo? Nikdar niso bile uši tako nobeL kakor so sedaj. Žena vsakega vojaka dobiva pisma o tej nadlogi vojakov, ki ne pokvari le njihove dobre volje, ampak tudi njihovo zdravje. Ne gre za lužico na glavi. ki ima tudi pod čepico vojakov sedaj svoje zavetišče, nadloga je ztlaj uš v oblaki. Z do 4 dni. Po 1 o do 18 dneh so tudi te živali sposobne za razploditev. Poinno-ževanje je torej neznansko. Jaj-za imajo več odporne sile, nego doraščene uši. In odpravljajo se najlažje "s požveplanjeui ali pa v parnih desinfekcijskih aparatih; tudi se more obleko in perilo itd. položiti v sod. na čegur dnu je razlit bencin, kajti tudi bencinove pare uničujejo zalego že po nekoliko urah. Ali za vojake, boreče se ob težavnih okolnostih. ta sredstva ne prihajajo v pošte v; ti potrebujejo sredstva, ki se tudi ob takih okolnostih lahko rabi, ne da se obleka, perilo in koža uia-žejo ,ali onečiščajo. Taka sredstva so eterična olja. med temi olje eukaliptur, vijolično olje iu posebno olje i/, sladkega janeža iu jaueževo olje. Priliti je par kapljic v obleko, a život je drgniti z zmesjo janeževega olja ali olja iz sladkega janeža :J0 do 40 delov in 70 do 80 delov IMiodstotuega alkohola. Ruski Carigrad in Rusko morje. "Russkoje Slovo" razpravlja o turško-ruski vojni ter povdarja, da so v vojnah s Turki doprina-šali Rusi dosedaj le žrtve, dobiček pa so imeli le drugi. Tokrat pa morajo pasti vsi obziri. Rusija mora dobiti Carigrad z Dardanc-lanii in južno obal Črnega morja, ki se bo v bodoče imenovalo Rusko morje. ___ Francozi na čast Srbije. Dunajski listi javljajo: V Parizu so priredili pred kratkim ve- Koliko veljajo težki izstrelki Z ozirom na to. da vladajo o vprašanju, koliko veljajo težki izstrelki, napačna mnenja, opozarja "Die Zeitsehrift iles Ver-bandes deutscher Techniker" na cene. ki so jih stavile različne to- ■■ ^IIBpHH varniške tvrdke pri zadnjemu Jakoba vera brez dobrih del mrtva. — Na drugi strani pa uči kr- konkurznemu razpisu severoame-ščauska morala, da moramo predvsem pomagati svojim in šele zajriški artilerijski upravi. Tako sta-temi druim. Kdo so moji? Moji najb'iinji so člani moje rodovine in ne en izstrelek za 10.2 eentimetr-za temi 0»1 narod moj. Kakor sem po veri iu krščanski morali dol- ski top 42 kron. za 12.7 eentime-žan braniti sebe proti krivičnim napadom drugih, tako sem dolžan trski top 54 kron in za 35 6 ceu-isto storiti proti napadalcem na moj narod. timetrski top 1920 kron. ta beseda angleškega izvora. ali,l'ko slavnost na čast Srbiji. Slav-zato, ker ni pripravnih objektov nosti se je udeležil srbski posla-za različne subjekte, tega ne bo- i nik Vesnič. predsednik republi-mo raziskovali. Konštatiramo ra j-. Poincare se je dal zastopati, še. da je prišel zopet do popolne predsednik zbornice Paul-Desclia-veljave stari častitljivi volneni Je poslal pismo, v katerem iz-klopčič. in sieer ne samo pri po- ,ra^a Srbiji svoje občudovanje ter starnih gospeh. ki počasi vb^ida- j izjavlja, da je sedanja vojna boj jo iglo v zanjke in preko velikih. | za svobodo Evrope in civilizacijo z debelo rogovino obdanih naoč- sveta. Popolnoma v tem tonu je nikov zvedavo pogledujejo vsa- govoril gltvni govornik znani kega liovodošleca. ampak tudi bivši nemški poslanec abbe \Vet-mkidem ženskem svetu, kateremu terle. ki je slavil junaštva srb-pletenje prej ni nič kaj dišalo, skega naroda. Danes plete vse. staro in mlado. vse za vojake. Tiho in mirno pre- Hudi časi. tikavajo prsti zanjko za zanjko V zapadni Galiciji manjka kla-in le redke opazke motijo idilič- je za živino in ker je bilo mnogo ni mir. Vojska je res velik Čudo- krav pobitih za vojaške namene, tvorec, še neugnatie ženske jezic- je nastalo poraankanje mleka da ke je utrahovala: vsaj l^koliko, so zdaj pripeljali tri vaerone kon-in to je tudi ilekaj. ^^ 'denziranega mleka iz Švice. - \ i • r VI; GLAS NARODA, 20. MARCA, 1918. IŠF Jugoslovanska B = Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICTI, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Elv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZI7N1CH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN' Al'SEC, 5427 Homer Avenue, X. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30S—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štr. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely. Minn. JOHN GRAHEK, Bt.} od društva Slovenec, itv. 114, Ely. Minn. — Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov ae ne bode »ziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". iz URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn. Zopet sprejeti: Filip Dujmovich 81 14!>41 1000 31. — Marko llut a rac bi 17539 1000 27. — Jos. Rozich 70 14968 1000 4'2. — Anna Rozieh 69 14!*6!> 1000 43. Pristopila: Frančiška Mavec 85 17M77 500 29. Prestopili k dr. sv. .Jožefa v Chisholm. Minn.: Louis Veranth 65 331 1000 3:{. — Marija Veranth 6!» 8071 500 37. Sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn, Prenienili zavarovalnino: Maria lntiliai* 84 8100 — Frančiška Antoiičič 76 8080 1000 35. Sv. Barbare, štv. 3, La Salle, HI. Zepet sprejeti: Jos. Šček 82 13084 500 28. — sal 60 558 1000 41. — Martin Komačar 68 592 John Petelin 77 6594 1000 30. — Terezija Besal 500 34. — Frančiška Komačar 75 S181 500 31. 1000 26. S- Matt Be-1000 35. 72 8163 Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich. Pristopili: Geo. Mnšica S3 17993 1000 32. — Kari Jera-la 77 17992 1 * H M i 37. — Joseph Popovicli 95 17991 500 20. — .los. Maline 92 17990 1000 23. Zopet sprejeti: .Foiln B. Kocjan 81 4700 1000 25. — John Kocjan 71 1286 1000 41. Suspendirani: Geo Pezdire 7:5 852 1000 29. — Štefan Strauss 9:J 16591 10 2<>. — Jolin Žagar 14920 1000 21. — Frank Zunich sM 12376 1000 2<). — Mary Pezdire 68 8320 —500 38. — Anna Žagar 94 14921 500 18. Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johns' Zopet sprejeti: Joseph Mele 90 11537 1000 19. — Jos. PetrovČie 77 1181 1000 22. — Suspendirani: Viljem Bleskovič 92 13525 1000 18. — Anton ia Vol ko 70 8596 500 36. Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago, HI. Zop.-t sprejeti: Louis G rabo vec 93 14527 10tM> 23. — Luka G ra ho vac 76 7579 1000 31. — Nikola Grahovac 74 14094 KHH) 17. — Frank Ziherle 84 15:504 1000 28. — Jos. Ruko-vina 7!» 6167 10 19. — Mile Ples« 94 15889 1000 1*. — Paul Pleša 93 14528 1000 18. — Frank Gorene 78 1550 1000 25. — Joseph Perle 68 4799 1000 38. — Andrej Požek 68 1552 looo 33. — Maria Kolar 70 14064 1000 41. — Marija Požek 73 8866 500 33. — Eva Stariče-vich 82 10213 500 26. Sv. Ime Jezus, itv. 25, Eveleth. Minn. Suspendirani: John Janežič 93 -4766 1000 18. — Joseph Drobn i č !«> 7:121 1000 21. — Joseph h Klander 85 4447 1000 21. — Andrej Bavec 89 16877 1000 24. — Augustin Gregorič 79 48»9 1000 27. — Joseph Perič 70 11484 1000 39. — Franeiska Klander 85 11957 500 24. — Marija Perič 80 11558 500 29, 8v. Štefana, itv. 26; Pittsburg, Pristopil: Frank Antlogar 98 17997 1000 16. Zopet sprejeti: Anton landek 82 4398 1000 23. — John Frank 85 16309 500 28. — John Kral 83 14529 1000 28. John Ogriček 76 4087 1000 29. — Jos. Žagar 82 16030 500 31. — Geo. Baraga 61 1770 500 39. — Martin A vein 79 15584 1000 33. — Ludvik Boštjaneič 92 17291 1000 21. — Frank Maleš 74 13430 500 35. — Geo Ludekič 80 16879 1000 33. — Geo. Lepuhar 59 1816 1000 42. — Anna Kral 87 14530 1000 28. — Katrina Ogrizek 80 8966 500 26. — Baraga 61 8952 500 44 Suspendirani: Paul Puc 78 151 ^ 1000 34. — Geo. Iskra 1060 43.. — jasper Bij 17741 1000 28. Frank Kos 79 16886 1000, 34. — John Gola 73 3108 1000 31. — Johanna Puc 84 16158 500 29. — Theresa Barbič 71 13942 1000 25. Sv. Jožefa, štv, 30, Chishohn, Minn. Pristopil: Geo. Hrovat 96 17994 1000 19. Zopet sprejeti: John Košmril 88 14341 1000 23. — Fr. Zaje 79 1986 1000 28. — John Jaklich 90 16S82 1000 23. Suspendirani: Louis Klan 85 1 2822 1000 25. — Frank Pojrorelc 73 11816 1000 36. — Frank Stiblaj 92 .12893 1000 18. — Mary Pogorele 77 12323 500 32. Sv. Manj a svezda, štv 32, Black Diamond, Wash. Suspendiran: Joseph 87 17425 1000 27. Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio. Zopet sprejeti: 77 3871 1000 28. — John Lovšin 78 4414 1000 28. — Martin Fabjaučič 78 6033 1000 28. — John Plut 77 4020 1000 29. — Anton Zgone 77 11644 1000 32.— Frank Haidnik 75 11940 1000 34. — Frank Krasovec 65 ll!»44 1000 44. — John Pečovnik 88 15727 1000 24. — Frank Fmek 90 15872 1000 22. — Jernej Oblkak 78 16978 500 35. — Jolin Nikšc 90 12297 500 19. — Rotilija Mlakar 86 9383 500 21. — Anna Lovšin 7!» !»:i!>6 500 27. — Mary Fabjančič 80 9372 5000 26. — Marija llaidnik 77 12048 500 33. Suspendirani: Joseph Opon 81 4702 1000 25. — Jacob Boskovič 77 12738 1000 33. — Joseph Dolenc 82 13496 lOOO 30. — Anton Debevec 79 -15902 500 34. — Boskovič Terezija 78 13144 500 32. Pristopil: Evestahij Brozovac 18 1799 500 36. Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash. Suspendirani: Anton Jakovac i3* 10484 1000 sepli Ružič 78 574:1 1000 2ri. — Pavlina Ružič 87 35. — 15590 Jo-500 35. Sv. Jožefa, štv. 53, Little Falls, N. Y. Prenienili zavarovalnino: Klizabett Penič 76 9779 1000 — John Logar i<6 13205 1000 27. Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa. Pristopil: John Sunjak 90 18000 1000 34. Sv. Petra in Pavla, štv. 66, Joliet, HI. Zopet sprejet: Frank Turk 93 16481 1000 20. Suspendiran: Frank Jereb 84 5575 1000 22. Prestopil k društvu sv. Srce Jezusa štv. 2: John Papesh 89 17000 1000 24. Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va. Zopet sprejeti: John Herak 82 12965 1000 28. — Poženel 85 3190 1000 20. Sv. Janeza Krsinusa, štv. 82, Sheboygan, Wis. Pristopil: Jos. Sustersich 86 17975 3 000 29. Frank Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn. Suspendirani: Leopold Perušek 94 16198 1000 seph Levstik 95 17603 1000 19. 19. — Jo- Sv. Jožefa, štv. 86, Midvall, Utah. Stefan Malnar 77 3060 1000 27. — Marija Malnar 9721 500 25. 81 Sv. Alojzija, štv. 87, St. Louis, Mo. Suspendirani: Frank Napotuik 77 1274S 5000 23. — Frank Strukel 80 10995 500 29. Orel, štv. 90, New York, N. Y. Pristopila: Barbara Škofič 94 17996 500 20. Sv. Vitezi Mihaela, štv. 92, Rockdale, 111. Zopet sprejeti: Thomas Kuhelj 82 14938 1000 30. — Andrej Horvat in 85 16064 500 25. Suspendiran: Karol Cermelj 91 14536 500 20. Sv. Matere Božje Karm., štv. 100, Monougah, W. Va. Odstopil: Joseph Proklor 76 16050 1000 37. Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, O. Zopet sprejeti: Frančiška Vrbaučič 75 15229 1000 Marija Nose 74 16193 500 38. Draginja v Avstriji. Petrolej je stal pred par meseci 32 K za 100 kg. Ni skoro predmeta, ki bi v tako kratkem času dosegel tako visoko ceno kot petrolej. Mineralne čistilnice so bile s surovinami zadostno preskrbljene in reprodukcijski stroški se niso zvišali nad 10 odstotkov. A komaj so bili kraji, kjer se nahajajo naftovi vrelci, zasedeni od sovražnika, tedaj je dobila špekulacija prosto pot. Vlada je določila maksimalne cene za detajlno prodajo, a veletrgovina je ostala prosta in dvigala dan za dnom cene. Mali trgovec jemoral konečno dražje plačevati. kakor je sam mogel v detajlni trgovini iztržiti. To razmerje je postalo neznosno in vlada si je pomagala na ta način, da je maksimalne cene kratkomalo odpravila, češ. da vsled vedno meuja-jočili se cen ni mogoče dajati določb za cene. Danes stane petro-ej v veletrgovinah 110 kron za 00 kg. Trgovci. kateri so si svo-ječasno zasigurali velike zaloge, delajo danes pri petroleju večje dobičke, kakor apotekarji pri strupih. Ako