CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA PRIVILEGIJI VELIKIH JAVNA DELA V HLADILNIKU I OŽIVLJANJE POKOJNE ZVEZE STARO )E LEPŠE OP NOVEGA (Mef) Samo stari ljudje lahko rečejo, daje bilo staro lepše od novega. No ja, nekaj resnice bo že v tem, saj je nostalgija po mladosti zelo človeški pojav, vendar te ugotovitve le ne moremo odpraviti kar tako z odmahom roke ali s posmehljivim nasmehom. Ko smo to soboto opazovali podobe prejšnjega časa, ki so sodelovale na slovesnosti v čast ozkotirnega železniškega vlakca, ki je pred stoletjem zapeljal po progi od Trsta do Poreča smo lahko občudovali veliko lepih stvari, od prazničnih ljudskih noš do mojstrovin na dveh kolesih in tudi stara lokomotiva je bila odeta v praznične okraske. Pa to še zdaleč ni vse. Še enkrat smo pogledali malo arhitekturno lepotico, ki je bila nekoč železniška postaja in ugotovili, da se nove zgradbe lahko skrijejo pred njo. Nasploh se zdi, da so njega dni arhitekti in urbanisti v svoje delo vložili več ustvarjalnosti in praktičnosti hkrati. Za potrditev te bogokletne misli bo dovolj, da se povzpnete na vrh malijskega hriba in si ogledate vsa tri obalna mesta. Primerjajte stare dele mest in tisto, kar je 771580 '5 7 8 0 0 5 ob njih nastalo v povojnem času in hitro vam bo jasno, kaj pravzaprav hočem povedati. Nekdo drugi bo povedal, da so stari avtomobili lepši od teh, kijih proizvajajo danes, tretji bodo omenjali pohištvo, četrti urejanje parkov in tako naprej. Do tod lepo in prav, ko pa se vprašamo kakšni smo bili ljudje včasih, kako smo skrbeli za svoje obleke, frizure, postave in podobno, potem se nam najprej zazdi, daje danes na svetu več lepote. To je seveda posledica spreminjanja ocenjevalnih kriterijev, ki niso na vseh področjih enaki. Tam, kjer so spremembe počasne so kriteriji ocenjevanja lepote ostrejši, kjer so spremembe hitre pa nam tudi kriteriji popustijo. Zato pravzaprav ni nobenih hudih pomislekov takrat, ko na spomeniško zaščiteno stavbo namontirajo lepo število klima naprav, ko pa gre za spreminjanje vedute mesta smo seveda bistveno bolj kritični. Pred dnevi sem se peljal po črnokalskem klancu in z grozo opazoval, kako izginjajo s tega planeta tisti lepi zeleni istrski griči in kako jih prekriva siv beton bodoče avtoceste. Nekdanji gradbinci so ceste peljali tako, da jih je bilo komaj videti, danes pa so postale zaščitni znak naše pokrajine. Da, staro je bilo lepše. {C Banka Koper 13. luni! 2002 OBALA V MALEM nepremičnine v . , immobili šifra lzola-05/6401 1 10 VIHRANIE MODRIH ZASTAV Zadnji dnevi pred začetkom glavne turistične sezone so v znamenju zastav in to takšnih, ki označujejo, da so kopališča oziroma drugi sorodni objekti ob slovenski obali primemo opremljeni in urejeni. Modra zastava je zaščitni znak takšnih urejenih delov obale in prejšnji teden sojo dvignili v bližnjem Strunjanu, v torek pa je bil na vrsti Simonov zaliv, ki se že nekaj časa ponaša tudi z nazivom najbolj urejenega obmorskega kopališča. Vsako leto kopališču dodajo nekaj novega, tokrat pa so to sobotne prireditve na plaži, ki se bodo dogajale skoraj vsako soboto do konca avgusta. Nastopali bodo znani pevci in skupine, sobotno veseljačenje pa se bo vsakokrat končalo z ognjemetom. Povejmo še, da bodo danes modro zastavo dvignili tudi v koprski marini, prihodnji teden pa bodo takšno slovesnost imeli tudi v izolski marini, kjer bodo ta dogodek dopolnili tudi s priložnostnim kulturnim in zabavnim programom. www.slo-istra.com izolske spletne strani E5 Ež FRI ~T~ (gjBREBB. IZOLA, tel.: 616 80 00 Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64 mmmmmmmmsmmamnmmmmmmmmmm ummtmmm PTT's ]\OT DEAD V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati natukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja. BORISU... Pišem zaradi spominov , ki sem jih obudil ob tvojem slovesu na izolskem pokopališču. Ker segajo daleč nazaj in opisujejo tvoj večini nepoznan začetek umetniške poti. To je obdobje na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta. Gledal sem že v srednješolska vrata, ko sem te še mlajšega od mene dobro spoznal, saj smo se zbirali takrat najstniki v želji po začetku "alternative" tudi v Izoli. Iskali smo se še, a želeli smo ustvarjati. Že takrat so začele nastajati tvoje originalne in "čudne" slike. Takoj je izbil tvoj veliki talent, ki se je ob začetnih eksperimentih kasneje razvil v svojstven stil. Med drugim tudi zaradi za tisto starost drzno vnašanje delov aktov in seksualnih elementov iz tvoje slikarske domišljije na platno. Istočasno je začela nastajati tudi tvoje vsem znano filmsko delovanje. Bilo je obdobje psihedelike. S prijatelji smo se družili, sanjarili in snovali svoje umetniške akcije. Želeli smo delovati na vseh področjih. Želja je bila taka, da smo npr. sestavljali "ansamble" pri čemer nekateri še nismo vedeli igrati ali bolj slabo. Želeli smo biti v toku s svetovnimi dogajanji kar takrat ni bilo lahko. Zato smo tudi skupno zbirali denar, da smo večinoma iz Anglije kupovali najnovejše plošče, glasbeno rock ter underground časopisje in literaturo kar je bila skupna last. Tako smo prišli tudi do pesmaric in knjig za hitro učenje igranja rocka in druge glasbe (Gorast se je na naše čudenje odločil za bas kitaro-mogoče, ker je bil največji - prva je bila Rick & Backer...), Stane pa je že itak cele dneve preigraval Hendrixa... Ker so nekateri že izkazovali talent ali interes na drugih področjih umetnosti, smo ugotavljali kaj bi s tem. Tako je nastal prvi alternativni "disko" performance (kot se danes temu reče) za tiste čase, s psihedeličnimi efekti v prostoru in na platnu v za ta namen izpraznjeni takratni kinodvorani - sedaj športni dvorani Arrigoni. Ker sem sodeloval v eksperimentalni umetniški skupini z gimnazije Koper Mandala s kompleksno predstavo Atriplex in krvave trave tudi na beograjskem znanem festivalu alternetivnih gledališč BITEFu, kjer smo poželi velik uspeh, smo v Izoli ustanovili skupino Morje in pripravili prvo izolsko "alternativno" happening predstavo v gledališču. Za več kot uro lastne produkcije plesa, poezije, glasbe, "light show" psihedeličnih efektov in drugih vsebin s tvojimi slikami kot prve izmed potem številnih gledaliških, TV in festivalskih scen, ki si jih v svoji karieri ustvaril. Kulminacija je bil tvoj nastop, kjer si, med drugim, kljub našem nasprotovanju uničil eno tvojih velikih slik tako, da si skozi njo stopil na oder. Škoda je bilo slike. Vendar je to simbolično nakazovalo tvojo bogato in burno umetniško ter življcnsko pot. Nekateri takratne "alternative" se danes ne ukvarjamo več s tem, večina pa jih je še vedno aktivna na svoji umetniški ali organizatorski poti. Tvoja pot je bila pot velikega umetnika, kije presegal naše okvire. Tvoje življenje je spominjalo na neprekinjeni happening. Naše poti so z leti šle po svoje in se zato nisva veliko videvala. A kot se prvega ne pozabi, tako je tudi bilo in ostalo najino prijateljstvo. Ne, kdor misli za sebe, daje sedaj edini, ki mu je Boris ostal v spominu, se moti. Dokler se te bomo spominjali, do takrat boš z nami. Tvoja dela pa so itak nam in Izoli v ponos in ostajajo. Lucio Gobbo MALE TEŽAVE MALEGA MESTA URE|AN|E PROMETA OB ZDRAVSTVENEM DOMU V prejšnji številki je Izolan v sestavku RED MORA BITI - ZA VSE načel problem parkiranja, ki bi ga rad dopolnil z nekaterimi svojimi opažanji. Zdravstveni dom z lekarno ni gostilna oz zabaviščni lokal, uporabljajo ga največ bolniki in starejši ljudje, ki jim ni vseeno kako daleč mora peš do prejema recepta ali zdravila. Tu pa posedanjem prometnem režimu ni mogoč kratek postanek z vozilom (za nekaj minut). Parkirna mesta so v dopoldanskem času navadno vsa zasedena, tudi ona za največ pol ure parkiranja. Za kratek opravek moraš parkirati delno na prepovedanem kraju, kar pomeni, da boš plačal boš kazen, če te pri takšnem ravnanju dobi redar, neglede na to, če pri tem ne oviraš ne pešcev, ne prometa vozil, ampak se obzirno postaviš na pločnik. Red pač mora biti! Sam sem iskal prostor za parkiranje, pa ga ni bilo, zato sem se odločil za parkiranje v parkirišču v kleti, kamor me je napotil pravi prometni znak ob vhodu na javno parkirišče v kleti Zdravstvenega doma. Pa sem pripeljal le do zaprtih vrat v kleti, nato pa sem moral z vzvratno vožnjo nazaj na prometno cesto. Ob tem sem še prečkal običajno pot šolarjev. Ti namreč - kot vsi ostali pešci - hodijo po najkrajši poti in ne po tisti, označeni z dvakratnim prečkanjem prometne ulice po zarisanih zebrah v medsebojni razdalji cca 30 m. Oznaka za javno parkirišče v kleti in promet pešcev je dobro vidna na zgornji fotografiji Naj dodam, da je v navedeno zaprto parkirišče zapeljalo že na desetine voznikov, med njimi tudi starejše osebe, ki jim vzvratna vožnja po klancu navzgor povzroča mmrnmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmmmmmmmmm**——.' - - tudi tCŽaVC. Navedbe o varnem nedeljskem parkiranju po izolskih pločnikih v že navedenem sestavku v prejšnji številki, pa potrjuje zgornja fotografija, ki prikazuje stanje na najbolj prometnem pločniku v Izoli (Drevored 1. maja) v popoldanskem (večkrat tudi dopoldanskem času). Pri tem gre večinoma za voznike, ki po ure sedijo v bližnjih lokalih . Ko je nastal ta posnetek je bilo cca. sto metrov oddaljeno parkirišče (brez plačila) napol prazno. Vse to navajam v premislek redarski inšpekciji, da pri izvajanju svojih nalog ravna preudarno, oziroma se skladno z možnostmi organizira. Imam vtis, da določenih prekrškov redarji ne smejo videti. Takšen je primer popolnega zaprtja hodnika za pešce ob Prešernovi cesti - ko so morali pešci hoditi po vozišču več tednov in so se šele po moji prijavi redarji zganili. Izvajalec je takrat uredil ozek gradbiščni hodnik, vendar so bila že naslednji dan prav tam parkirana vozila izvajalcev in pešci so spet več tednov hodili po nevarnem prometnem vozišču. Merodajne za ureditev prometa pri Zdravstvenem domu pa pozivam, da primerno označijo kletno parkirišče z obvestilno tablo, da je parkirišče