Po itn I na platan* v gotovM Stev. 273 V Ljubljani, četrtek 88. novembra 1940 Cena Din 1' Uto V "V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno Vol Viuorno sodišče v Ljubljani Je vsled naredbe z dne 4. II. 1940, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 12. VI. 1940 javno pod predsedstvom sos. Breliha ivana, v navzočnosti sos. dr. Pompe Leona in sos. Leder-uasa Rajka kot sodnikov in n. p. Javorniki Bogomirja kot zapisnikarja, v prisotnosti zastopnika zasebnega tožilca j* C-epudra Josipa in branilca odvetnika Stareta Miloša o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtožitelj 22. V. 1940 ?oper Javornika Mirka, radi prestopka po čl. 52/2 z. o tisku }n Je po predlogu, stavljenem po tožitelju, d Kaznuje po obtožbi, dne 12. VI. 1940, rt . Javornik Mirko, zakonski sin Jakoba in Uršule roj. Bra- da sc obtoženca razsodilo tako: jjiselj. rojen 26. septembra 1909 v Cerknici pri Rakeku, Pristojen v Cerknico, rk. vere, z gimn. maturo, oženjen, novinar-urednik, stanujoč v Ljubljani, Vodovodna cesta 42, nekaznovan, je kriv, da je dal objaviti kot odgovorni prednik v Ljubljani izhajajočega dnevnika »Slovenskega doma« na prvi strani in v prvem stolpcu številke 35 z jjne 13. II. 1940 pod naslovom »Jutro obsojeno« članek, v *aterem je med drugim stalo: »Pripominjamo, da tako poročanje popolnoma odgovarja politični taktiki Kramarjema tabora, ki ne le vzdržuje, marveč tudi vedno bolj odkrito poudarja svoje zveze s komunizmom«. — S tem zakona, pri-utegnejo Ško- je na način, označen v členu 1. tiskovnega zakona, priobčil o zasebnem tožilcu neresnične stvari ki utegnejo škodovati njegovi časti dobremu imenu, družabnemu ugledu m pridobitnemu kreditu ter zakrivil prestopek zoper čast po a. 52/1 tiskovnega zakona in se obsodi po čl. 56/2 zakona o tisku z uporabo § 71/5 kz. na 300.- in 200— din, skupaj 500,— din denarne kazni, plačljive v 8 dneh po pravoraočnosti sodbe; po čl. 62. zakona o tisku na plačilo roQtenalne odškodnine zas. tožilcu v znesku 500.— din, T acljive v 14 dneh po pravomočnosti sodbe; po Čl. 6'3. za-ona o tisku, da mora objaviti dispozitivni del te sodbe na n,a. č.elu lista »Slovenski dom« v eni prvih SL?nnM,! « i i- ,zitJeio po vročitvi pravomočne sodbe s,e obsodi po §§ 310., 314. kp. na plačilo kaznivfi »T ............. in ev. izvršitve p? Pravomočnosti sodbe in po § 314. a kp. na plačilo povprečnine v znesku 500,- din. ■aaaaaBaaaB3la|aB|a||aBaaBaaaB)|ga||]||||9 Spopad med angfešk m {n Italijanskim b.odov cm London, 28. novembra. Reuter: Ministrstvo vojne mornarice je izdalo poročilo o srečanju med angleškimi in italijanskimi pomorskimi silami v ■sredozemskem morju in pravi: Naše pomorske sile v Sredozemskem morju so danes, v sredo okoli Poldne, prišle v stik z italijanskimi pomorskimi 8, fnU’ ki sta jih tvorili dve bojni ladji v spremstvu Velikega števi'a križark in rušilcev. Naše ladje so zacele streljati na največjo daljavo. Sovražne ladje s° spremenile smer. Sovražnikovim pomorskim silam se ni posre-. pobegniti tako hitro, da bi naše ladje izgubile z njimi stik. Ko bo ministrstvo dobilo podrobnejša Poročila o tem spopadu, jib bo takoj objavilo. ■ Politično klanje v Romuniji Skupina legionarjev je postrelila v ječi 64 bvžih političnih prvakov Izredni ukrepi vSade in Železne garde za preprečen.e nadain^h pokol.ev Bukarešta, 28. nov. m. »Transcontinent Press«: O predvčerajšnjem pokol ju v Žilavi poročajo: Predvčerajšnjim okoli pol ene je neki legionarski oddelek vdrl v žilavske zapore, kjer so bili zaprti številni politični kaznjenci, ki so bili obtoženi umora legionarjev pod kraljem Karolom. Legionarji so odprli vrata celic ter so začeli streljati s strojnicami in samokresi na jetnike. Streli so zadeli 64 oseb, med njimi bivšega notranjega ministra Mazinesca, bivšega predsednika vlade Argesanua, orožniškega generala Beuliuja, voditelja tajne policije in vojaške poročevalske