bi vlada početkoma že določila cene tudi veletrgovini, bi danes stal petrolej kvečjemu ")0 do 60 vinarjev za 1 kilogram. Edina sreča, da se dan daljša iu noč krajša, ker sicer bi morali revni sloji vse večere prebiti v temi. Prerokuje se. da bo draginja trajna. Cene življenskih potrebščin so silno narasle, dočim se dohodki velike večine prebivalstva niso čisto nič pomnožili. Ravno to, da se dohodki niso pomnožili, cene vseh potrebščin pa hudo narasle, .je vzrok, da sedanjo draginjo vse tako hudo občuti. Žal, da po mnenju jako inerodajuili nacijonalnih ekonomov te draginje še dolgo ne bo konee. To pojasnjuje nekdanji ogrski ministrski predsednik dr. Aleksander Wekerle v "Pester Llovdu" na prav prepričevalen način. Wekerle pravi, da vsaka vojna po-zroči draginjo, ker se porabi več pridelkov, kakor v navadnih časih. in ker se vsled odhoda velikanskih množic delavnih sil na vojno manj pridela, kakor v drugih časih. Do nove žetve se bodo vse zaloge živil, kar jih še imajo, silno- skrčile, živinoreja bo naza-lovala. Po Wekerlejevem mnenju bo draginja trajala še dolgo po vojni. a « a «T 36. — Jugoslovan, štv. 104, Chicago, 111. Zopet sprejet: John Boskovič 78 17113 500 Sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va. Pristopil k dr. sv. Janeza Krst. št. 37.: John Trenta S2 1000 31. Sv. Ivana Krstnika, štv. 112, Kitzville, Minn. Pristopil: Jacob Losnak 74 17995 500 40. Suspendiran: Anton Rus 1893 14429 1000 18. 15818 Pristopil Sv. Štefana, štv. 117, Sartell, Minn. Frank Zakrajšek 93 17998 1000 22. Sv. Ane, štv. 119, Aurora, HI. Pristopila: Anna Laurich 96 17974 1000 18. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. Gospodarska situacija Rusije. Petrogradska brzojavna agen tura objavlja izkaze o gospodarskem položaju Rusije. Po teh izkazih je eksportirala Rusija v drugi polovici 1. 1914 46.841,000 pudov žita proti 362.304.000 pu-dom v isti dobi leta 1913. Državna banka izkazuje da znaša kritje v prometu se nahajajočih bankovcev 51 odstotkov. Rusija je do sedaj najela eno notranje vojno posojilo v svoti 500 milijonov rublje v. Demokratičnega generala aristo-kratični šofer. Vrhovni poveljnik francoske armade, general Joffre je skozin-skoz demokrat in je to tudi v svojem uradnem delokrogu neštetokrat posvedoČil. Njegov šofer je pa marki Albufera, vnuk »lavnega generala Soeheta, ki si je kot vojskovodja NapoEena I. pridobil največje lavorike, ______ Mati znanega madžarskega sli-__ kar j a Lassla umrla. Pred kratkim je umrla v Budimpešti gospa Laub. mati znanega madžarskega slikarja Filipa Laszla. Madžarski listi poročajo. da jo je spravila pod zem ljo žalost nad dejstvom, da je njen sin postal ob izbruhu vojne — angleški državljan. Različnost v imenu je posledica dejstva, da si je slikar Laub dal svoje ime madžarizirati v Laszlo. kakor je to pri ogrskih Židih sedaj nava da. Mednarodno socialistično konferenco sklicujejo angleški soeijalisti London. Udeležili se je bodejo delegati angleške, francoske, ruske, belgijske in srbske interna-cijonale. Konferenca se namerava pečati s sedanjim svetovnim položajem. M Endejo, Iz Altrohlana na Češkem je šlo 400 žena z vsemi svojimi otroci na okrajno glavarstvo v Karlovih Vari k in so zahtevale kruha. Al-rolilan je sedež porcelanske in-lustrije, a tam že več dni ni dobiti niti skorje kruha. Ogrska vlada je od redila, da norajo kruh in drugi pekovski zdelki vsebovati najmanj 50 odstotkov koruzne moke. To pecivo ->e sme prodajati šele 24 ur poem. ko je bilo vzeto iz peči. Le za slaščičarje veljajo gotove iz-j ^ jerae. Spoznali so sedaj tudi takoime-uovani "vojni kruh7'. Prvi vzorci pač niso našli priznanja pri ob-•instvn. Vsekako bo treba paziti, la s pecivom iz mešane moke občinstvo ne bo oškodovano. V nekaterih nemških listih je itati gorostasni predlog, njij se ostanke ječmena in slada, ki se jili dobiva pri varenju piva, porabi za izdelovanje nekakega kruha. Doslej so se ti ostanki porabljali za klajo volov in krav. Predlagatelji nasvetujejo, naj se tem ostaukm primesi svinj-ska kri. Kdo bo pa to vživalT. Milina povest. Mičuo povestieo bom povedal. Le poslušajte: Nekoč (letnice ne vem) je stala na ognjišču kožica, napolnjena z mlekom in se grela. Na okajeni verigi izpod stropa nad ognjem je pa visel kotel, napolnjen z repo in peso. Kožica molči in se ponižno tišči žerjavice, dočim se kotel sam s seboj razgovarja v vseh mogočih tonih in glasih. "Poglej jo kožico", mrmra. ' 'kako se hinavsko drži. Sam ne vem, kako je to, da ljudje Vse snejo. kar je v tej ne-rodi. ko je vendar tako črna kakor dimnik".--Jezilo ga je namreč. da pride iz koziee vse na mizo. kar pa on produeira vse zne- so svinjam. Lej. -. . panam- Nova angleška garda. Angleški kralj je izdal dekret, s katerim se ustanavlja nova angleška garda, ki je dobila ime Welsh Guards. Potresna hekatomba v Italiji Po uradni statistiki je bilo pri zadnjem potresu v Italiji 24.205 oseb ubitih. Večina žrtev je padla kakor znano v Avezzanu. Konec hrenovk v Pragi Praški prekajevalci mesa so sklenili, ustaviti izdelovanje hrenovk in safalad. Izdelovali bodo le takozvane praške salame. Kot vzrok navajajo prekajevalci dejstvo, da prihaja na praski trg I mesto normalnih 15,000—20,000 prašičev na teden, sedaj le še _ ________ 1400 d* 2000 prašičev,_____ i-šL....... ../L-. w ... - iL*. SiTiHli iižinli •f^ii^.tiiWi--1-- -* r iSi i n'-ffliiiiai; ižr^foir it Air* • - pozornost . . iki razstavi ta zlati rek. Ej. 