zaprto za javno uporabo, pred lekarno pa omogočijo kratke postanke vozil, tako kot je to urejeno pri vrtcu. (Horvat Anton) Končana 36. seja Občinskega sveta VSI STANOVANJSKI PRAVILNIKI Izolski občinski svetniki so v četrtek v rekordnem času in presenetljivo usklajeni dokončali vse točke prekinjene 36. redne seje občinskega sveta. Če smo še pred dobrim mesecem bili prepričani, da do volitev ne bodo sprejeli več nobenega pomembnejšega dokumenta smo se zmotili. Očitno je prevladalo mnenje, da je v predvolilnem času bolje delovati kooperativno kot destruktivno in tako smo bili priče korektnemu dialogu in ustvarjalnim razpravam, ki smo jih zadnje čase že zelo pogrešali. Med dokumenti, ki so jih sprejeli, velja omeniti pravilnike o dodelitvi stanovanj v najem. Gre za pravilnike, ki določajo način in kriterije dodeljevanja socialnih, službenih in neprofitnih stanovanj v najem, kar je seveda osnova za različne razpise in odločanja ustreznih komisij. Pravilnike v celoti objavljamo v tokratnih Uradnih objavah občine Izola zato vam svetujemo, da si jih preberete ali spravite, seveda če vas to področje kakorkoli zanima. OŽIVLJANJE POKOJNE ZVEZE V ponedeljek se bodo po dolgem času sestali predstavniki športnih društev in klubov, ki menda sestavljajo Športno zvezo Izola. Gre za organizacijo, ki je seveda prostovoljna, tako kot vsaka zveza, vendar so bila vanjo vključena vsa izolska športna društva. Vrsto let je bila Zveza najpomembnejši organ urejanja razmer v športu, potem pa si je oblast izmislila svojo podaljšano roko v obliki Centrov za šport in Zveza je izgubila na svoji vlogi. Center za šport je seveda javni zavod v lasti lokalne skupnosti in tudi obnaša se tako, zato je pri društvih počasi zorela misel, da pravzaprav potrebujejo organ, ki jih bo ustrezno zastopal v dialogu s Centrom, ki je prevzel funkcijo oblasti. Žal izolski športni klubi niso premogli dovolj skupnega jezika, da bi ustvarili takšno zvezo, ki bi dejansko zastopala njihove interese. Njen predsednik Darko Filiput je nekajkrat skušal sklicati društva a največkrat brez uspeha. Posledice tega pa so dvojne: po eni strani ni jasno čigave interese je v svetu Centra za kulturo šport in prireditve Izola zastopal predstavnik Zveze, saj enostavno ni mogel imeti nobenih stališč, tako kot tudi ni jasno čigava stališča so v tem istem svetu zastopali izvoljeni predstavniki ustanovitelja, to je občine Izola. Po drugi strani pa je zaradi odsotnosti Zveze povsem zamrlo strokovno delo na področju športa, saj že nekaj let v Izoli nismo premogli predavanja ali seminarja s področja vrhunskega ali rekreacijskega športa. V ponedeljek se bodo predstavniki društev spet skušali zbrati in se dogovoriti o tem, kaj početi s to svojo zvezo, zagotovo pa se bodo morali dogovoriti tudi o izvolitvi svojega skupnega delegata v svetu Centra, saj so v kandidacijskem postopku v glavnem predlagali vsak svojega člana. (DM) IZOLA JE DOBILA CLOCHEMERLE Na trgu ob Sončnem nabrežju so pred dnevi postavili dva WC kontejnerja in mimoidoči so z zanimanjem ugotavljali, da je Izola končno dobila tako potrebno javno stranišče. Vsi seveda s tem niso bili zadovoljni. Jezijo se sosedje, ki se bojijo vonjav pod svojim oknom pa tudi trgovci, ki imajo tam blizu skladišče niso ravno vriskali od veselja. Društvo upokojencev Izola organizira enodnevni izlet v Slovenj Gradec na 14. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 27. junija 2002 na letališču v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Na srečanju, ki bo obogateno s kulturno zabavnim programom, bo kot častni gost sodeloval tudi Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Odhod izpred bivše Lipe ob 6.00 uri. Prispevek za izlet znaša 4.000, v kar je všteta vožnja in kosilo. Prijave z vplačili v uradnih dneh na sedežu društva, Plenčičeva 3. TRADICIONALNI DNEVI OLJK Ta petek in soboto v Hotelu Riviera Zbor oljkarjev, okrogla miza o oljkarstvu v Evropi in Sloveniji, podelitev priznanj, degustacije, razstava jedi, prodaja olja in bogat kulturni program. Združenja borcev in udeležencev NOB Koper, Izola, Piran Vabijo V RIM (z avtobusom) v torek, 25. junija 2002 na komemoracijo v Forte Bravetta, ogled Rima in Vatikana. Odhod iz Pirana ob 7. uri, s postanki na avtobusnih postajah do Škofij. Povratek 27. junija zvečer. Cena izleta je 39.000 SIT (plačilo možno tudi v dveh obrokih). Prijave do 14. junija na sedežih združenj. Vljudno vabljeni! KAM PO ČASOPIS, OHLAJENO PIJAČO IN DROBNE RAZVADE ALENKA VAS PRIČAKUJE V KIOSKU DELO PRODAJA V DREVOREDU l.MAJA od ponedeljka do petka od 5.30 -13.30 in od 16.30 - 21.00 ure ob sobotah od 7.00 -12.00 Poletni pokal SLO Primorje AKRODATSKIROCKNROLL nedelja, 16. junija, Športna dvorana OŠ Sečovlje predtekmovanje 17.00, finale 18.30 napoveduje SEBASTIAN vstopnina 1.500 SIT DAN DRŽAVNOSTI Koncert vokalne skupine "KATICE" Sobota, 22. Junij ob 20.30 Nanzioliiev trt V primeru slabega vremena v dvorani Kulturnega doma 13-člansko žensko vokalno skupino druži predvsem dvoje : ljubezen do slovenskega ljudskega glasbenega izročila in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Vstopnine ni ! IZDELOVANJE RODOVNIKOV pokličite 041-71-88-55 ali www.rodovniki.net ŽELITE SVOJE DRUŽINSKO DREVO, STARO 300 LET? PVC OKNA, VRATA... DOSTAVA 15 DNI PE LUCIJA tel. 041/ 821 742 100 let obalnega vlaka POREČANKA VOZI PO ASFALTU Prejšnji konec tedna smo proslavili sto let od tistih časov, ko je med Trstom in Porečem pričel voziti ozkotirni vlak, ki je imel več imen, od Parenzane do Istranke, zdaj pa mu pri nas pravimo tudi Porečanka. Obmorski kraji so bili takrat dokaj odrezani od sveta in prav zato je takrat avstro-ogrska vlada ustanovila Družbo lokalne železnice Trst-Poreč. Prvi del proge (Trst-Koper-Izola-Lucija-Buje) so odprli 1. aprila 1902, drugi del (Buje-Oprtalj-Livade-Motovun-Poreč) pa 15. decembra istega leta. V petek, soboto in nedeljo je tt' ob stoletnici odprtja proge potekala v Kopru, Izoli in Piranu cela vrsta prireditev, osrednja proslava pa je bila v soboto prav ob nekdanji železniški postaji v Izoli. Tam je bilo seveda uradno in slovesno, nič manj pa ni bilo v ulici Alme Vivode, kjer so odprli prenovljeni muzej Parenzana. Tam so poleg zbirke maket več kot tisoč tirnih vozil in bogate zbirke fotografij in dokumentov na ogled tri večje in štiri manjše makete ( Parenzane in drugih prog, po katerih vozijo miniaturni vlaki. Seveda pa so se mnogi rekreativci posebej razveselili odprtja urejene poti zdravja in prijateljstva Porečanka - Parenzana. Ta poteka od Trsta prek Kopra, Lucije in Sečovelj na hrvaško istrsko območje, namenjena pa je pohodnikom, tekačem in kolesarjem. Za poznavalce zgodovine železnice je bil zelo zanimiv simpozij na temo Parenzana. V sejni dvorani Mestne občine Koper so predavali Milan Cilenšek iz Maribora (Nastanek in razvoj železniških prog na Slovenskem in ozadje njihovih gradenj), Donatella Paoluzzi iz Trsta (Študija o progi Parenzana in zanimivosti ob njej) in Tadej Brate iz Ljubljane (Tehnične zanimivosti o Parenzani in drugih ozkotirnih progah - med njimi v Bosni in Hercegovini in južni Italiji). SLOVENSKI TOLMAČI S ŠTAJERSKE Seveda gre za tolmače v slovenskem jeziku, ki so funkcionarji deželne vlade avstrijske Štajerske in nekaterih njenih inštitucij. V pripravah na pridruževanje Slovenije Evropski skupnosti se namreč seznanjajo z našim jezikom in kulturo. Najprej so obiskovali teden dni tečaja slovenskega jezika v Grazu, potem pa so se odločili, da bi poučevanje nadaljevali v Sloveniji in izbrali so prav Izolo. Tukaj so si pod vodstvom Darje Tepelly ogledali naše mesto in okolico, bili so na zajtrku pri županji Bredi Pečan in med drugim obiskali tudi naše uredništvo. Glede na to, da so med njimi tudi strokovnjaki za vodno gospodarstvo, urejanje prostora, planiranje in gradbeništvo so bili dobri in koristni sogovorniki, sodelovanje z njimi pa je priložnost tudi za boljše sodelovanje našega v območja z ■|| avstrijsko Štajersko. j Brate je zlasti poudaril, da je treba porušiti mit o tem, da so tire Parenzane poslali v Abesinijo, kar med domačimi strokovnjaki velja kot dokazano dejstvo. Ob sklepu simpozija je založnik Bruno Fachin iz Trsta predstavil slovenski prevod imenitne, obsežne monografije o Parenzani avtorja Giulia Rosellija. Knjiga je izšla pred dnevi v slovenskem in hrvaškem prevodu. MALI JUBILEJ PRIMORSKEGA UTRIPA Časopis Primorski utrip z junijsko stoto številko beleži svoj mali jubilej. Prva številka časopisa je izšla 15. januarja 1994 v nakladi 1500 izvodov, sprva le za območje občine Piran, nato pa se je Primorski utrip razširil na celotno območje Slovenske obale. Ima svoje naročnike, bralci, ki medije kupujejo sproti, pa ga lahko najdejo na 64 prodajnih mestih od Kopra do Sečovelj. Časopis izhaja 15. v mesecu. Na pot gaje popeljal njegov prvi odgovorni urednik, novinar Dela v pokoju Gustav Guzej. Doslej je izšlo že okrog 200.000 samostojnih izvodov Primorskega utripa, v sodelovanju z Občino Piran, z občinskim glasilom Svetilnik in drugimi prilogami pa že skupaj 300.000. Časopis, oziroma njegov odgovorni urednik Franc Krajnc, je za izstopajoče novinarske stvaritve za leto 2000 prejel visoko priznanje Consortium Veritas Društva novinarjev Slovenije. Primorski utrip je v Portorožu, v Hotelih Morje, dvakrat uspešno organiziral strokovno Srečanje lokalnih časopisov Slovenije. Časopis ob 100. številki pripravlja tudi prvo srečanje z bralci. Adrijana Krajnc Vasovič REVIJA O ARHITEKTURI V izolskem kulturnem domu je Društvo arhitektov Obale pripravilo predstavitev revije za arjitektoro Oris, ki sicer izhaja v Zagrebu, od oktobra lani pa izhaja tudi v slovenščini. Gre za strokovno revijo, kjer se poleg člankov o arhitekturi pojavljajo tudi drugi članki o kulturnih dogajanjih in pojavih, med avtorji pa so tudi številni zanni slovenski publicisti in arhitekti oziroma urbanisti. Posamezne številke so tematsko zastavljene, tako je bila predzadnja številka posvečena jadranskim otokom, v zadnji številki pa so predstavili izstopajoče primere arhitekture javnega prostora. Predstavitev je bila tudi priložnost za obalne arhitekte, da se srečajo na delovnem pogovoru, saj včasih takšnega sodelovanja manjka. Sicer pa je po prenehanju izhajanja revij Piranesi in Sinteza revija Oris dejansko edina strokovna revija te vrste pri nas. Ob obletnici še bazen 20 DOBRIH DELFINOVIH LET Dvajset let Hotela Delfin je minilo hitro za tiste, ki smo ga opazovali od zunaj in verjetno bistveno bolj počasi za tiste, ki so z njim preživeli vsak delovni dan. Kakorkoli že, dejstvo je, da je Hotel, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, v teh letih gostil že več kot milijon in sedemsto tisoč nočitev v teh letih pa je nenehno izpopolnjeval svojo ponudbo. Ob dvajsetletnici so odprli zunanji bazen s 520 kvadratnimi metri vodnih površin, garažno hišo s 25 parkirnimi prostori in gostinskim lokalom z ribjimi specialitetami, ki je bil že doslej zelo obiskovan, čeprav je bil nameščen v kiosku ob plaži. Naložba v bazen je težka 355 milijonov tolarjev, z njim pa smo dobili prvi veliki zunanji bazen z morsko vodo, ki bo delno tudi ogrevana. Bazen je odprtega tipa, ne le za goste hotela, seveda pa bo treba za kopanje odšteti vstopnino. Na slovesnosti so spomnili na prve zametke idej o gradnji tega hotela, ki segajo v leto 1976. 