službe Morusova ter njegovega pomočnika Stefanesca. To dejanje maščevanja se je dogodilo v trenutku, ko so v kotu jetniškega dvorišča odpirali apnenico, v kateri so bila pokopana trupla ubitega voditelja Železne garde, Codreana in njegovih tovarišev. Poglavar države general Antonescu je po pred-snočnjem prelivanju krvi v jetnišnici Žilava za včeraj ob 11 sklical sejo vlade, ki je trajala do 2 popoldne. Seja se je nadaljevala od 15 do 22. Posvečena je bila v glavnem samo dogodkom v Žilavi. Po seji je bilo izdano naslednje poročilo: V noči od 26. na 27. novembra so pri izkopavanju posmrtnih ostankov ubitih legionarjev v Žilavi legionarji, ki so bili zaposleni pri tem delu, vdrli v zapore in pobili nekaj političnih jetnikov, ki so bili tam zaprti in ki so bili obtoženi kot glavni krivci umora Codreana in legionarjev pod bivšo vlado. General Antonescu, vlada in legionarsko gibanje obsojajo to dejanje. Takoj po prihodu na oblast je general Antonescu postavil za podlago novi vladi zakonitost in pravičnost. Legionarsko gibanje se je uvrstilo v ta okvir reda in zakonitosti. Krivce bo zadela najstrožja kazen. Poučeni progi pravijo, da sta se general Antonescu in Horia Sima, vodja Železne garde, sporazumela o tem, da bodo izdani izjemni zakoni, ki bodo povrnili red in mir ter strli vsako samovoljno akcijo, pa naj bi prišla od katere koli strani. Po uradnem poročilu vlade je bil izdan legionarjem naslednji razglas: Legionarji! V sedanjem trenutku moramo imeti pred očmi edini zakon: rešitev domovine. Vsako delovanje izven državnega reda spravlja domovino r nevarnost. Železna garda je dala te žrtve za Važne besede madžarskega zunanjega miritra: Sodelovanje Madžarske in Jugos!avSje za ohranitev miru na Balkanu Budimpešta, 28. nov. m. Madžarski minister grof Csaky je včeraj imel pred zunanjepolitičnim odborom v madžarski poslanski zbornici daljši govor, v katerem se je bavil s pristopom Madžarske k trojni zvezi. V tem svojem govoru se je skliceval na nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa ter poudarjal, da je Ribbentrop de- Pomirljivi govori in pomirljivi ukrepi v Bolgariji Sofija, 28. novembra, m. Na včerajšnji seji bolgarske zbornice se je nadaljevala razprava o odgovoru na kraljevo prestolno besedo. Govorilo je več poslancev, med njimi tudi bivši kmetijec, bivši emigrant in sedanji pristaš vladne večine, Dimitar Ilijev. Med drugim se je bavil tudi z zunanjepolitičnim položajem Bolgarije ter dejal: »Bolgarski narod sodi, da je potrebno pogodbi o rečnem prijateljstvu z Jugoslavijo dati neob-liodno potrebno vsebino na podlagi popuščanja in medsebojnega spoštovanja. Treba se je ravnati po ljudskem izreku, naj se nihče ne prepira s svojim sosedom. Tega izreka sta se držala vladar infnfk V'Je lnx vladar Bolgarije, ko sta sklenila »o pogodbo o večnem prijateljstvu, ki sta jo soglasno odobrih obe ljudstvi. Po željah ljudstev moramo nadaljevati s to politiko medsebojnega razumevanja.« Za njim je govoril bivši prometni minister in sedanji član vladne večine, upokojeni general Jovov. Poudarjal je, da mednarodni položaj zahteva, da mora biti Bolgarija složna in čvrsta ter pripravljena na vsako presenečenje. Edina politika, ki se je mora Bolgarija držati, je politika •niru in nevtralnosti. Na današnji seji bodo, kakor je bilo napovedano, govorili samo ministri. Ta teden bi se morala razprava v bolgarskem sobranju končati z izjavo predsednika vlade, ali l'a zunanjega ministra. Spričo sedanjega zunanje- političnega položaja pričakujejo, da bo raaprava trajala še prihodnji teden. Vaje za varstvo prebivalstva pred letalskimi napadi bi morale trajati teden dni. Bile pa so tudi ustavljene že četrti dan. Časopisje poroča, da je vrhovno poveljstvo smatralo za nepotrebno nadaljevati z vajami, češ da je vse prebivalstvo že zdaj pokazalo vso discipliniranost, kakršna je potrebna ob tujih letalskih napadih. Danes