'Proletarec'. kdo pa je bil prvi, ki je. budil slovenski narod? Socijalist? Ne, ampak duhovnik V. Vodnik. Cast njegovemu spominu. Kaj pa drugi, cela vrsta jih je. ki so bili vneti rodoljubi. Goriški pevee-slavček S. Gregorčič, ki ga mora vsaka duša vzljubiti, ako čita njegove poezije, je bil tudi duhovnik, pa je imel več ljubezni do naroda, kakor tisoč K., je več koristil narodu, kakor tisoč Proletareev. Pokažite mi pa nasprotno le enega socijalista. ki je postal radi narodnega dela znan in priljubljen. Poznal sem v Trstu socijalista. ki je imel vse lastnosti, le dobre nobene. Štel se je pa za nekega voditelja stranke. Omenim naj še, da ga je lenoba prignala v soci-jalistični tabor, kjer je z namazanim jezikom molzel denar od pravih socijalistov. delavcev-trpinov. Imenoval se je Kopač (krstno iinc sem pozabil). Ali naj od takega pričakuje delavec rešitve? Pričakuje jo laliko, ali vžival je ne bo nikdar! Kakor se. sliši v zadnjem času, imamo menda tudi v Ameriki enakega voditelja. S tem seveda še ne govorim proti socijalizmu. Ravno tako, kakor je sveta borba naroda proti njegovim zatiralcem, ravno tako je sveta borba socijalizma proti delavskim krvosesom! Pač pa proč z onimi, ki izkoriščajo soci-jalizem in borbo naroda v svoje sebične namege, pa naj si bo to duhovnik, socijalist, ali pa brezverec. — Živela Slovenska Liga!!! Fr. Magajna. iIa —- Človekoljubje na bojišču. Pariški list "Humanite" pri-občuje to-le pismo nekega francoskega vojaka iz Le Mans: "Nahajali smo se pred vasjo Montau-bau. Pred vasjo je bilo več nemških jarkov, katere je moral naš polk napasti. Takoj prvi dan smo izvršili par napadov, dosegli pa nismo 2 njimi ničesar drugega. kakor da smo se za kakih 100 metrov približali sovražnim okopom. Imeli smo precej ranjencev. Nekaj od teli jih je obležalo v bližini žičnatih zavor pred nemškimi okopi. Ker je borba trajala ves dan z vso srditostjo, nismo 'nogij pobrati ranjencev in jih spraviti na varno. No«"- i»- potekla du iTvvestili sanitetni oddebk o položaju, so d osli trije sanitetni vojaki. meti njimi tudi neki seminarist. ter izjavili, da bodo pobrali ranjence. Spravili smo jih v prve strelske jarke. Tn sedai se je dogodilo to-le: Ne da bi komu kaj povedali, so skočili iz okopov in Stopali proti sovražnim okopom. pri čemer so mahali z zastavo Rdečega križa. Takoj je po-lehal ogenj na obeh straneh. Nekaj trenotkov na to so prilezli nemški častniki iz svojih jarkov n se približali našim sanitetnim vojakom. "Kaj pa nameravate?" ri njegovih operacijah na morju, zlasti ponoči ne. Iz tega izvi-•a. da morajo primorska mesta, ponoči čim največ štediti z luč jo. Zato skrbeti je naloga voja ikili oblasti, ki izdajajo potrebne tozadevne odredbe. Poljski legijonar. Roman Vicharek iz Galicije je postal leta 1912 uradnik pri avstrijskem konzulatu v Chicagn. Ko se je zaeeln vojp-» trr; i • oče v .<•:<• -v nji starosti stopil pi u . , . nj< 70V 16-letni sin pa da je pri polj skih legijonarjih. Pozval je svo| iega sina Romana, naj pride tu li on domov in naj postane legj jonar. Roman Vicharek si je prd skrbel službo kurjača na parni ku. ki se je peljal v Evropo in jj prišel v Oporto na Portugalske! Tam so bile ravno demonstraci je. Po ulicah se je streljalo in pj lieija je aretirala mnogo ljudi, dni pozneje je bil Roman Vict rek že na Španskem, kjer ni del niti najmanjših vojaških prav. V Malagi si je zopet skrbel službo na parniku, kil peljal v Neapolj. Toda francos pomorska policija je parnik iskala in Romana Vichareka na kot sumljivo osebo seboj Ajaccio na Korsiko. Ker tam' bil pod nadzorstvom, je pobej in se z nekim grškim parnikJ pripeljal v Solun. Tu so ga trali kot vohuna in ga zaprlij avstrijski konzul ga je rešil mu pomagal, da je prišel čez munijo v Budimpešto, odk< je sel na Dunaj, da vstopi v pc sko legijo. Vojni jetnik na dopustu. Kakor smo že poročali, je volil nemški cesar nekemu frj coskemu vojnemu jetniku častno besedo, da se vrne, dopt da obišče svojo mater. Sedaj' je vojak zopet vrnil v vojno j] ništvo. Mati mn je medtem la. Švicarske oblasti niso zai le njegovega potovanja. H . ■ GLAS NARODA, 20. MARCA, 1915. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Is ruskega vjetništva se je ogla silAvgust Remškar, ki pi«e, da se nahaja v Omsku v Sibiriji. V jet je bd due 28. avgusta. Najprej je bil v Stavropolu, sedaj je v Om-t*ku, kjer ostane najbrž do konca vojne. Naslov na dopisnici je ta ko pomanjkljiv, da pošta ne najde adresatinje. Dopisnica leži na ljubljanski pošti. — Matija Jor dan, bivši domobranec, je pisal materi, bivajoči v Ljubljani, da ae nahaja v ruskem vjetništvu, in sicer v Moskvi. — Janko Ložar je sporočil, da. je živ in zdrav v mestu Barnaulu v Sibiriji. Pismo, datirano 2«"i. decembra, je prišlo T. februarja v roke sestri Josipini omoženi Klemene, Trnovski pristan 5 v Ljubljani. — [i Banaula s-* je oglasil tudi Franc Lavrič. Pisal je sestri Ani Lavrič, bivajoči na Sv. Petri cesti štev. 14 v Ljubljani, ki se je pisma jako razveselila. — Iz Moskve je pisal, da je še med živimi, Frane Pra-protnik. Helena Praprotuik, Po-gačarjev trg št. 3 v Ljubljani, ni dobila dva dolga meseca nobenega glasu otl Franceta. Zato je bila vsa vesela, da se bosta še videla. — lz Moskve se je tudi o-glasil France Juvan, ki je pisal: Od 30. decembra sem ruski vjet-nik. Ni mi hudega, na potovanju sem pa še vedno. Tudi po Ruskem so jako lepa mesta, pa ne za vjet-nike. Pismo je datirano z dne 3. prosinca iu je prišlo te dni prijatelju v roke. — Iz Kijeva je pisal Valentin Balantič, da so ga Rusi ranjenega vjeli in odvedli v vjet-ništvo. — Iz Moskve je pisal, da je še živ, Franc Mrhar iz Vižraar-jev. — V Barnaulu z drugimi Slovenci vred se nahaja tudi France Krese, kakor je pisal svoji ženi Mariji Krese, stanujoči na Poljanski cesti št. 60 v Ljubljani.