'V dobi takratnega naraščanja komercialnega turizma so bili upokojenci zaželeni le pred ali po sezoni, zato smo se takrat odločili poiskati počitniški dom, ki bo namenjen upokojencem," je na slovesnosti povedal idejni oče hotela Ignac Nagode, ki je še danes v nadzornem svetu Delfina. Leta 1980 je takratni predsednik Zveze upokojencev Slovenije Avgust Batagelj s pomočjo predsednika izvršnega sveta Izola Borisa Debeljaka na mestu, kjer je zdaj novi bazen, simbolično vzidal temeljni kamen z napisom Dom upokojencev Slovenije. Danes ga vsi poznamo kot Hotel Delfin in je gotovo rekorder med slovenskimi hoteli, saj je zaseden takorekoč od januarja do decembra. Povejmo še, da bo direktor Hotela Delfin, Branko Simonovič, prejel letošnjo občinsko nagrado za uspešno vodenje hotela Delfin v zadnjem desetletju. “»S&33 --------------------------------. Plenice za inkontinenco, ki vam jih predpiše zdravnik in potrdi ZZZS, vam lahko brezplačno dostavimo na dom. REVITA URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 VG0Ì0YIÌE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdi avo življenje PRIREDITVE NA PLAZI V SAN SIMONU 2002. Po lanskem uspešnem poizkusu, ki je nam je prinesel nove zamisli in dodatno spodbudo, smo v novi poletni sezoni sestavili bolj ambiciozen in pestrejši program, ki bo mnogim dopustnikom in seveda domačinom popestril vroče poletne večere. Seveda na plaži v Simonovem zalivu. Osem večerov boste lahko uživali v nastopu znanih glasbenikov, začenši s soboto, 15. junija 2002, ko bodo na oder stopili veliki povratniki Šank Rock in Echoes (Tribute to Pink Floyd), svoje bo vmes dodal še DJ Lovro, vse večere pa bo na koncu začinil še ognjemet. Skupaj bodo gostom in domačinom poklonili osem sobotnih večerov, z izjemo 29.06 (festival MMS) in 27.07. (Koprska noč). Večnih skrbi, kako varno priti domov po prežurani noči ob kakem kozarčku preveč -ni več. Poskrbljeno je za prevoze s hitrim potniškim katamaranom Big red od Portoroža, s postanki v Bernardinu, Piranu in Strunjanu in hitro potniško ladjo Big Blue iz Ankarana in Kopra. Odhod iz začetnih pristanišč je ob 20.00, povratek iz Izole pa ob 01.15. JAZZ K/OftlOSHOP VABILO MA JAZZ “SEAAIMAR V IZOU »TRAVELLlNG SCHOOl« £i\opo Koncept seminarja temelji na vzpodbujanju glasbenikove inspiracije, ne glede na njegovo glasbeno usmeritev in predznanje. Pomembni sta predvsem posameznikova domišljija in ustvarjalnost, ki vodita v improvizacijo. Glasbena delavnica se razvija skozi medsebojno interakcijo. Izraznostjo pomembnejša od poznavanja tehnike, čeprav bodo posamezne improvizacijske tehnike predmet študija. K'o+'ìzacàja: 5.000 S>IT za aKfAvive udeležence 3.000 za pasivne udeležence / poslušalce Število udeležencev je omejeno, zalo se čitnprej prijavite! Info: 040 508089 (Mojca Maljevac) ali c-mail: info@kud--baladoor.si. IV n/.<-otxau» J. odloke« e pne «bolh pavrtlnah * atam “ ' obj3/M) -OM» ■ jadru Isola ( Uradna • tonil ata aae.e'b'Jt piakia«k/ba on 1 nao la a-1. Dovolilnic« »data pcmtavli 1 na vidni lera) 1 A. Oatavlll a'. 1 parkirali ata v oaaprotlv • • , «' 9. Mieta upoltrval l «a ) it e«, f>Tfp./v9‘l* la obvrsnoatTAai ivllaao pioaatno slipial laaclja O «datami 102.Mana *1 ailh parkirnih proatinrih r naaprotW ■ 21 «lana Om*> ooartvvll.no pia . tallitali at« a« pr«. . ;r.:r.z:Lr^z. » parit to*» lavno uva; enih »eti (J.odatavak • vetllo/l /•(•to (otogral H ovalaolo j^Vllo?«ra - M hlle/aoa a iralato coW-aivaav> -f mprovante tl Sedarne kttae/u «Mica di tir'**' ^^.kt le »redpluna «atu v Tirom jo takoj a« «nat« a ato iotiaaiou«. uoa ara aiata pagai a a*d luogo ma a' etalo pomlblli rc.24l.eWdu «aha dolini to clan.in poloviva» «naan 1 tak prakrtek.nl . 42/et In t/eoiev hho pleCate ■ bnlthnr f n e celiai. 1. kl )« li/»reeorlta pet qua 10 la eoa delialelma noi lungo eoo «• alalo peonie 1 ikona « prvùrhkih lai« v. signalizacijo takrat točno vemo, da m je turistična sezona pred vrati. J Priznati je treba, da so iz leta v leto hitrejši in manj moteči za promet, barva pa tako ali tako ne zdrži več * kot leto dni. OSNOVNOŠOLCI RAZISKALI MITE O SPOLNOSTI V četrtek, 6. junija so zaključili z delom v okviru mladinskega raziskovanja za šolsko leto 2001/02. Tako se je končal projekt Z mladimi v novo tisočletje in podprojekt Uvajanje mladih v znanost in tehnologijo za šolsko leto 2001/02 Učenci in dijaki obalno-kraškea območja so v mesecu maju uspešno predstavili in zagovarjali raziskovalne naloge, ki so jih izdelali v tem šolskem letu, ter oddali poročila o opravljenih Mini projektih. Pohvaliti je treba njihov trud in vnemo, ki so ju vložili v raziskovalno delo, in mentorje, ki so jim pri tem pomagali. Na slavnostni prireditvi, ki je bila v četrtek 6. junija v klubski sobi Kulturnega doma Izola, je Županja Breda Pečan v imenu letošnjega pokrovitelja Srečanja mladih raziskovalcev, Občine Izole, podelila priznanja vsem mladim raziskovalcem ter knjižne nagrade avtorjem najboljših raziskovalnih nalog. Od izolskih osnovnošolcev in srednješolcev so 2. nagrado za raziskovalno nalogo v kategoriji osnovnih šol prejeli Aleks Šuštar, Vesna Štcfanec in Tina Zupanovič iz Osnovne šole Vojke Šmuc, ki so pod mentorstvom Orjane Barič pripravili nalogo z zanimivim naslovom: Miti in resničnosti o nosečnosti in porodu (pa tudi o masturbaciji in spolnosti na splošno). Sicer pa so priznanja za svoje delo dobili vsi sodelujoči učenci in dijaki, poleg omenjenih še Doris Frank (na fotografiji), Viktorija Dotlič in Mateja Zorč iz OŠ Vojke Šmuc ter Bor Čeh z mentorico Alenko Lodrant iz SGTŠ. Seveda pa so bili Izolani tudi v raziskovalnih skupinah gimnazij Koper in Piran. IN KAJ SO OB PODELITVI NAPISALI MLADI "Nekoč je bila ena posoda, ki je puščala," je začela županja Breda Pečan. "Prišli so strokovnjaki in ugotovili, zakaj pušča. Ti so morali v mladosti najbrž se že srečati s takim problemom, saj bi jim bilo to sicer teže opraviti." Kasneje je županja v svojem govoru povedala, da so se ti delavci zagotovo srečevali z raziskovanjem, raziskovalnimi nalogami. Poudarjala je, da so le-te potrebne za razvoj mesta, saj bi bilo brez njih mesto nazadnjaško. Povedala je tudi za problem umetnega otoka v Izoli. Ta podelitev, iz katere je omenjen govor, je potekala 6.6.2002 v kulturnem domu Izola. Projekte je organiziralo Znanstveno - raziskovalno središče Republike Slovenije, enota Koper. Projekt raziskovalnih nalog in mini projektov seje imenoval "Z mladimi v novo tisočletje", naslov podprojekta pa je bil "Uvajanje mladih v znanost in tehnologijo". Naslov naše raziskovalne naloge je bil "MITI IN RESNIČNOSTI O NOSEČNOSTI IN PORODU", s podnaslovom "pa tudi o masturbaciji in spolnosti na splošno". Avtorji, ALEKS ŠUŠTAR, VESNA ŠTEFANEC IN TINA ŽUPANOVIČ smo jo skupaj z mentorico ORJANO BARIČ pripravljali vse od januarja. Raziskovali smo predvsem ustne vire, ker je bilo pisnih virov malo. Posluževali smo se anket, intenj uvali smo zdravstvene delavce, anketirali nič hudega sluteče mimoidoče,... Vsekakor pa se moramo pohvaliti, da nam je raziskovalna naloga zelo uspela. Predstavljali smo jo na OŠ Vojke Smuč, kjer je bilo tekmovanje med raziskovalnimi nalogami, sprejeli pa tudi povabilo na Primorski sejem. 