bo razveljavljen tudi odlok o zatemnevanju bolgarskih mest. V začetku decembra bo še nekaj poskusnih alarmov. jal, da bodo vse tri države, ki so podpisale trojno zvezo, takoj priskočile Madžarski na pomoč, če bi bila Madžarska napadena. Ce bi pa katera od treh držav podpisnic trojne zveze bila napadena od kake druge države, ki še ni v vojni, pa bi Madžarska bila vzajemna z napadeno državo. Madžarska vlada je uvidela, da mora prevzeti to tveganje ker hoče hiter in pravičen evropski mir. Da pa bi ta mir mogel biti pravičen, morajo vsi prizadeti narodi imeti besedo pri delu za nov red. O jugoslovansko-madžarskih odnošajih pa je madžarski zunanji minister med drugim izvajal: »Vlada namerava svoje odnošaje z Jugoslavijo izpopolniti, da bodo še tesnejši. Imamo razlog za domnevo, da je Jugoslavija prišla do istega sklepa. Politično in gospodarsko slabljenje jugoslovanske države ni v našem interesu. Na drugi strani pa je tudi Jugoslaviji na tem, da je njena severna soseda močna. Z združenimi močmi se nam bo morda posrečilo znova uvesti omajani mir na Balkan, ali pa vsaj to, da nevarnost teh nemirov ustavimo na svojih mejah.« Izvajanja grofa Csakyja so pri vseh navzočnih naletela na toplo odobravanje. Spet hujši nemški uničevalni poleti nad Anglijo Berlin, 28. novembra. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Zaradi nenavadno neugodnih vremenskih razmer je bilo udejstvovanje nemškega letalstva omejeno v noči od 25. na 26. november in 26. novembra na ogledniške polete. Nočni napadi so povzročili več požarov v Avonporthu. Miniranje britanskih pristanišč se je nadaljevalo tudi včeraj. Daljnostrelne baterije vojnega brodovja so z uspehom obsipavale z ognjem zbrane ladje v pristanišču Dover. Britanska letala so vrgla nekaj bomb na nemško ozemlje. Poškodovanih je bilo nekaj stanovanjskih hiš ter ubitih in ranjenih več 32. dan vojne med Italffo in Grčijo: Podgradec je padel Italijanska poročila govore o rednem udejstvovanju patrol in letalstva Nekje v Italiji, 28. nov. Stefani: 173. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Na grškem bojišču redno udejstvovanje ogledniških in pa-trolnih oddelkov. Naše letalstvo je izvajalo stalne napade na sovražne naprave in čete. Razen tega so bile vse sovražnikove poti predmet hudih napadov. Na neštetih krajih so bile zadeta in presekana cestna križišča pri Paratiju, Del-vimakiju in Doljanu, središča pri Erseki in Mi-nini ter mostovi na Kajaniasu, Pratiju in Eimi-nu. Bombardirano je bilo letališče v Janini. Na otroku Krfu so bile zadete nove utrdbe, pomoli, Pristanišče ter vzpetine Koracana. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražni letalci so bombardirali Valono in •>iso povzročili žrtev niti škode. Atene, 28. novembra. Atenska agencija: Urad-*o poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 32 se {lasi: Naše čete nadaljujejo uspešne akcije na albanskih tleh. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo zbiranje sovražnikovih čet in kolone in bate-■ije na poti. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo »ekatero vasi v Epiru. na Krfu, v Kefaloniji in na Kreti, med drugimi tudi Patras. Tam je nekaj ljudi mrtvih in ranjenih. Nekatere hiše so porušene. . Belqrud. 28. nov. ni. Atenski dopisnik »Politike« poroča: Pomočnik grškega ministra za tisk ie snoli 'zinvil, da se premiki grških čet nadaljujejo z enako hitrostjo in enako zanesljivostjo kakor s° se tudi do zdaj razvijale po načrtu vse vo- laike operacije. Po italijanskem umiku ie pobuda prešla v grške roke. Grške Čete izvajajo v ri'<1u vsak svoj strateški premik. Na južnem od-*eku grška vojska napreduje zadovoljivo. Me- sto Podgradec je po ogorčenem boju padlo. Grške čete so naletele v bližini tega mesta na zelo hud odpor na obrambnih postojankah, ki so bile prej sistematično pripravljene, toda ta odpor ie zdaj zlomljen. Sodelovanju z britanskim letalstvom