— Iz ruskega vjetništva se je oglasil tudi Jožef Cebulj, bivši pisar pri ljubljanskem odvetniku dr. Ravnikarju. — Tako se oglašajo iz gj jetiiLstva dan na dan novi vjet-'^liki in vstal bo od mrtvih še mnogi »Slovenec, za katerega so sedaj svojci še v takih skrbeh in žalosti. Pogreša se dosip Flčar. vojak 4. domobranskega pešpolka, 10. stotnijc. Odšel je v avgustu na bojišče in se od takrat ni več oglasil. — Ivan Matjašič, ki je bil najprej vojaški pek, potem pa je bil dne 1. septembra uvrščen v marš-kompanijo 1. 87. polka baron .Suecovatv št. 5, je zadnjič pisal 11. septembra iz Jedlova (G«d«l-lo) pri Budimpešti. Po njem poizveduje njegova soproga v Ilirski Bistrici. Umetnik padel. Zadnje delo na bojišču padlega umetnika in kiparja Paulina iz Radovljice je krasen kip sv. Jožefa, ki je bil razstavljen na radovljiški razstavi. Kip je naročil kaplan Čadež za novi društveni Dom v Tržiču. Te dni so ga postavili na svoje mesto. L>j> spomin za umetnika. Odlikovani domačin. Stotnik 29. pešpolka Jožef Ranziuger, rojen v Kočevju, je bil odlikovan za hrabrost z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Bil je dvakrat ranjen in se zdaj zopet vojskuje v Karpatih. Premeščeni stotnik. Poslanec Josip vitez Pogačnik je bil kot stotnik doslej ordonančni oficir glavnega za poved nika proti Srbiji postavljene armade, sedaj je pa premeščen na službovanje v Ljubljano. Oproščeni idrijski rudarji. Pri prebiranju meseca novembra so potrdili 170 rudarjev, ki so zdaj na posredovanje rudnika oproščeni črnovojniške službe. Pet bratov vojakov. Tik župne i cerkve na Viču je občespoštovani [gostilničar pri Merčniku. Franc Pavlic, oče štirih, v vojni služe-čih sinov. 1. Ivan. korporal 27. lov. p., ki je bil še dvakrat v Ga- Gdč. Žagar ni bila zaročena, niti ni imela nobenih zvez s kakim moškim. Njen čin je bil zgolj posledica v zadnjem času prestaue-ga dušnega in telesnega trpljenja, vsled katerega je živčno obolela. Naslednje podrobnosti bodo stvar najbolje pojasnile: Gdč. Žagar je bila lani meseca junija odšla na obisk k svoji sestri v Bitolj (Mo-nastir, srbska Macedonija), ki je ondi poročena z inženirjem. Tekom njenega bivanja v Srbiji je izbruhnila vojna. Poročena sestra je medtem porodila, obenem pa zbolela na legarju. Gdč. Žagar je morala sedaj streči detetu in sestri. Otrok je umrl. Nato je tudi gdč. sama dobila legai*. Radi vojne je pritisnila huda lakota. Bilo ni niti kave; ena oka mleka je stala en dinar, kruh popolnoma črn. Širile so se govorice, da je tudi v Avstriji silna stiska in lakota. Po dolgem trudu se je sta-rišein posrečilo potom konzulatov dobiti potni list za svojo neonio-ženo hčer in ji omogočiti vrnitev v Ljubljano. Gdč. Žagar je morala potovati preko Soluna v Brindisi. Na tem potu jih je šest ur zasledovala angleška bojna la-dija in gdč. Žagar je ves čas živela v hudem strahu, da bi prišla v vjetništvo na Malto. Vrhu tega je na morju divjal velik vihar. Lahko si je misliti, kako je vse to vplivalo na telo in dušo dekletovo. Dne 31. januarja je gdč, Žagar konečno dospela k starišem v Ljubljano. O njenem duševnem stanju pričajo besede, ki jih je izgovorila nasproti svoji materi; rekla je: "8aj bi ti pomagala kuhati. a kaj, ko nimaš nič. Pa saj bomo sedaj itak vsi umrli, sedaj je itak vsega konec." Naslednji dan je gdč. Žagar v svoji duševni zmedenosti posegla po bratovem revolverju, ki je bil pa — ker je več let ležal nedotaknjen — zarjavel ter zato krogija ni imela toliko moči. da bi prodrla v glavo. marveč se je ustavila v kosti. Gdč. Žagar bo okrevala. Nesreča. Dne 2. febr. je spodrsnilo 501etnemu posestniku Blažu Pokornu v Škof j i lx>ki. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Pokorna, ki ga je pred štirimi leti zadela enaka nezgoda, so prepeljali v deželno bolnišnico. Nezgodi v Ljubljani. 3!detni zidar Ivan Kos je pri kurilnici na južnem kolodvoru z železnim drogom odbijal ledene sveče. Pri tem mu je padel nek velik kos ledu na glavo ter ga na desni strani čela tako poškodoval, da je moral zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči. — 271etni ključavničar pri tvrdki Kastelic & Žabkar je v tovarni popravljal pri strugarski mizi orodje. 1*1*1 tem mu je odskočil košček železa v desno oko in mu ga tako poškodoval, da je moral v deželno bolnišnico. življenja, šele 26 let star. Nadpo-roenik Gabrielčič je bil že takoj v prvih bojih na severnem boji šču ranjen, a se je že čez osem dni s prestreljeno roko vrnil na bojišče, kjer se je eelih šest mesecev na čelu svoje stotnije hrabro boril, dokler mu ni ruska krog-lja prestrigla nit mladega življenja. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z najvišjim priznanjem (signum laudis). Padli Gabrielčič je bil kremenitega značaja, spoštovan in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Velika nesreča na delu. Iz Trsta poročajo : 401etni Rudolf ETre-ščak. ki stanuje v ulici G. Caprin št. ."». je sebi in svoji družini služil vsakdanji kruh v težaškem tehničnem zavodu iStabilimento Teenieo Triestino). Dne 8. febr. zvečer ob sedmih je pa reveža zadela nesreča: prijel ga je neki transmisijski jermen ter ga vrgel z vso silo ob tla. Pri tem si je nesrečni Hreščak zlomil več reber. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje ubogega Hre-ščaka je opasno. Roparski napad. Iz Podgore se poroča: "Pri Gropadah" sta napadla 7. febr. zvečer dva človeka dva dijaka ter zahtevala od njiju denar. "Denar ali življenje!