6. junija je nastopil dolgo pričakovani dan; razglasitev rezultatov. Naša raziskovalna naloga si je skupaj še z eno drugo delila DRUGO mesto. Z rezultatom smo bili nadvse zadovoljni in upamo, da bomo dobljeno mesto lahko samo še izboljšali s prihodnjimi srednješolskimi projekti. KAPUČINO - Na istrski regati ti je dobro šlo. VESLAČI USPEŠNI VIIALIII V nedeljo 9. junija so se člani obeh izolskih veslaških klubov udeležili tradicionalne veslaške regate v San Giorgio di Nogaro v sosednji Italiji. Regate seje udeležilo kar 19 veslaških klubov iz Italiije in Slovenije, od gostujočih tujih klubov pa se je najbolje odrezal veslaški klub "IZOLA" Izola. V skupnem točkovanju veslači Izole zasedli 4.mesto. Prva je bila tržaška Saturnia. Od izolskih veslačev se je najbolje odrezal lahki veslač Bine PIŠLAR. Po dveh kvalifikacijskih bojih v jutranjih predtekmovanjih je v popoldanskih finalih osvojil dve 1.mesti in to v absolutni kategoriji in v kategoriji lahkih članov. Zelo uspešna je bila tudi veslačica Majda JERMAN saj je z nastopom manj slavila v članskem ženskem enojcu in skupaj z Aleksandro PRELAZ v dvojnem dvojcu. Dobro so se odrezali tudi pionirji letnika 88'- 89'. Prvo mesto je osvojil Miha VlClČ v enojcu, Anže ŠIŠKO in Dejan SANDIČ v dvojnem dvojcu ter Marko PERUZIN, Borut REŠČIČ, Anže ŠIŠKO in Dejan SANDIČ v dvojnem četvercu. Marko PEROZIN in Borut REŠČIČ pa sta v dvojnem dvojcu osvojila drugo mesto za blejskima veslačema. V kategoriji pionirejv letnika 90'-91' sta v dvojnem dvojcu slavila Jakob MARKUŽA in Matej KRULČIČ V enojcu jc Tilen PIRC Veslank „ B1AZ JE ZEV ATENAH Blaž Božič, veslač izolskega Arga je eden od verjetnih izolskih udeležencev prihodnje olimpiade v Atenah. V zadnjem obdobju seje zelo približal slovenskemu veslaškemu vrhu, selektor Janša ga je preizkusil v več različnih kombinacijah, po uspešnih nastopih v lanskem letu pa ga letos najveijetneje čakajo nastopi v močnem dvojnem četvercu, ki cilja na nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu in na kvalifikacije za olimpiade v naslednjem letu. Zadnje čase ga skoraj vsak dan srečujemo v zalivu, kjer trenira v novem skifu, ki gaje klub kupil tudi s pomočjo Občine Izola, ki je ob sprejemu proračuna dodatno zagotovila sredstva za nakup tega kvalitetnega športnega plovila. - Trenutno si menda tretji sKifist v deželi? - Na prvomajski regati sem bil slab, kar je bila posledica pomanjkanja treningov na vodi, zadnje čase pa mi gre spet boljše. Zadnje čase sem tudi manj v Ljubljani in več doma, tako da lahko bolje treniram - Kakšen razpored treningov imaš? - Treniram dvakrat dnevno, zjutraj in popoldne tudi po tri ure. Zjutraj mi da napotke trener Iztok Butinar, sicer pa sem na vodi v glavnem sam. Navadno je zjutraj namenjen moči in vzdržljivosti, popoldne pa v glavnem delam na tehniki in z utežmi, pač odvisno od načrta, ki ga pripravi trener.. - Vključen si v reprezentančno vrsto. V kakšnem čolnu boš veslal. - Trenutno sem v dvojnem četvercu, vendar bi rad odšel kot skifist ali v kakšni dobri kombinaciji na člansko B svetovno prvenstvo v Genovo. Zelo mogoče je, da bom s četvercem odšel na svetovno A prvenstvo, in sploh imam občutek, da ima selektor velike načrte s to posadko, ki naj bi naslednje leto morda v kvalifikacijah izborila nastop na olimpijadi. - Glede na tvoje realne možnosti za nastop na 01 si dobil tudi nov klubski čoln. - Dobil sem nov čoln italijanske izdelave, kije tudi drag (več kot 1.500.000 Sit) in z njim se tudi pripravljam vedno, ko ne treniramo v kombinacijah. - Zmagal sem s kakšnimi sedmimi sekundami prednosti tudi pred Mizeritom, ki je gotovo dober veslač. -V sosednjem klubu imaš dobro konkurenco. - Bine Pišlar je mlajši in vesla med lahkimi veslači, tako daje težko delati primerjave. Seveda pa je dobro, daje na vodi čimveč dobrih veslačev ker je konkurenca zdrava. - Kateri so naslednji nastopi? - Že ta konec tedna gremo na regato svetovnega pokala v Belgijo, kjer bomo nastopili s četvercem. Upam na dobro uvrstitev v B finale, saj bodo, razen Nemcev, nastopile vse najboljše posadke. Seveda pa tudi kakšno presenečenje ne bi škodilo. -Kajpa kasneje? - Že naslednji teden imamo mednarodno regato na Bledu, potem pa je na vrsti Luzern, pa Muenchen in to bo tudi obdobje, ko bo bolj jasno katera od kombinacij bo v igri tudi za svetovno prvenstvo A, ki bo sredi septembra v Sevilliji v Španiji in za kvalifikacije za olimpijske igre v letu 2003. osvojil drugo mesto. Tim 60RNJEC pa tretje mesto. Od veslačev VK Argo je prvo mesto med pionirji v enojcu osvojil Vadnjal, srebro pa so osvojili še: 6. Krajcar [enojec pionirji do 891 in L. Krajcar (enojec Pionirji dO 90). Druga je bila Maja Rehar v enojcu pri članicah, enako uspešen je bil EgldiO Krajcar (enojec) pri veteranih. Druga je bila tudi posadka pionirskega četverca: I. Zuliani, T. Ivančič, G. Vadnjal in I.Zuliani. Tretje mesto je pri mlajših mladincih v enojcu osvojil I. Vadnjal in dvojni dvojec mladincev (G. Macarol, A. Mezgec) Doseženi rezultati so za izolske veslače dobra vzpodbuda za nastop na tradicionalni mednarodni veslaški regati na Bledu 22. in 23. junija. Člane B in mladince pa že ta vikend čaka na Bledu redno testiranje laktatov na vodi in usklajevalni treningi za eventuelne reprezentančne kombinacije za nastop na mednarodni regati na Bledu. Vlado KRULČIČ/Butinar Iztok / POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt V- Rokometne žoge so se umirile, prihajajo časi, ko se aktivnosti usmerijo v "teoretično" oblikovanje klubske politike. Vse zamude (prvenstvene) bo sedaj težko nadoknaditi. To, da bo novo prvenstvo pričela nova ekipa ni več skrivnost. Prestopni rok najavlja samo odhode, novih imen (vsaj rokometno pomembnih) ne bo. Tudi vse obljube, da bo bolje, niso prepričale tistih, ki odhajajo k bogatejšim klubom. Seveda pa stvari ne bodo enostavne. Prepričevanja z ene in druge strani, dokazovanja kdo ima prav in kdo ne? Ob vsem bodo najmanjši problem odškodnine, čeprav se ve, da tudi bogati klubi niso najboljši plačniki. Zopet bodo v ospredje prišle "pogodbe o delu", teh pa izolski igralci nimajo. Klubska administracija premore kar nekaj ozonskih luknjic in te bodo še kako pomembne pri barantanju. Ob vsem pa čudi, da vse strukture ostajajo tako hladne do tako pomembnega "javnega imetja". Ponavljati se, koliko uspešne promocije mesta so prispevali izolski športniki, kje vse nas poznajo, bi moralo odtehtati tudi kakšen tolar v klubske blagajne. Težko je zadovoljiti vse, mislim pa, da ob splošnem napredku je le treba najti športu pravih "botrov". Vsa naša drugačnost bi morala biti še bolj poudarjena, pa ne tako, da se vse prepusti dobri volji, te je že od zdavnaj premalo. Ljubezen do športa, nekaj jo je še ostalo, bo kot vedno zapolnila primankljaj, tudi sama motivacija novih moči bo prinesla kaj novega. Poudarjati, da rezultati niso pomembni ni več primerno, vsak se rad vidi v vrhu, pa čeprav samo v občinski ligi. Sicer pa dragi športniki, združite moči, zaigrajte loto, sedmica zagotavlja mirno in udobno tekmovalno sezono. http://meiiibers.xooni,virgilio.it/ArgoCiano/ SE 17 DNI DO EUROFESTA Organizatorji jubilejnega desetega Eurofesta že štejejo zadnje dneve do začetka letošnje rekordne prireditve. Za lažje spremljanje začetka evropskega rokometnega festivala si lahko vzamete za iztočnico svetovno nogometno prvenstvo. Svetovnega nogometnega prvaka bomo dobili v nedeljo tridesetega j unij a približno ob 15 uri, če ne bo podaljškov ali enajstmetrovk. Ob 19 Ufi P3 SB bO S tradicionalnim mimohodom vseh ekip od Svetilnika do centralnega igrišča na osrednjem izolskem parkirišču pri Lonki začel tudi jubilejni in rekordni Eurofest. Preko 140 ekip iz 18 držav sveta se je že prijavilo na letošnje tekmovanje mladih rokometašev. Prijave so nekako zaključene in organizator sedaj že pripravlja detaljni potek letošnje prireditve. Seveda so spremljajoči dogodki, tisti stalni že določeni - izbor Miss in Misterja, izlet z ladjo, sprejem pri županji, ... Natančno pa je potrebno še izdelati točen urnik tekem, saj bodo letos prvi štirje predtekmovalni dnevi dodobra Zapolnjeni Zadnji dan, v petek, pa bodo seveda na sporedu finalni dvoboji in podelitev priznanj najboljšim. Ena najzanimivejših tekmovalnih skupin bo letos zagotovo tekmovanje mladinskih reprezentanc Poleg slovenske, ki si je v kvalifikacijah konec maja zagotovila nastop na evropskem prvenstvu, so udeležbo že potrdili hrvaška in belgijska reprezentanca Ta teden pa bo določena še četrta udeleženka, v zaključni fazi so pogovori z makedonsko rokometno zvezo. Naši mladi rokometaši si bodo tako lahko nabirali prepotrebne izkušnje v mednarodnih nastopih pred nastopom na EP. ELTA D.O.O. PREMRLOVA 1 6310 IZOLA KABELSKA TELEVIZIJA IZOLA Za ogled svetovnega prvenstva v nogometu ni potrebno potovanje v Korejo NAROČITE PRIKLJUČEK KABELSKE TELEVIZIJE ! ! ! Kickboxing DVAKRAT DO TRETJEGA MESTA ^Kickboxing-Piacenza-Italy rWAK0 WORLD V Piacenzi je bil od 31. maja do 2. junija sedmi mednarodni turnir za Svetovni pokal v verziji WAK0, ki je eno namočneiših tekmovanj te vrste v Evropi Skupaj je nastopilo 1064 tekmovalcev iz več kontinentov v vseh kategorijah, med nastopajočimi so bili tudi aktualni svetovni prvaki in sploh smetana Kickboxinga. Nastopili so tudi tekmovalci Tae Kwon Do kluba iz Izole in sicer SaŠO POPOViČ kot član slovenske reprezentance, kot klubski tekmovalci pa so nastopili še Marko Vivoda. Dario Svietlanovič in AdmirSinanbegovič. V tej izredno močni konkurenci sta posebej uspešno nastopila Popovič in Vivoda, ki sta se uvrstila v polfinale in tako prišla do bronastega odličja. POPOVIČ se je v polfinalu srečal z aktualnim svetovnim prvakom iz Madžarske in je tesno izgubil z rezultatom 2:1, čeprav bi si po prikazanem zaslužil vstop v finale. Marko Vivoda je štirikrat zmagal in se v polfinalu srečal z italijanskim tekmovalcem ter izgubil z rezultatom 1:0. Zelo uspešno je nastopal Admir SinanbegOViČ. ki je izpadel po tretjem kolu z rezultatom 6:5, čeprav bi si po sposobnih lahko priboril boljšo uvrstitev. SvjetlanOViČ je izpadel v drugem kolu v srečanju s kasnejšim zmagovalcem iz Poljske. Nasploh so bili slovenski tekmovalci zelo uspešni, saj so os_vojili kar štiri prva, tri druga in štiri tretja mesta mesta, trener reprezentance Bojan Korošec pa je še povedal, da se zdaj že pripravljajo na finalni turnir v semikontaktu, ki bo 23. junija v Zagorju. V Tae Kwon Do klubu pričakujejo dobre uvrstitve in morda tudi kakšen naslov državnega prvaka. Se"iC°" MIKIJEV IN VLADOV MEMORIAL EKIPE: BAMBUS / BETON - ROLLINO BAR CIRCOLO BESENGHI / DELAMARIS GAŽON / GOJA ŠPEDICIJA GOSTILNA SONJA / KMN MOTOKULTIVATOR NEKTAR / PRIMORSKI LJILJANI AKCIJSKE CENE V ČASU SVETOVNEGA PRVENSTVA Naročila: 66 34 370 od 8 do 15 ure e mail: elta@siol.net ŠPORTNA DVORANA IZOLA 11. - 12. - 13. - 14. - 15. 06. 