se moramo zahvaliti, da italijanska ojačenja, ki so bila določena, da priskočijo italijanskim četam na južnem bojišču na pomoč, niso mogla priti na odrejene kraje. (Mesto Podgradec leži 50 km severno od Korče ob južnem koncu Ohridskega jezera.) London, 28. nov. o. Reuter. Snočnje grško poročilo pravi, da grške čete še vedno kljub slabemu vremenu in močnejšemu odporu italijanskih čet napredujejo. Podrobnosti o bojih niso bile objavljene, da ne bi taka poročila lahko škodila premikanju Čet. Reuter pa poroča, da so grške čete napredovale na skrajnem desnem krilu in pri Moskopoliju. Zaradi hudih angleških letalskih napadov na Valono in Santa Quaranto so Italijani morali prenesti izkrcavanje svojih čet v pristanišče Sveti Ivan Me-duanski. Neko poročilo pravi, da so grške čete tri kilometre pred izpraznjenim mestom Argirokastro. Italijanske čete se branijo v okolici mesta. London, 28 nov ni. Posebni Reuterjev poročevalec z grško-albanske meje piše. da so italijanske čete umaknile znaten del svojega topništva s postojank, v bližini jugoslovanske meje ter da se po številnih drugih pripravah lahko sklepa, da se Italijani pripravljajo na protinapad z desnega krila na črti Podgradec-Mosko-poli. Glavne priprave potekajo v Mokri, deset kilometrov severno od Podgrad'” ljudi. Angleški letalci so izvedli neuspele napade na nemške ogledniške ladje. Eni naših ladij se je na Severnem morju posrečilo sestreliti eno sovražno letalo, nemška protiletalska artilerija pa je sestrelila še drug aparat. Dve naši letali sta izgubljeni. London, 28. nov. o. Reuter: Nocojšnji nemški napad na Anglijo je bil močnejši kakor včeraj. Posebno hud napad je bil izveden na neko mesto v južnovzhodni Angliji. Trajal je od mraka pa do 2.30 ponoči. Pri tem napadu je bil sestreljen en bombnik. Tudi London je imel daljši napad. V obeh mestih je bilo porušenih več hiš in povzročenih več požarov, katere so gasilci kmalu obvladali. Smrtnih žrtev pa ni bilo mnogo. Skupine nemških letal so bombardirale tudi mesta v severni Škotski. Pri včerajšnjem dnevnem napadu je bilo sestreljenih 11 nemških letal in dva angleška lovca. Oba angleška pilota sta se rešila. Skupno število sestreljenih nemških letal vštevši tudi izgube včerajšnjega dne, je 35 letal. Angleži so izgubili dve letali, oba pilota sta se rešila. Za prvim angleškim letalskim napadom na Marseille bodo prišli še drugi, ker so industrijska podjetja v Marseillu sprejela večja naročila za nemško državno obrambo. Dvajset večjih tovarn dela že za Nemčijo, poroča ameriški list »Newyork Post«. Strahotni množinski umori v Romuniji so znamenje notranjih nemirov ter prikrite politične krize Zaradi tega zločina so odstopili vsi romunski generali, poroča budimpeštanski »Pester Llovd«. Ljudski kruh iz mešanice ržene in pšenične moke bodo uvedli v Turčiji. rešitev domovine. Vsaka kršitev diseipline, katero zahteva domovina, je danes veleizdaja. Kdor bi se proti temu pregrešil, bo kaznovan z vso strogostjo zakona države in Železne garde. Naročam vsem legionarjem, da se drže kapitanovo zaobljube in njegovega reda. Kaša zaobljuba mora hiti kapitanova volja. Tovariši, to sta red in disciplina. Živela Železna garda in kapitan. — Horia Sima. Vesti 28. novembra Vse romunsko legionarsko gibanje obnavlja prisego vdanosti in zvestobe državnemu poglavarju Antonescu. Vsak prestopek proti tej prisegi, pa naj ga zagreše posamezni legionarji ali skupine, bo kaznovan brezobzirno po posebnih zakonih za ohranitev javnega reda. Tak razglas je dal romunskim legionarjem njihov poglavar. Novo letalsko progo med Sofijo in Bukarešto bodo na predlog bolgarskega vojnega ministrstva uredili Nemci. 