** in dijaka sta jima dala eden denar, kar ga je imel pri sebi. drugi uro. Potem sta roparja zbežala. KOROŠKO. Smrtna kosa. Dne 11. februarja sta umrla v Celovcu Pavel Ober-lecher, učitelj in geoplast. star 57 let, ter špediter in hišni posestnik Adam Kiiustl. star 58 let. Ober-lecher je zaslovel kot geoplast (znanstvenik zemeljske površine) zlasti po svojem največjem delu, ki je na ogled v poslopju obrtne in trgovske zbornice, po svojem "Visokem Kleku". Za svoje zaslužno delovanje je bil leta 1897. odlikovan od cesarja s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Na severno bojišče je poklican kuezo-škotijski kaplan, vojni ku-rat Andrej Truppe. Požar. V Marija-Rojach je zgorel umetni in valčni mlin Andreja Strombergerja. Zgorelo je mnogo moke in žita. ker je Stromberger ravno zadnji čas nakupil mnogo žita za domače prebivalstvo. Le en del moke in žita je bilo mogoče rešiti. Precej škode imajo tudi posestniki iz cele okolice, ki so imeli v mlinu žito. Kje sta žito in moka? Celovški "Mir" piše: V Celovcu začasno ni dobiti bele moke iu so peki vsled tega v veliki zadregi. Vendar pa bi bilo napačno, sklepati iz tega, da morda ni več pšeniene moke, ali da je ne dobimo zopet v najkrajšem času. Težave so v naši kronovini le glede maksimalnih cen: tako vsaj pravijo peki. Da pa je še v državi, vsaj na Ogr- Za odpravljanje smeti je v pro- skera, še dovolj žita. potrjuje du računu mesta Ljubljane svota 13 tisoč kron. ŠTAJERSKO. Drugokrat izpuščen. Simon najski oficiozni (poluradni) list "Fremdenblatt", ki piše: Kolikor več računa Ogrska, da bo sama rabila, toliko manj bo ostalo za Cislit vansko. Na Ogrskem je Pušnik. župan v Crešnovcih. je vlada pač zaplenila zaloge, a dobil dne 25. januarja od orožnika volila je tudi izredne izjeme. Ta-Preskarja na Pragerskem že dru- ko je za vsako osebo pustila na gokrat aretiran in odpeljan v.mesec 16 kg moke. dočim dajo na Gradec. Dne 7. februarja pa je Nemškem na mesec za vsako ose-lnl zopet brez zaslišanja izpuščen, bo le 6 kg. Kar se torej na Ogr-Treba -bi bilo tudi javnim obla- skeni za osebo računa za 10 kg stem z vso odločnostjo nastopiti na mesec več, kakor na Nemškem, proti denuncijantom. da ne na-[bo seveda znatno zmanjšan tisti stane med prebivalstvom popolna ostanek, ki naj pride v Cislitvan-pravna nesigurnost. f *ko. Ravno ta vpliv ima ogrska Zlato peroko sta obhajala pri določba, da je rezervirati za vsa-Sv. Lovrencu na Dravskem polju ko svinjo in njene mladiče 100 kg zakonska Osenjak. j ječmena. V Avstriji je sploh pre narednik. V iSchlad- povedano, rabiti žito, Obsojen nareaniK. v Schlad-'poveaano. raniti žito, rz in jee-itiingu na Gornjem Štajerskem je men za klajo. na Ogrskem pa so narednik Maks Frisehman na ve- pridržali po 100 kg ječmena za žbališču tri vojake klofutal. Civi-J vsako svinjo. Ali je mogoče mi-list. ki je to videl, je ovadil na- sliti, da bi Ogrska za svoje svinje i « dnika. Vojaški pravdnik je pri odmerila toliko ječmena, če bi ga obravnavi pred vojaškim sodi- ne imela dovolj tudi za cislitvan-ščeiu v Gradcu ostro obsojal na- sko prebivalstvo? Te posebne iz-liciji ranjen te:- v kratkem vra-' rednikovo postopanje. Sodišče je jeuie na Ogrskem se vjemajo z ča tretja" v boj. 2. Viktor, korpo- Fri-čhraana obsodilo na pet me-' različnimi drugimi odredbami. 17. pp.. j.- ve* čas vojne v Oa-'s cev ječe. I Vpeljane so bile maksimalne (naj- in-i ji. 5. Leopold, korporal 17. ppj V kenkurz je prišel krojaški višje) cene in tudi že pregledane, se od začetka vojne ni oglasil. 4. mojster Al. Pukmeister v Celju, a tako, da je silno otežkočen iz-Matij. e. prost a k 17. pp.. odide po j Konkui zni komisar je deželno- voz v Cislit vansko. In ravno zdaj sodni svetnik dr. Josip Kotnik, je ogrska vlada za pšenieo težke upravitelj konkurzue mase pa kakovosti zopet zvišala maksi-krojač Wambreehtsamer v Celju, malne eene do 60 vinarjev. Tako i" Fremdenblatt". Ogrska je pro-PRIMOBSKO. 'dajala v tostransko državno po- Padel na bojišču. Dne 9. febr. lovico na leto več kakor 20 mili-je padel v Karpatih Egon Ga- jonov stotov žita in je dobivala menda v zvezi vožnja ministrske ga predsednika Stiirgkha, finančnega ministra Engla, trgovinskega ministra Sehusterja in poljedelskega ministra Zenkerja v Budimpešto. V začetku vojne je avstrijska vlada predlagala ogrski odpravo carine na žito. Ogrska vlada je pa to odklonila. Rumu-nija bi bila tedaj rada prodala v Avstrijo do osem milijonov stotov žita, tla bi bili lahko popolnoma preskrbljeni. A ogrski židi so se bali za svoj dobiček in rumunsko žito je šlo drugam, deloma v Nemčijo. Šele 0- oktobra je bila odpravljena carina na žito. toda prepozno, ker je tedaj prepovedala Rumunija izvoz žita. Padel je na bojišču v Karpatih rezervni poročnik domobranskega pešpolka št. 4 Emil Glantsehnig, sin rudarskega upravitelja Tomaža Glantschniga v Možici. DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen jk> izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poreljnistvo (corps) pri katerem službujejo izključno! skoraj sami Slovenci. Tu so na-1 vedeni vojaki ljubljanskega, spod- ( nje-štajerskega, . spodilje-koroške- j ga, tržaškega L t. d. pešpolka; na- j ših lovskih bataljonov, dragonske-j ga in domobranskih polkov; Slo-i venci drugih oddelkov in vojne! |mornarice, skupno nad 4000 imen.; i Vkupno je do zdaj navedenih nad | 5000 ponesrečencev v vojski. Pri i nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetnisnistvu a pri Dekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je centov, za vse tri (lo zdaj izšle zvezke, ki obsegajo ^00 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar ]>ošijite na: FELIX M. DOLINA R 45 Vesey St., lM>p. «;, New York. Kdo želi razproda jati imenike, naj p i.še po i»ogoje. Za ameriške Slovenke. IŠČEM kuharico v starosti od 30 do 40 let. Plača po dogovoru. Stalno mesto za pravo osebo iu nič zato, če ima par otrok. Pisma pošljite na naslov: John Marohnič, Box 117, Kipling, Mich. (20-22—3) WAZHANZLO. Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Ur. OTTO FKZDIK, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino ea "Glas Naroda" in ia-iavati pravoveljavna potrdili is ga rojakom toplo priporočam«. Sedaj je v Chicago, IIL S spoštovanjem Upravniltvo Olaa Naroda. PHONE 24« Zastopnik "GLAS1NAR0DA" B2 Cortlandt Street. New York, N. Y.fj Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STRE El WAUK^QAN, ILwft • ■ ■ ■ PRODAJA fina vina, izvrstna smoftk«, patentirana; zdravila. PRODAJA voina liatke vseh prakonor-nkib črt. POŠILJA denar v itari kraj zaniiljlvo in pošteno. UPRAVLJA > ss t notarski posel ■padlih. joča dela. Iščem IVANA SA31SA radi društvene zadeve. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, n a j pa javi, ali naj se pa sam oglasi društvenemu tajniku: r ran k (j rs me. Box 206, Republic. Pa. (18-20—3) Kje sta moj sin JOŽEF iu hčer JOŽEFA PRIMC i Doma sta iz Velikega Podljubna, fara Smili el pri Novem mestu. Slišal sem, da se nahajata nekje v Peainsvlvaniji. Kdor rojakov ve za nju naslov, naj mi gre5ali Slovenci slično knjigo, ki hi razmotrivala in dajala navodila v tako važnih iu skrivnostnih vprašanj človeštva, kakor je ravno zakon in materinstvo, o čemur mora biti poučeno vsako dekle, predno stopi r zakon. Knjiga obsega nad 100 strani in je primerno vezana. —- Knjiga ima namen boriti se proti številnim napačnim nazorom med našim ženst-vom ter jHikazati pot do prave sreče. Cena knjigi je 11.00. Nobena Slovenka ne sme biti brez te knjige. Naroča se pri: PODUČNA BIBLIOTEKA. Dept. 2, P. O. Box 808, Milwaukee, Wis, HARMON] JOHN WENZEL B. V, IL Otevdasi Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "G LAS NARODA' SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAJVEČJI Prihr an Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo TR1INER-JEVO ameriško filiiir grenko vino To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah ▼ črevu, krčih, želodčnem katarju in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišee-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekinjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu. V vseh lekarnah. Cena $1.00. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AYE,, CHICAGO, ILL. Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega [sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $17.00- s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt»Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Zrn ▼■obuto oglaaoT ai odfforor-ao bo uredništvo a . J fi$-i. .iiJSiišSS^Sbf CLASXARODA, 20. MARCA, I'M',. ] (moderni apostol kar pod lipo sre-'di vasi zbrauiui radovednežem, ki j se jih ne manjka nikjer. Toda nova iznajdba ni nndila 'na tloinai-ili tlt-li dovolj dela in u-Alartiuie se je &rvno veselil u- >pebov preglasnemu mladeniču. ap< bov svoje lepe učenke \ to t' so ji"1 še danes mari dr- bil začetek. Pouk se je r»z. ž®vni iu sploh človeštvu potrebni trgu i I ob dolgih zimskih večerih j zakoni, so mu začeli stopati na — pri čaju iu topli peri ter pri Pete na prate, in France Zabre Podoba izza mladosti. (Nadaljevanje). M art i n ni- ža rue je plapolajoči ujeni Iju-tiemi — na moč iu dostojanstvo, denar iu ljudi, ki so resnične svobode — kakor je trdil Mart inič — resnični grobokopi. Veljava posvetnih iu eerkvenih zakonov o avtoriteti, poslušnosti in splošnem redu v človeški družbi, se je topila j k) Martin ičerih besedah v dekletovem sreu kakor se taja led na pomladnem soiueu. "Prastare navade", je trdil, "in moderno NUŽi'iijst\o. vse se klanja — zlatemu teletu. «Vgar moč je rodila vs« drugo zlo na svetu." Milika ji- začela v sreu čutiti pol»g gorkt- ljubezni britko s|k>-znanje, «1« bi bila ona sama vsa druga, ko hi jo bile rojeaiee ob rojstvu položile v naročje iiuovi-ti grofiei materi. Ali so zato več vredne gosposke hčere f Ali jih ob rojstvu ne loči cm! bogatih pro-letark niče*ar drugega, nego podedovano ime iu bogastvo, ki si pa niso ne prvega ne drugega pridobile same. **OMastva so ograje z« utesnitev človeške KVobode. Oblastniki, ali nivo pravi tirani sreče vseh reveže v na svetu? Ali je Hog u-stxaiil bogatine in proletaree? Ne. to je nestvor. ki ea je rodila požrešno*t. lakomnost." Oh takšnih pomenkih je zable-»telo Mart in ičevo oko v nekem svetem oguju iu Minka je menila. znala vsepovsod. Svobodna ljubezen je odsevala iz vseh pravih rešilnih naukov. Svoboda! Pridi, reši uas: Svobodna — skupna lastnina! Smrt kapitan, pogin mogotcem, je bil pravcati miserere sedanjemu sistemu kapitalizma. Svonotl;^ povsod, svoboda nad vse! V svobodi spas! Zopet je sedel Karel na ognjišču pri Zabrcdovih iu zopet je Za-bredovka dremala v kotu z molkom v roki. a Minka se je z žare-čimi pogledi ozirala v svojega rava tistega kraja. Tako se jima - - —.....- * je srečno sam ponudil zaključek: Sil-i -i«' videla v njego narava sama je najvišji zakon. * '* ' narava sama nam daje in razlaga zakone, drugih ue poznamo. Tako je učil Martinič in Minka je sprejemala v mlado srce vse za čisto zlato. Ali naj misli drugače ko ton. on. ki je sam potrdil, da je pravi brat tistega tujca na klancu ? Neki večer je ptsegel nezrušni naravni zakon tudi v Zabredovo družino in ji je pobral gos|>o-darja. Mo/. je namreč hiral že več časa in tožil, da ga boli želodec, a jed mu ne tekne. Šel je in se je napil žganja — seveda za potrebo in zdravilo obenem. Vsled pre-obile pijače ga je zadela kap. Obležal je dema ob hišnem voglu, odkoder so ga prenesli takoj v m rt vašnieo. Pusta groza se je naselila tiste dni pod Zabredovo streho. Iz vseh kolov je re/da beda. strah. glad. Mati i«; ie.