2002 od 18.30H VSAK DAN NAGRADE ZA OBISKOVALCE INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT, 6310 IZOLA (poleg novega kompleksa DROGE) tel 05/ 640 42 53 Legastenija je nevidna bolezen VIČ UPANIA ZA OTROKE Z UČNIMI TEŽAVAMI Januarja letos je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami BRAVO. Gre za prvo tovrstno organizirano obliko pomoči otrokom in mladostnikom, ki imajo izrazitejše težave pri branju, pisanju, računanju in drugih šolskih veščinah, nam je razložila Darja Čuček Gerbec, ki je predstavnica društva za območje obalnih občin. S problemom legastenije oziroma disleksije (iz ang.), kot se z eno besedo označuje tovrstne težave, se Čučkova ukvarja že več kot 20 let. Problematika specifičnih učnih težav zadeva okrog 10 do 15 odstotkov šolajočih se otrok in mladostnikov, ki imajo pri branju, pisanju in drugih spretnostih, ki so v šoli pomembne, večje težave kot njihovi vrstniki, kljub temu, da so njihove intelektualne sposobnosti povprečne in pogosto celo nadpovprečne. Pri 2 do 3 odstotkih te populacije pa so te težave tako hude, da otroci ponavljajo razred ali so celo prešolani v šole s prilagojenim programom, oziroma ne zaključijo osemletke. Novejše raziskave ugotavljajo, da je verjetno skupna točka vseh teh težav dejstvo, da legasteniki ne mislijo v besedah, temveč v slikah, ter da zalo težko ali pa sploh ne avtomatizirajo nekaterih aktivnosti. Obenem pa razsikave kažejo, da so močna področja legastenikov umetnost, glasbene sposobnosti, dobra tridimezionalna predstava, sposobnosti za področja tehničnih znanj, ustvarjalnost, logično mišljenje ter intuicija. Znano je, da naj bi bil legastenik tudi Einstein, za katerega se ve, da v šoli ni bil ravno bleščeč učenec, pa igralka Whoopi Goldberg, za katero je znano, da se vlog uči s posnetkov in še vrsta uspešnih in slavnih ljudi. In kako je možno ugotoviti, da ima otrok takšen težave? Čučkova pravi, da se da znake ugotavljati že od 2.leta dalje. Otrok na primer kasneje spregovori, pri zamenjavanju besed in zlogov je tak otrok vzrajnejši kot ostali otroci, v vrtcu si recimo nobene pesmice ne zapomni dobesedno, ne zapomni si imen, težave ima z orientacijo na papirju in v prostoru. Težave postanejo bolj očitne pri vstopu v šolo, saj otrok začene pisati in brati, kar pa vključuje grafomotoriko, prepoznavanje glasov in njihovega položaja, prepoznavanje in pomnjenje črk in simbolov ter povezovanje vsega tega v skiope kot so besede in stavki. V prvih razredih osnovne šole se pri večini otrok glede tega oblikuje avtomatizem, legastenik pa mora vse to delo opravljati vedno zavestno. "Rezultat tega je seveda neorganiziranost pri delu in v izdelkih, kar se kaže npr. v izgledu pisnega izdelka, pri reševanju daljših matematičnih nalog. Če temu dodamo še težave pri orientaciji v prostoru, v času ter težave v določanju zaporedja nalog in postopkov, si lahko predstavljate koliko napora mora vložiti v pisno preverjanje znanja nek legastenik," je dodala ter izpostavila, daje, "največja težava v tem, da je otrok deležen očitkov, da je len, se ne trudi, da ne posluša, se na koncentrira. Za nameček dobi še nekaj "cvekov" in posledica vsega tega je pogosto odpor do šole. Padejo v nek začaran krog, saj se glede na njihove intelektualne sposobnosti od teh otrok pričakuje več kot se zdi, da sami pokažejo. Pravočasna pomoč legastenikom, bi preprečila veliko čustvenih travm ter psihosomatskih posledic. Včasih, ko gre za hujše oblike neugotovljene legastenije, se tem otrokom predpisuje celo psihofarmake ali pa obiskujejo pedopsihiatra, vir težav pa je čisto drugje." O tem, kako pomagati otrokom s posebnimi učnimi težavami pa Čučkova veliko ve, saj sta oba njena otroka legastenika. "Z legastenijo sem se srečala Že v študentskih letih, nato pa ugotovila, da obstaja ta težava v moji družini. Zato sem pri svojih otrokih to pričakovala in sem se z njima začela ukvarjati že zelo zgodaj. Že v predšolskem obdobju sem z njima delala ogromno vaj, vendar je vse potekalo skozi igro in zabavo. V šoli sta bila nato uspešna in dosegala odličen uspeh, starejši sin zdaj študira računalništvo, mlajši pa obiskuje gimazijo. Sicer pa poznam kar nekaj težjih primerov legastenikov, ki so zdaj uspešni študentje. Vendar pa je vsem skupno to, da so bili deležni pravočasne pomoči, v glavnem s strani svojih staršev. Treba pa je priznati, da gre večinoma za starše, ki opravljajo pedagoški poklic, iz katerega tudi sama izhajam," ]c odkrito povedala Čučkova, kije dodala, da nameravajo v društvu svojo aktivnost usmeriti predvsem v seznanjanje staršev, tako da pripravljajo predavanja na šolah, poskrbeti pa nameravajo tudi za prevode strokovne literature, ki je v slovenščini zaenkrat skorajda ni. "Veliko te literature pa je moč najti na internetu pod geslom "dyslexia"," je dodala. Podlago za pravočasno pomoč in prilagajanje šolskega dela od osnove šole do fakultete pa od leta 2000 daje Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. "Zdaj čakamo še na pravilnik, ki bi natančno opredelil kriterije za razvrščanje teh otrok in bi omogočil izvajanje zakona. Zaenkrat pa je še marsikaj prepuščeno razumevanju posameznih učiteljev. Žal pa je treba povedati, da so naši učitelji pogosto premalo seznanjeni z značilnostmi otrok s specifičnimi učnimi težavami. Že v času svojega šolanja so s temi vsebinami premalo seznanjeni, saj je bil ta predmet na pedagoški fakulteti uveden šele pred nekaj leti, in še to kot zgolj izbirni predmet. Vendar moram povedati, da imam sama zelo dobre izkušnje z učitelji na osnovni in srednji šoli, saj so potem, ko sem jih seznanila s težavami svojih otrok, to upoštevali ter se bolj posvetili tej problematiki." Pomoč je v bistvu zelo enostavna in zahteva predvsem prilagodljivost učiteljev ter otrok: učitelj naj bi recimo dodatno preveril, če je otrok razumel vprašanje, prednost naj bi dajal ustnemu spraševanju ter omogočil pisno preverjanje s pomočjo računalnika, če se le da, oziroma naj ne bi ocenjeval oblike pisnih izdelkov ter drugače olajšal predvsem pisno izražanje otrok z legastenijo. Tak način dela, ki poudarja njihove prednosti in se ne usmerja zgolj v odpravljanje primanjkljajev, bi tudi njim omogočili uspešno šolanje ter njihovo poklicno in socialno vključitev. (Karmen Bučar) BHHBaHBBBDKBHHHani hhhbghrhsbksebbs STOMATOLOGI NA BELVEDERJU V četrtek, 6. junija je bilo na Belvederju mednarodno srečanje stomatologov dežel srednje Evrope, katerega pokrovitelj je bil OMV Istrabenz, udeležili pa so se ga as. mas. Marko Bitenc, dr. med. (predsednik Zdravniške zbornice Slovenije), prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. (predsednik Slovenskega zdravniškega društva) ter dr. France Arhar (direktor Vzajemne zdravstvene zavarovalnice). Udeležil pa se ga je tudi v. d. direktorja izolskega Zdravstvenega doma Evgenij Komljanec dr. stom., kot podpredsednik Odbora za zobozdravstvo pri Slovenski zdravniški zbornici. Pogovori so tekli tudi o težavah, izolski Zdravstveni dom. Težave se v zadnjem času zgrinjajo na tako velike (predvsem zahteve ZZZS za plačilo 190 mio. SIT zaradi domnevnih nepravilnosti na reševalni postaji), da lahko pripeljejo celo do zaprtja Zdravstvenega doma, prisotni pa so menda obljubili vso podporo novemu direktorju pri reševanju problemov. Sicer pa smo še izvedeli, da se je novo vodstvo Zdravstvenega doma z bivšo direktorico Mercedes Lovrečič dogovorilo o tem, da bo še naprej sodelovala v ambulanti za odvisnike in sicer pogodbeno po 4 ure tedensko. Prav tako so se dogovorili, da bodo vzdrževali ambulanto kljub stroškom, ki jih prinaša, saj njeno financiranje še vedno ni urejeno. Vsak mesec morako iz drugih postavk menda prispevati za delovanje te ambulante po milijon tolarjev. S srečanja stomatologov na Belvederju: as. mag. Marko Bitenc, dr. France Arhar, dr. stom. Evgenij Komljanec. 50 let izolske Glasbene šole FIGOV TOP ZA POL STOLETJA V petek zvečer bo na Manziolijevem trgu praizvedba kantate oziroma glasbene igre o znani legendi o figovem topu, ki bo tudi osrednji dogodek ob letošnjem praznovanju 50 letnice glasbene šole iz Izole. Gre za domače avtorsko delo v vsakem pogledu, saj je tekst delo Dimitrija Kralja, glasbo je napisal Bojan Glavina, seveda pa je tudi izvedba zaupana domačim glasbenikom in igralcem. Obeta se prvovrstna glasbena predstava v kateri bomo slišali domač pevski zbor, godalni orkester Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra, soliste pevce in igralce. Pod režijsko taktirko Katje Pegan bodo oživeli tudi nekateri skriti kotički Manziolijevega trga, seveda pa bo celotno predstavo posnela tudi TV Primorka. LEGENDA O FIGOVEM TOPU Kantata FIGOV TOP je pravzaprav Glasbena igra v 26-ih slikah, osnovna tema kantate pa je vzeta po stari izolski legendi, ki govori o sprtih mestih Izoli in Piranu. V tej 'vojni' Pirančani naredijo top iz fige in gredo z njim nad Izolane. Toda 'figov top' se na 'trabakoli' pred Izolo-raztrešči. Pirančani, misleč, da v Izoli štejejo svoje mrtve, slavijo veliko zmago. Toda v Izoli igrajo - tolčejo zgolj 'moro'... ' Vojno' povzroči velika figa, ki rase nad Ronkom, na meji med Piranom in Izolo. Dve eminenci se spreta zaradi njenega lastništva, natančneje -zaradi lastništva njene sence. Mejni kamenje namreč premaknjen v korist Izole. Kdo gaje prestavil? V zaplet posežejo sile prirode in poskrbijo, da figo podre velika ujma. Toda od strele podrto figo skrivaj odpeljejo Pirančani. Izolani se jim takoj maščujejo. In Piran napove vojno! Kantato (glasbeno igro) 'Figov top' povezuje Štrigon, ljudski čarovnik, ki poskrbi, da se vse odvija gladko, predvsem pa po njegovih željah... Avtorji in izvajalci: Dimitrij Kralj - tekst Bojan Glavina - glasba Katja Pegan - režija Marko Vatovec - dirigent Godalni orkester CGV Koper (Bogomir Petrač) Mladinski pevski zbor GŠ Izola (Kristina Babič) Solisti - instrumentalisti: Trobila, tolkala - Zlatko Tota Pihala: Dušan Kitič. Katja Petrovič Solisti - pevci: Vergerij, Sempio, Stronco, Šturlo, Vodva Pepa (mentorica Tanja Grlica) Igralci: Danijel Malalan (Strigon), Gašper Tič (Besenghi) Za pokušino petkovega dogodka pa še odlomek iz kantate, tako kot gaje zapisal in na svoji spletni strani tudi predstavil avtor Dimitrij Kralj. ŠTRIGON: Kar kaže se nam, da imamo, videz je, pretkana past, ki v zmoto nas zavede, saj nihče, ne reven ne bogat, ničesar nima - razen sebe! Da pa sebi mejo bi postavljal, matasta norost neumna, samo čas bi s tem zapravljal! Ej, zatorej strune moje drage, in glasilke, in piščalke, bobni, violine, viole in tromboni, zaigrajte in zapojte mi na glas: Hej, hej, ta svet naj bo brez mej! ZBOR Hej, hej, ta svet naj bo brez mej ! ! ! in malo kasneje... ŠTRIGON: (osupne, se sunkovito obme proti zboru, nato spet v publiko) Jaz 'zaštigam' vašo hčer v sina, boškarina spremenim v delfina! ZBOR: ...Eno figo, eno figo... ŠTRIGON: Jaz mladenke iz vaše Izole lahko zaštrigam v kisle žižole...! Iz dveh sardel župana spečem, iz svétnikov refošk dobim! ZBOR: ...Eno figo, eno figo... STRIGON Ne verjamete...? No, prav! Iz ljubega miru nocoj vam - vojno naredim! ZBOR Eno figo, eno figo... Povejmo še, da je zanimanje za ogled kantate izjemno in da bo število mest omejeno, zato organizatorji sporočajo, da je vstopnice mogoče kupiti po ceni 1.000 tolarjev v knjigami Graffit na Manziolijevem trgu, rezervacije pa sprejemajo na telefon 627 23 72 9. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL * Četrtek, 4. julij, ob 21.30ti, Koper / Titov trg, Primorsko dramsko gledališče: TISTEGA LEPEGA DNE * Petek, 5. julij, ob 21.30h, Koper / dvorišče Pretorske palače, Primorski poletni festival: BUZECON,BUŠCA JAZ * Sobota, 6. julij, ob 21,30h, Koper / Titov trg, Jugoslovansko dramsko pozorište Beograd: SKUP/SKOPUH/ * Nedelja, 7. julij, ob 21.30h, Koper/Titov trg, Jugoslovansko dramsko pozorište Beograd: SKUP/SKOPUH/ * Ponedeljek, 8. julij, ob 21.30b, Koper / Titov trg, Primorsko dramsko gledališče, Primorski poletni festival: ZDRAHE ' Sreda, 17.julij, ob 21.30h, Koper - Gramscijev trg, Teatro Settimo Torino: CAMMINANTI * Četrtek, 18.julij, ob 21.30h, Koper-Martinčev trg, Ass. Culturale "La Vicaria": CARNEZZERIA ‘ Petek, 19.julij, ob 21.30h, Koper -Amfiteater Bonifika, Plesni teater Ljubljana: POLNA PEST PRAZNIH ROK * Petek, 19.julij, Koper-dvorišče Pretorske palače, Nemčija: PINK * Sobota, 20.julij, ob 21.30h, Koper-Amfiteater Bonifika, TIPKE * Sobota, 20.julij, ob 21.30H, Koper, Daska-Sisak: TRI LIJEVA SATA * Torek, 9. julij, ob 21.30h, Koper / Titov trg, Primorsko dramsko gledališče, Primorski poletni festival: ZDRAHE * Sreda, 10. julij, ob 21.30h, Koper / dvorišče Pretorske palače, VEČER Z IZTOKOM MUKARJEM ‘Sreda, 10. julij, ob 21.30h, Koper/Titov trg, KAR PRIDE S PLIMO/CARACAS * Četrtek, 11. julij, ob 21.30h, Piran - Fornače, Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN (premiera) * Petek, 12. julij, ob 21.30h, Piran - Fornače, Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN * Sobota, 13. julij, ob 21.30h, Piran - Fornače, Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN ' Nedelja, 14. julij, ob 21.30h, Izola / Ladjedelnica, Slovenskomladinsko gledališče: MARAT/SADE (premiera) ' Ponedeljek, 15. julij, ob 21.30h, Izola/ Ladjedelnica, Slovensko mladinsko gledališče: MARAT/SADE ' Ponedeljek, 15.julij, ob 21.30H, Koper-Titov trg, Plesni teater Ljubljana: RITEM TVEGANJA ’ Torek, 16. julij, ob 21.30h, Piran - Fornace, Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN ‘ Torek, 16. julij, ob 21.30h, Koper / Bonifika, Gusti, Primorski poletni festival: ODISEJA 2001 ‘Nedelja, 21.julij, Koper-dvorišče Pretorske palače, Gledališče GLEJ: DVOBOJ ’ Nedelja, 21.julij, Koper, Kufar Teater-Zagreb: ADAM I EVA * Ponedeljek, 22.julij,ob 21.30h, Koper-dvorišče Pretorske palače, Maska: Q&A *Torek,23.julij,ob21.30h, Mala scena-Zagreb: STVAR JE UOBLIKU ' Sreda, 24.julij,ob 21.30h, Koper-dvorišče Pretorske palače, Teatro di Roma: LA FINE DEL MONDO ‘Torek, 20.avgust, ob21.30h, Piran - Fornače, Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN ‘ Sreda, 21.avgust, ob 21.30h, Koper/Titov trg, Srbsko narodno pozorište Novi Sad: MERA ZA MERO ‘ Četrtek, 22.avgust, ob 21.30h, Koper / Titov trg, Srbsko narodno pozorište Novi Sad: MERA ZA MERO * Petek, 23.avgust, ob 21.30h, Piran - Fornače, Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN * Sobota, 24.avgust, ob 21.30h, Portorož / Avditorij, Slovensko ljudsko gledališče Celje: CHICAGO TRI KNJIŽNE NOVOSI IZ GRAFFITA Knjigarna Graffit na Manziolijevem trgu je dobila tri knjižne novosti, ki jim mnogi obetajo, da bodo postale kultno čtivo če ne celo bestsellerji. To so: Milorad Pavič: Hazarski besednjak Milorad Pavič: Notranja stran vetra Fulvio Tomizza: Pregrešna razmerja KULTURA IN PROSVETA NAŠA BO Poletje se začenja, šola se zaključuje in za popestritev prvega poletnega vikenda, smo Ribari ter KIŠDjevci pripravili izredno privlačen dogodek. Odvijale se bodo zanimive dnevne aktivnosti in kvalitetena koncerta v večernih urah. Vse skupaj se bo dogajalo v petek 21. in soboto 22.6.2002 Dnevne aktivnosti: V petek, za najmlajše, bo na pomožnem igrišču potekalo tekmovanje v baseball-u, vabljeni vsi starejši od 9 let ter mlajši od 15 let. Čakajo vas tudi nagrade. Isti dan bo potekal tudi turnir v briškoli. Odvijal se bo v letnem kinu Arrigoni pod senco dreves. Prijavite se lahko dvočlanske ekipe, participacija na ekipo je 2000 SIT. Zmagovalna ekipa dobi pršut. V soboto, spet za najmlajše, bo tekmovanje v ščinkah, starostne omejitve tu ni. Tudi za to aktivnost vas čakajo nagrade. Organiziran bo tudi turnir v malem nogometu (3+1). Potekal bo na pomožnem igrišču pri rokometni dvorani. KONCERT: V petek, s pričetkom ob 20.00, v letnem kinu Arrigoni bodo nastopali: LET 3, BELFAST FOOD; TRAFFIC RELIGION in FOLPI, vstopnina 1500 SIT. V soboto prav tako ob 20.00, v letnem kinu Arrigoni pa bodo nastopali PSIHOMODO POP, PUDDING FIELDS; MORAL ATELJE in BACKSLIDERS, vstopnina 1500 SIT. Vstopnina za oba dneva skupaj je 2500 SIT. Za vse prijave in dodatne informacije, nas lahko pokličete na 05/640-39-66. Upamo, da Vam pripravljen program ustreza in se boste prireditve udeležili v čim večjem številu. Filip Bole AMBASADA GAVIOLI, » Ma V osrednjem junijskem klubskem večeru Ambasada Gavioli skupaj z DJ Sputnikom praznuje peto obletnico njegove rezidence in tehno prireditev v klubu. V petih letih tehno Sessionov so gostovali številni tuji znani, uveljavljeni in priljubljeni tehno didžeji, producenti, live acti in založbe. Med drugim so se na množično obiskanih dogodkih enkrat ali večkrat predstavili Jeff Mills, Umek, Richie Hawtin, Westbam, Dave Clarke, Laurent Gamier, Space DJz, Sven Vaeth, Christian Smith, Valentino Kanzyani, idr. Skupaj z njimi že pet let vrti tudi D J Sputnik. Ob obletnici DJ Sputnik pripravlja celonočni set, v katerem bo zavrtel retrospektivo klubskih uspešnic kot so Paranoid Dancer, The Knights of the Jaguar, Lanicor, The Beliš, Crispy Bacon,... v kombinaciji z najnovejšimi tehno komadi. POLETNA LITERARNA ŠOLA Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravlja poletno literarno šolo, ki bo potekala od petka, 28. junija, do srede, 3. julija 2002 v Domu sv. Jožefa v Celju. NAMENJENA je vsem, kijih zanima literatura: avtorjem, slavistom, knjižničarjem in bibliotekarjem, urednikom in članom uredniških odborov literarnih revij in glasil, mentorjem in članom literarnih skupin. Dopoldne bodo predavanja in pogovori, popoldne praktično delo: mentorska in literarna delavnica, zvečer pa srečanja z uveljavljenimi slovenskimi književniki, glasbeniki in gledališčniki. Literarno delavnico bo vodil pesnik, pisatelj in dramatik GORAN GLUVIČ, mentorsko delavnico bo vodila samostojna kulturna delavka in slavistka BRANKA BEZELJAK GLAZER. Na večernih srečanjih bodo gostovaltDAVID BEDRAČ, JAN GRABNAR in LUCIJA STUPICA pripravljajo še večer avtorskih šansonov Jane Kvas in poezije Tanje Plevnik ter gledališki večer. Poldnevna ekskurzija bo vodila po poteh Antona Aškerca. Stroški prenočevanje in prehrane v Domu sv. Jožefa v Celju znašajo od 3.600 do 5.100 tolarjev, šolnina pa znaša 14.000 SIT. PRIJAVE sprejemajo do 23. junija na naslov Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Štefanova 5,1000 Ljubljana (za poletno literarno šolo)._________________________________________ BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izoja@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure Borza znanja je središče v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki neko znanje imajo in so ga pripravljeni posredovati drugim in tistih, ki neko znanje iščejo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine,spretnosti z najrazličnejših področij. Borza znanja zagotavlja le informacije o ljudeh, ne preverja pa kakovosti njihovega znanja. Prav tako je oddolžitev ponudnikom znanja (menjava znanje za znanje ali brezplačno ) zasebna stvar obeh uporabnikov Borze znanja. Posredovati skušamo podatke o najrazličnejših znanjih in informacijah, tudi takšnih, kijih ni mogoče pridobiti drugje. Naši člani iščejo: * Naša članica bi se rada naučila tehnike REŠALJE-ja; * Gospa iz Kopra išče nekoga, ki bi jo uvedel v računalniški program Goiive; * Poznate morda starogrščino? * Naš mlad član bi se rad naučil plesat break dance; * Se spoznate na solo petje? * Naš član se zanima o popotvanju po Bahamskih otokih; * Našega člana zanima vse o elektrotehniki (digitalni sistemi in krmilja) Vse to in še več v primorski Borzi znanja, saj je naš moto: Menjaj znanje, ne sanje! BOR Z A znanj/ \ Kulturni center Izola Bazoviška 4 tel 66 31 380 Tel.: 641 55 71,641 84 39 Odpoved koncerta: Petek, 14.junij ob 20.30 KUD Baladoor in Kulturni center Izola Jazz koncert - ZLATKO KAUČIČ TRIO V soboto 14. in 15. iuniia ob 18.00 Ploščad pred Srednjo gostinsko in turistično šolo DNEVI OLJK Prireditve, predavanja, razstava olja in tradicionalnih istrskih jedi, degustacija olja in jedi, razstava kmečkih orodij, ocenjevanje in nagrajevanje domačih olj. V soboto, 15. junija zvečer ob 21.00 zabava s plesom na ploščadi. Nedelja. 16.6. Kulturni dom. ob 10.00 in 11.30: Zaključni nastop Otroškega pevskega zbora PINCO pod vodstvom Saške Krašovec - Lenarčič. V torek. 18. iuniia. ob 19.00 Plesni popoldan GIB NORJA Letna produkcija - Plesni studio L.A.I. Izola Skupino vodi Lilijana Šantič-Ujčič Vstopnina: 500 SIT torek. IS.O^Nanzioliiev trg. ob 20.00: Letna produkcija SOLE ZA KITARO ki jo vodi Zdenko Cotič. sreda. J 9.6. Kulturni dom. ob 18.