-abi v tuiri in obupno-sli, sin France je stopal brez dela seiniertja. le Minka je strmela V nedose/no daljavo, kjer se ji je zdelo, da svobodno ljubi svojega M a rt »niča — ona. ki se zaveda svojih človeških pravic. Morda jih ima kaj manj. ker je rojena Rezi.ianku * Z rojstvom smo si pridobili vsi enake pravice do te zemlje in ob smrti jih šele osta-vimo diugim. I'o očetu ni žalovala mnogo: bil je okruten, strog svojim ljudem. a napram drugim — prava "slovenska oves ' — preponižen tepec, k si v dolgih letih svojega bivan *a v tem kraju ni znal priboriti niti toliko pravice, da bi domačine smatrali njegove otroke enakovredne svojim paglavcem. Tist i polpodne. ko je zemlja 'eagrnila starega Zabredo, je sin France navzlic britki izgubi čutil razliko pogreba bogatih vašča-liov iu malekostno udeležbo, samo senco pogrebnih obredov, ko pokopu jejo reveža. Torej neenakost celo po smrti. Ali je tako u-redi Stvarnik? Bridko je to potožil Minki. ki mu je takoj raz-odela novi nauk. ki bodo po njem os reče ni vsi ljudje na zemlji, tudi ona, tudi France in mati... Poslej je France spoštoval z vsem srcem gospoda Karla. Hotel je seči stvari sami do dna že v nekoliko dneh. Jemal je Minki knjigt- in časopise, se zaril pod streho na senu k oknu v svislih in eital. škripal z zobmi, mislil, se jezil in zopet eital in zopet škripal. Srce niu je bilo kakor največje kladivo v fužini. V prsih je vrelo, ga peklo in žgalo. Ne. tega ne more ohraniti zase! Začel—je širiti novi nauk med tovariši Re-ftijaoi, pozneje med delavci na ce- Oti in ga je slednjič razlagal kot -______________ vem očesu rešen vesoljni svet. u-resničene vse vzore iu svojo brezmejno srečo. Zunaj so se vlačile jesenske me gle, voda je pljuskala od kapa mi tla. posamezne kaplje so od leta-le vsled sape celo na šipe v oknu. a njej je sijalo navzlic temn! iiioei. navzlic jesenskemu vremenu. pravo nebeško solnce prve. resnične, kakor vulkan neugasljivo vroče Ijubavi, Da bi ostalo vedno tako! Niti po smrti ne bi vprašala, če so nebesa. Karel Martinič je pušil fino ei-garetko. se ji smehljal in sedaj-pasedaj pogledoval z istimi smehljajočimi se očmi v mračno brlečo svetilko na mizi: vedel je predobro. kaj osrečuje Minko. si čestital na sedanjih in zlasti bodočih uspehih, ji pogladil kodre s čela. poljubil črešujevordeči ustnici in dejal: "Ti moja srčkana mala! Kako bi te mogel pozabiti na koncu sveta!" "Ali misliš, da bi jaz pozaliiia tebe? Niti onstran groba!" "K. morda še bliže; recimo: v objemu krasnega ljubčka." "Ili-hi-hi! Kako s: siten! Ali nimam samo tebe. hudobnež?"' "Pa misliš, da ti bom za ved-no? Kaj pa. Če se jaz zagledam v kako rdečelasko? Svoboda vsepovsod: svobodna ljubezen!" I niolknil je in nestrpno čakal, kaj poreče deklica, zakaj zdel se mu je primeren trenotek za tako poizkušnjo. To bo šele uspeli vseh uspehov, vreden svojega učitelja, vreden prebitega truda — dosežen namen podle duše. ki je uporabila dekličjo neizkušuost v žrtev svoje strasti. tja- Karel je bil res brat imo-vitega graščaka iz bližnjega trga. V mladosti je zapravil svojo ded-ščino. naučil se ni ničesar in le po priprošnjah očetovih in materinih prijateljev dobil službo, ki ga je preživljala. Bratu zares telesno zelo podoben, mu ni bil v nravnosti prav nič. Minka ni dolgo odgovorila, a on je komaj čakal, da vidi uspeh svojega dela in vnovič vprašal: "Kaj bi počela, ako bi me videla, da objemam drugo, no?" '' Iztrgala bi te iz njenih rok — tufli z zobmi." Ehe-he! Kaj pa. če bi bila o-na druga — moja žena?" Na toliko pokvarjenost človeškega srca ni mogla Minka misliti navzlic vsem ranam iz suženjstva sponam, ki jih je prizadejal človeški družbi denar — kapital. Za trenotek poparjena, se je hipoma in junaško zdramila iz zadrege in rekla odločno, jasno: — ' Tudi njej!" "O. ti moja mala nespametnima. ti", ji de ljubeznjivo in ji nalahno pridvigne z dvema^rstoma podbradek, da bi tem zložneje poljubljal ljubezni žejne ustnice in ji mogel prepričevalnejc zreti v lepe oči. "Ali tako uiuevaš svobodno ljubezen?" "Nič drugače! Vsaka žena naj ljubi svojega moža. pa bodo svobodne vse." "To je — sebičnost." Zabredovki. ki je zt» dolgo časa dremala v kotu, je inolek zdrsnil na tla. da se j,, vsled ropota hipoma zdrsnila v A-eiuotni omotici in vzdihnila nenadoma in nehote: "Očenaš še za tisti* d;:šc. ki po svetu hodijo, pa nimajo pameti. Očenaš. kateri si v nebesih.. . " Minka bi bila najrajša poprije-jela in nadaljevala molitev za materjo. tuko silno so se ji smilile tiste duše, ki je mati nameravala moliti zanje. Kako ne? O. groza! Nocoj je spoznala, da je med ti-jstimi dušami tudi ona sama in z ;njo njen doslej tako oboževani t Karel. O ti prezgodnja slana! Za-| kaj si osuiodila tako krasno raz-jvito prezgodnje cvetje! Poparila j si brezobzirno najlepše upe nje srca. uničila za vselej!.. Ali naj dopušča ona. da bi imel Karel še [druge? Tega ne. pa tudi če je namesto svobode sebičnost za vse večne čase. (Pride še.) rm. to •belica: Venc*-■lav Palčič. Irwin, Pa. ia skelita: Frank Dfcn- i^fr- V Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIHJL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po ................ 60c. ,, Droinik 4 pallone za .................... fll.00 Brinjevec 12 steklenic za................ 512.00 4 pa!Ione (sodček) za..........$16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, a308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio ^»■ti^llii II m ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v win naših HASSAN PREMLJSKIH POSTAJ ali pri the american tobacco co., Premium Dept. 490 Broome St„ New York, N. f. (Ta ponudba ngasne 31. decembra 1915.) 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjjm boleznini. Cena za "BH1NJEVEC je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 1U.00 v zal(k;i imamo tudi čisti domači TROPIXJEVKC in SLIVOV-KA kuhana v uaši lastni distfleriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec i«er gaL $2.75 in $:;.00 Slovovitz i»er ;rul...............$2.75—$:t.00 Tropinjevec z;tboj ........ p........... $ 0.00 Slivovitz zalKij ...................... $13.iK) "06" Kye Whiskey 5 let star, smboj .... $11.00 Ruela\va re per gal.......75e.—80c. Za 5 in 10 gaL ik».s