^0: P OTROŠKE LIKOVNE USTVARJALNICE. Pripravili so pregledno razstavo in igrico z naslovom “Od Kopra do Izole in Pirana". Mentorica ustvarjalnice: Marlene Zorjan Sredo. I9.iuniia ob 21.00. Nanzioliiev trg Slovenska filharmonija Dirigent: MARKO LETONJA Otvoritveni koncert ustanove IMAGO SLOVENIAE Naš nacionalni filharmonični orkester spada med najboljše srednjeevropske orkestre. V zadnjih letih je doživel vrsto odmevnih uspehov na koncertih doma in na gostovanjih v tujini, naj omenimo le zelo uspešne nastope v Londonu, Barceloni in na Dunaju.Predstavili se nam bodo z romantično glasbo slovanskih skladateljev. Vstopnine ni ! galerija ALGA Kulturni center Izola in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Razstava Likovnega društva LIK Izola Osebnostno likovno izražanje Razstavljale!: Brigita Rustja, Doroteja Jakomin, Dragana - Dada Čurin, llaria Raschini, Ingrid Fikfak, Judita Miško, Maja Kosem - Parac, Marica Štefančič, Matevž Gros, Milenka Arsenov, Mira Puhar, Sonja Povhe, Stojan - Ivan Rutar, Vuka Kumar - Hiti, Zmago Gačnik, Zorko Dežjot galerija INSULA Daniel Homšak "prehodi " --— ---— ' • m kavarna ZVON Razstava olj in akvarelov g. Gamsi Marije kino ODEON ČETRTEK, 13.6., PETEIL 14.6., SOBOTA, 15.6., NEDEUA, 16.6., KAČJI PASTI Rob 19.00 drama/triler Režija: Tom Shadyac; / Vloge: Kevin Costner, Kathryn Erbe, Kathy Bates, Meg Thalken; DRUGA NAJLEPSA STVAR ob 21.00 komična drama Režija: John Schlesinger; / Vloge: Maddona, rupert Everett, Benjamin Brati, llleana Douglas; P0NED., 17,6. in TOREK, 18.6.2002 DROGA NAJLEPSA STVAR ob 19.00 komična drama Režija: John Schlesinger; / Vloge: Maddona, rupert Everett, Benjamin Bratt, llleana Douglas; KAČJI PASTIR ob 21.00 drama/triler Režija: Tom Shadyac; / Vloge: Kevin Costner, Kathryn Erbe, Kathy Bates, Meg Thalken; J SREDA 19.06.2002 DRUGA NAJLEPSA STVAR ob 19.00 komična drama V soboto. 22. iuniia ob 20.30- Nanzioliiev trg V primeru slabega vrem^a v dvorani Kulturnega doma DAN DRŽAVNOSTI Koncert vokalne skupine "KATICE" 13-člansko žensko vokalno skupino druži predvsem dvoje : ljubezen do slovenskega ljudskega glasbenega izročila in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Vstopnine ni ! Galerija Krka-Zdravilišče Strunjan razstava slik Marka Skoka Ari KINO - Odeon sredav12. 6. ob 21 uri - kriminalna drama MOZ, KI GA NI BILO -themanvmasntthere Režiser: Joel Coen / Gl. vloge: Billy Bob Thornton, Frances McDormand, James Gandolfini / Zlata palma Cannes 2001 za najboljšo režijo, nominacija za oscarja 2002: scenarij, moška vloga Brata Coen ( Joel kot režiser in Ethan kot scenarist in producent) sta se tokrat podala v leto 1949 in v duhu takratnih filmov NOIR (zgodovinarji trdijo, daje bilo to najbolj izvirno obdobje ameriške kinematografije, ko je gledalec bil tako rekoč v glavi glavnega junaka, z jim mislil in mu sledil v dejanjih) ustvarila krimi dramo z izjemnim stilističnim pristopom. Gre za zgodbo o brivcu, ki sumi, da ga žena vara s šefom. Čudni brivec, ki velja za primerek najbolj pasivnega, asocialnega in redkobesednega 'filmskega junaka', se odloči za grozilno pismu šefu; z razkrivanjem dogajanja pa se vse obrne v smer, ki jo najmanj pričakujemo. Brata Coen, ki ju poznamo po filmih; Krvavo preprosto, Millerjevo križišče, Barton Fink, lani v tem času smo videli njun musical1 Kdo je tu nor") nam poizkušata obuditi obdobje s podobnimi filmskimi sredstvi (odlična črnobela kamera, glasba L van Bethovna), ko so nastali klasični filmi noir Dama z jezera Roberta Montgomeryja, Bulevar Somraka in Dvojno zavarovanje Bilyja Wilderja... BREZ LJUDI TUDI SVETA NI ! TAJNICA LETA JE IZOLANKA Na letošnjih 9. Dnevih strokovnega izpopolnjvanja tajnic v Portorožu so že šestič zapored razglasili tajnico leta. Ta laskavi naslov si je tokrat prislužila Eda Glišovic iz Izole, sicer zaposlena kot tajnica izvršnega direktorja zdravstvenih zavarovanj v Zavarovalni družbi Adriatic. Eda je tudi prva Primorka, ki je prejela to priznanje. "Priznanje me je presenetilo, a sem se ga zelo razveselila," priznava Eda, ki ima za seboj že 25 let delovne dobe v tem poklicu. Naslov tajnice leta si je prislužila z najvišjo uvrstitvijo na preizkusu znanja, ki ga je skupaj s kolegicami iz vse Slovenije opravljala aprila v Ljubljani. "Na tekmovanje me je prijavila Ljubica Štok, predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale. Pomerile smo se v znanju slovenskega jezika, tujega jezika ter tajniških poslov. Nanj se nisem posebej pripravljala, osvežila sem edino znanje slovenske slovnice, saj se pravila spreminjajo. Glede na to, daje bilo na tekmovanju veliko mlajših kolegic sem pričakovala, da bo zmagala katera od njih. Zato je bilo presenečenje toliko večje. Takšno priznanje pa mi pomeni potrditev svojega dolgoletnega dela in mi pomeni spodbudo ter nov zagon za nadaljnje vsakodnevno delo. Zaradi tega sem ga še posebej vesela," pripoveduje zgovorna Eda, ki pravi, dajo v svojem poklicu najbolj veselijo ljudje. "Tudi moji nadrejeni in sodelavci na Adriaticu so me prav prijetno presenetili, saj so se udeležili podelitve priznanja in mi podarili prekrasen šopek." Delo tajnice opravlja od svojega prvega delovnega dne leta 1974, ■najprej v inTnnsu, po petih ietin pa seje zaposVita'rt/i‘rajrrrea'Cfocm&re konference ZSMS v Kopru. Zaradi ukinitve ZSMS-ja je leta 1990 izgubila službo, sledila pa so tri leta, ko je bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in za katera pravi, da so bila zanjo velika preizkušnja. "Doživela sem veliko razočaranje, zdelo se mi je, da mi je bilo "odvzeto življenje." Z voljo in optimizmom je premagala tudi to stisko. Ko so leta 1993 iskali tajnico področja zdravstvenih zavarovanj v zavarovalni družbi Adriatia seje prijavila na razpis in spet je začela opravljati delo, ki ima rada. Pravi, da se ji zdi, da drugega dela sploh ne bi mogla več opravljati. "Naše delo se je v teh letih močno spremenilo, predvsem na račun računalnikov in elektronske pošte. Sploh si ne morem več predstavljati, kako smo včasih po večkrat s pisalnim strojem prepisovali iste tekste, ciklostirali in tipkali matrice. Vendar to sploh ni bilo tako daleč nazaj. Tajnice že dolgo ne kuhamo več kave ter ne dvigujemo le telefonov. Smo nekakšna opora nadrejenim, zato se tudi strokovno izobražujemo, česar prej nismo bile deležne." V obalnem Klubu tajnic in poslovnih sekretark aktivno deluje od leta 1996, od lanskega oktobra pa je tudi podpredsednica kluba. In katere so njene želje ? "Želim si, da bi bil moj dom topel in prijeten, in da bi se z mojima otrokoma, hčerko Majo, ki je študentka, in sinom Matejem, ki je še dijak, dobro počutili. Poleg vsakodnevnih obveznosti, tako v službi kot doma, se rada sprostim ob branju knjig, ne zamudim pa tudi ogleda dobrih filmov, ali obiska kakšne gledališke ali operne predstave. Kljub temu, da me je življenje preizkusilo, s svojim optimizmom in trdim delom dosegam zastavljene cilje," je za konec povedala Eda, kije svojo pripoved o sebi in svojem delu zaključila s stavkom Viktorja Hugo-ja: "Živijo samo tisti, ki se bojujejo!" (Karmen Bučar) Na srečanju generacij na nogometnem stadionu smo videli veliko znanih obrazov in nogometaško obdelanih nog. Rezervna klop je bila kar varno pribežališče za utrujena pljuča in krče na nogah. Med manj utrujenimi smo videli tudi Vinka Gregoriča, sivo in tudi drugačno eminenco izolskega nogometa, ki tokrat ni igral. Hotel Riviera je poleti dom mnogih množičnih prireditev s številnimi udeleženci. Tako je bilo tudi ob letošnjih Združenih igrah narodov, posadko ^■i restavracije, s šefom na čelu, pa smo tako-le ujeli pri jutranji kavici. Takoimenovana ribiška osmica na malem pomolu pri mandraču ima menda podobo barke. Prejšnji teden, ko smo nekaj dni imeli aprilsko vreme je potegnil jugo in morje je prestopilo bregove. BArka je tako zares postala barka. Še dobro, daje bila zasidrana. Občinskim redarjem in inšpektorjem lahko očitamo marsikaj, ljubezni do živali pa očitno ne moremo. Pred dnevi se je zaljubljeni mali mešanec odločil, da bo na svojo drago počakal sredi ceste na Sončnem nabrežju. Ustavil je ves promet in šele po posredovanju Irene z inšpekcijskih služb se je promet sprostil, psiček pa seje odpravil naprej na potep. V Izola je prispevala nov televizijski obraz. Zdaj, ko je ^ Vlado Ostrouška nastopil svoj tradicionalni poletni 60 dnevni J dopust bomo gotovo večkrat I srečali obraz in glas Darijana Gorele alias papeža, alias Stepsovca, alias Bob Dylana itd. Skupaj s snemalcem smo ju ujeli med snemanjem reportaže o letošnjih igrah narodov. Darjan je tisti levo. >v ! ie I . " ■JI KRIMINALNE Obstajajo različne vrste abonmajev. Eni imajo obonma v gledališču, drugi abonma za obisk koncertov, nekateri celo abonma v fitnessu ali pri frizerju. Nekateri pa imajo abonirano mesto v policijskih zapisnikih, tako da gredo celo policajem počasi že na živce. Pravzaprav jim je takoj jasno, ko jih kdo pokliče in pove: pri sosedovih se spet tepejo ali ukradli so nam pršut. ABONENT ŠTEVILKA ENA Tako so policiste poklicali iz ene od Mekatorjevih trgovin in jim povedali, da so spet prijeli mladeniča, ki jim je skušal ukrasti steklenico viskija Johnny Walkcr. Policisti so odšli tja in našli starega znanca, ki ga očitno vabijo take stvari, a ga trgovci redno dobijo. Tudi tokrat je bilo tako in tudi tokrat bodo dečki zanj napisali kazensko ovadbo. ZNOVA OKTOBRSKA REVOLUCIJA Dečki so že vajeni klicev iz ulice Oktobrske revolucije, kjer imata izvenzakonska partnerja kar precej težav v medsebojni komunikaciji. Tudi prejšnji teden je prišlo do spora in ker je ravno svetovno prvenstvo v nogometu sta se abonenta še malo obrcala. Dečkom ni preostalo nič drugega kot da ju pošljejo k sodniku za prekrške. MÀTURA JE DRAGA Dijaki Srednje gostinske in turistične šole so pisali test za maturitetni izpit, medtem pa so manj obremenjeni imeli povsem druge skrbi. Eden od njih je pred vrati vrati učilnice videl šolsko torbo, v torbi pa je našel denarnico in v denarnici 11 tisoč tolarjev. Seveda so tolarji dobili noge, kako se bo izšla matura pa se še ne ve. TRI NA EN MAH Tako kot so prejšnji teden napovedali se je tudi zgodilo. Ob tatvini treh izvenkrmnih motorjev so dečki našli veliko dobrih sledov in ti so jih pripeljali do storilcev tega dejanja, ki po pomorskem pravu ni ravno otroška igra. Policisti so našli storilec in izvenkrmne motorje, ki so jih vrnili lastnikom. Sicer pa je operacija potekala na osi Ljubljana - Slovenska Istra. DRAGA NEPREVIDNOST Novogoričan je prišel v Izolo, natančneje do izolskega pokopališča, kjer je avtomobil zaparkiral vendar ga ni zaklenil. Zato pa je v avtomobilu pustil torbico z denarjem. Seveda je bila to priložnost, ki jo dober tat ne zamudi in tako je odšel nepridiprav s hitro zasluženimi 41 tisočaki v žepu, neprevidni lastnik pa je pohitel na policijsko postajo. Sledijo rutinski postopki. SOSEDJE PROTI HRUPU Ljudje so se pritožili, da jih moti hrup iz gostinskega lokala nasproti reševalne postaje. Policisti so odšli do izvora hrupa in ugotovili, da lokal obratuje preko dovoljenega delovnega časa, osebe v lokalu pa so zares povzročale hrup. Lastnika bodo poslali k sodniku za prekrške. ČISTA KLASIKA Lastnica osebnega avtomobila je obvestila policiste, da so ji vlomili v avtomobil in odnesli klasične stvari. Avtomobil in lastnica sta ostala brez avtoradia Aiwa in dveh zvočnikov znamke Alpine. Toliko, da boste vedeli kaj vam ponujajo po zelo ugodni ceni. VARNOSTNIK JE ORGAN Ne le policisti, gasilci in reševalci, tudi varnostniki imajo določeno mesto v tej družbi in ker gre za uradni varnostni organ se je treba do varnostnika vsaj primerno vesti. Osemnajstletnik iz Izole pa tega ni vedel in se je obnašal zelo neprimerno, ko gaje varnostnik opozoril na takšno ravnanje pa je z nedostojnim ravnanjem še nadaljeval. Dečki so ga poslali na lekcijo bontona k sodniku za prekrške. POZABLJIVOST ALI NE? Koprčan je pripeljal na Petrolov bencinski servis na izolski obvoznici in natočil za dobrih 6 tisočakov goriva. Potem je zaprl rezervoar, zaprl vrata in se odpeljal domov. Očitneje pozabil na kamere na bencinski črpalki ali pa sije morda zaželel obiska policistov na domu. DRZNA TATVINA V Astra baru se je zgodila takoimenovana drzna tatvina. V času trenutne odsotnosti natakarja je neznanec stopil do blagajne in iz nje pobral sicer skromnih 1.200 tolarjev. Čeprav je šlo za majhno vsoto je tako dejanje ovrednoteno kot drzna tatvina, zato so se dečki podvizali in čez tri ure so storilca prijeli in ga pripeljali na policijsko postajo. Pri njem so našli še več stvari, kijih ljudje običajno ne nosijo s seboj, kot so naprimer deodoranti in britvice. Ker so policisti prepričani, daje tudi te predmete dobil na podoben način sojih zasegli. Sicer pa je ta ista oseba že nastopila v prvi kriminaliji te številke, kar zgodbo o abonmajih le še potrjuje. ALKOHEROJI Prejšnji teden je bila letina kar dobra. Rekorderju je tokrat le malo manjkalo do dvojke (1.95), sledili pa so solidni konkurenti z 1.59, 1.54, 1.50 in 1.38 gramov alkohola na kilogram lovi. STATISTIKA Ta teden so policisti opravili 5 ogledov prometnih nesreč, zapisali o štirih poškodovanih vozilih na parkirišču, kar devet voznikov je začasno ostalo brez vozniškega dovoljenja zaradi vožnje s pomočjo alkohola, dva pa so odpeljali na strokovni pregled. Kar šest oseb so prejšnji teden zadržali zaradi suma storitve kaznivih dejanj. POLICISTOV PRIJAZNA GESTA Prejšnji teden so izolski policisti izvedli preventivno akcijo, ki jo imenujejo PRIJAZNA GESTA. Šlo je preprosto za to, da so na glavnih izolskih vpadnicah voznike in sopotnike opozarjali na nezapete varnostne pasove in na to, da se vozijo brez čelade. Reakcije voznikov so bile več kot zadovoljive in marsikdo je dejal, da si takšne policije pravzaprav želimo. Pa je akcije žal konec in zdaj prijazne geste ne bo več ampak bodo kršilci takoj deležni neprijazne geste oziroma mandatne kazni. OGLAS V SILI! MATI INVALIDKA IN HČI SREDNJEŠOLKA NUJNO POTREBUJETA KAKRŠENKOLI STANOVANJSKI PROSTOR, LAHKO JE TUDI GARAŽA ALI SKLADIŠČE, LE DA SO SANITARIJE IN ELEKTRIKA. V CENTRU KOPRA, V CENTRU IZOLE ALI JAGODJA ZA NEPRETIRANO NAJEMNINO, tel 041 95 00 68 MALI OGLASI -PRODAM JADRNICO HARLEY, /m (IZ-332), Motor Diesel BMW-7D, Tomos4 - Roli Flok - Nova jadrea - Avtopilot Autohelm. Vse v odličnem stanju! info: 041 523 079 UGODNO PRODAM - dve pisalni mizi (vsaka po 5.000), kuhinjsko mizo s stoli (5.000), mladinski regal z mostom in omaro (25.000), Tv omarico (5.000). tel.: 031/ 672 851 ali 05/ 641 62 25 ■ Ugodno prodam KOMBI DAF 400, letnik 1994, 220.000 km, registriran do julija 2002, povišan, podaljšan. Tel.: 041 476 044 - ROLLERJE prodam (Rollerblade). Tel.: 041 379 361 - Lesen čoln z izvenkrmnim motorjem Tomos 4 in s privezom v izolskem mandraču - prodam. Tel.: 05 6415 100 - Koncertni klavir YAMAHA G2 - ODLIČEN prodam. Po registru ima 6 let, igral je pol leta. Dimenzije 175x155 mm, črne barve. Zelo ugodno (10.000 EUR) Tel.: 041719160 - V centru Kopra oddam ali prodam poslovni prostor velikosti 33m2. Tel.:05/625-91-63 ali 041/854-847 - Rabljeno spalnico ugodno prodam. Tel.: 05/641-40-41 - LJUBITELJEM živali oddamo 5 prijaznih, čistih, temnih tigrastih muc: Meredito, Dušo, Vladimira, Janezka in Levčka. Pokličite nas na tel. št. 041 872 459 dopoldan oz. do 15. urel-Prodam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v središču starega dela mesta. Vseljivo takoj. Tel.: 642 16 00 - Prodam jadrnico Evropa, komplet z jadri in drugo opremo. Tel.: 642 16 00 - Prodam mobilna telefona Acer G520 (8.000 SIT) in Panasonic GDX30 (10.000 SIT oz. po dogovoru). Tel:070/750-899 - INŠTRUIRAM KEMIJO - tel 041 382 536 -PRODAM SKUTER YAMAHA AEROX - črno rumene barve, letnik 1998,7.000km, 1 .lastnica, servisiran, cena 150.000 SIT, tel. 041 707 621 ■ KUPIM TELEVIZOR katerekoli znamke (ne starejši od 15 let) ter GSM (Nokia, Samsung ali kak novejši Ericsson) Cena po dogovoru, tel.: 070 205 430) ■V IZOLI KUPIM dvosobno stanovanje brez posrednika-pritličje ali visoko pritličje, tel 041 338419 -Prodam citroen zx.1.8 letnik 94 registriran do sredine aprila, prvi lastnik, redno servisiran za 470.000 sit. tel 041-413-467 PO UGODNI CENI PRODAM novejšo spalnico v temno modri barvi: zakonsko posteljo z nočnimi omaricami in predalom za posteljnino, veliko večdelno garderobno omaro in druge manjše kose pohištva. Pokličite 031 477 904 (petek, sobota, nedelja). -PRODAM NOKIA 3310 (25.000), Motorola T191 (30.000), ter videorekorder Goldstar star 7 let (12.000). tel 070 205 430 Naslov: Veliki trg 1, 6310 kola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnikaCd mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., kola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354/ Tisk: B1ROGRAF1K.4 BORI, kola MOTOHOV KOT 20 DOBRIH DELFINOVIH LET Hotel Delfin, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, je v soboto praznoval dvajseti rojstni dan. Ob tej priložnosti so seveda pripravili slovesnost na kateri so se tudi nekateri takratni akterji začetka gradnje hotela lahko prepričali, da je Delfin uspešen hotel, ki je v dvajsetih letih zabeležil skoraj 2 milijona nočitev. Letos so obnovitvenim delom dodali še velik zunanji bazen s 520 kvadratnimi metri vodnih površin z garažno hišo in gostinskim lokalom z ribjimi specialitetami. V petek bomo na Manziolijevem trgu doživeli premiero glasbene igre Figov top, ki bo pravzaprav osrednja prireditev ob 50 letnici Glasbene šole Izola. Tekst za glasbeno igro je napisal Dimitrij Kralj, glasbo Bojan Glavina, dirigiral bo Marko Vatovec, režijo pa ima v rokah Katja Pegan. Nastopil bodo: Godalni orkester CGV Koper, Mladinski pevski zbor GŠ Izola, številni solisti in igralci. Tako-le je bilo na eni od zadnjih vaj na dvorišču stare italijanske šole. SPOMENIK GRŠKIH PARTIZANOV V soboto je bilo v Izoli toliko različnih dogodkov, da novinarji skoraj nismo ujeli vseh, med tistimi manj opaznimi a nič manj pomembnimi pa je bil zbor Skupnosti slovenskih borcev NOV, Makedonije, Grčije in Albanije. Na zboru, ki se gaje udeležilo lepo število nekdanjih borcev, ki so sodelovali že z odporniškimi gibanji v omenjenih sredozemskih državah in kasneje v glavnem v Prekomorskih brigadah so se dogovorili tudi o postavitvi spominske plošče padlom slovenskim borcem na Kefaloniji v Grčiji, ki jo bodo odkrili predvidoma to jesen. KONEC ZIN NA INTERNETU Z videokonferenco v katero so se "v živo" na Manziolijev trg vključili udeleženci Združenih iger narodov iz Berlina in Avstrijskega Muerzzuschlaga, se je v soboto zaokrožilo letošnje srečanje mladih iz petih držav, ki so teden dni preživeli v našem mestu. Zaključek je bil v znamenju novega časa in mladi so ga znali, dobro izrabiti kar pomeni, da bodo drugo leto spet prišli. r /H \ ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA SOLARIJ ležeči Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00 ob ponedeljkih zaprto m «©(ari* JZlJmj L'll n^SJU Kmalu samo transakcijski računi V Sloveniji se zaključuje reforma plačilnega prometa za pravne osebe. 30. junija 2002 se na Agenciji RS za plačilni promet ukinja opravljanje plačilnega prometa. Plačilni promet Banke Koper Do 25. aprila letos je v banki odprlo transakcijski račun 2.737 pravnih oseb. Z opravljanjem plačilnega prometa preko Banke Koper d.d. vam je omogočena optimalizacija upravljanja s finančnimi sredstvi. Transakcijski račun pri Banki Koper d.d. Ne da bi čakali do zadnjega dne lahko vse formalne pogoje zapiranja žiro računa pri Agenciji RS za plačilni promet in odpiranja transakcijskega računa pri Banki Koper opravite po poenostavljenem postopku pri vašem bančnem skrbniku. Skrbnik - vaš stalni sogovornik Za nemoteno in tekoče poslovanje vašega podjetja so vam na voljo skrbniki. Svetovali vam bodo že pri odpiranju transakcijskega računa, kot pri izbiri različnih bančnih produktov in storitev. Izberite enostavneje in z nižjimi stroški Izkoristite prednosti elektronskega poslovanja preko Poslovne i-Net Banke. Ob pristopu vam nudi banka brezplačni paket za elektronsko poslovanje, predstavitev delovanja in izobraževanje. i-Net uslo'i Banka v* 'fc Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si