11 študentov je bilo ubitih pri verajšnjih demonstracijah v Parizu. Študente so manifestirali za generala de Gaulleja in napadli slovito kavarno »Montparnasse«, kamor zahajajo nemški častniki in vojaki. Vsa tuja poročila o neredih in pobojih v Bole/ariji, o vladni krizi in o izrednem stanju, ki ga je bilo treba uvesti zaradi vladnih poskusov, da bi Bolgarija šla v vojno, so od začetka do konca izmišljena. Po vsej Bolgariji vlada popoln red in mir, pravi uradno poročilo bolgarske telegrafske agencije. Ameriška vlada pripravlja zakon o pobijanju protiameriškega delovanja v Združenih državah, o prepovedi stavk v vojni industriji in o obvezni zaposlitvi brezposelnih v tovarnah, ki delajo za državno obrambo, je povedal predsednik Roosevelt včeraj časnikarjem. Med Japonsko in Združenimi državami ni vprašanj, ki bi jih ne bilo moči rešiti mirno in prijateljsko, je izjavil novi japonski poslanik v VVashingtonu, admiral Nomura. Te besede razlagajo kot željo Japonske, da bi zaradi vse slabšega gospodarskega položaja dosegla izboljšanje z Združenimi državami. Poroč la o letalskih izgubah Včerajšnje nemško uradno poročilo: 2 angleški letali zbiti, 2 nemški letali uničeni. Današnje angleško uradno poročilo: Včeraj in nocoj 35 nemških letal zbitih, 2 angleška lovca sestreljena, 5 angleških bombnikov se ni vrnilo, 2 pilota rešena. Spominsko ploščo na rojstno hišo največjega poljskega pesnika Mickievvicza so dale vzidati boljševiške oblasti v pesnikovem rojstnem kraju Novogrudoku. Pripomniti je treba, da ni Mickiewicz na svetu ničesar sovražil bolj, kakor ruski imperijalizem, ki je jemal svobodo njegovi domovini tedaj, kakor jo jemlje danes, da je bil od Rusov pregnan v Sibirijo, kakor bi bil danes, in da so ga najgrše izdali tedanji ruski levičarski revolucionarji, s katerimi je sodeloval, med njimi tudi pesnik Puškin, kateremu Mickievvicz ni nikdar odpustil tega Rreha proti Poljakom in proti revolucijo-narnim načelom o enakopravnosti. Komunistična stranka v Švici je zaradi državne varnosti in ohranitve nevtralnosti razpuščena ter prepovedano in bo z najstrožjimi kaznimi preganjano sleherno delovanje komunistov. Sovjetski poslanik v Združ. državah, Umanski, je včeraj imel uro dolg posvet z namestnikom ameriškega zun. ministra, Wellesom. 100.000 dolarjev kot božično darilo za angleško letalstvo so sklenili zbrati delavci v ameriški vojni industriji. Društvo izložbenih aranžerjev prosi člane in cenjene gg. trgovce, da za narodni praznik, dne 1. decembra primerno okrase svoje izložbe. Napad na Kd!n - angleško maščevanje za Coventry London, 28. novembra, o. Reuter. V noči od torka na sredo so angleška letala nekoliko pred U priletela nad Turin, zmetala večje število za-zigalnih in močno eksplozivnih bomb ter povzročila večje požare v Fiatovih tovarnah. Druge skupine letal so bombardirale po osmi železniško postajo v Berlinu. Napad je trajal do ene ure ponoči. Glavni napad angleških letal pa je bil na Koki in je trajal do zgodnjih jutranjih ur. Tu so letala bombardirala tovarne orožja, nad 30 skladišč ter so povzročila 12 velikih požarov in več eksplozij v tovarnah. Bombardirala pa so tudi železniško postajo, električno centralo in pristanišče na Renu. Ostale skupine so bombardirate Rotterdam, Fht-schiogen, Calais in Boulogne. S teh poletov se pet letal ni vrnilo. Podnevi pa so letala bombardirala Lorient in Gent, kjer so velika skladišča petroleja. V kolikor se je zavedelo, so snooi angleška letala bombardirala mesta v zapadni Nemčiji, med njimi Koln, Boulogne in Antwerpen. Podrobnosti o teh napadih niso znane. Newyork, 28. novembra, o. »United Press«: »Newyork American« prinaša pod ogromnim naslovom poročilo' iz Londona, da so nocoj angleški bombniki izvedli na veliko porenako mesto Kolu tako strahovit maščevalni napad, da je razdejanje tam enako razdejanju v angleškem mestu Coven-tryju. Koln je bil »covent>ryziran«, kakor se glasi naj novejši strokovni izraz ameri^tega tieka m ie vrste napadov. INajoriginalnejši film sezone Hotel za žene Film o doživljajih lepih manekinov v razkošnih lokalih hrupnega velemesta, o življenju modernih deklet, o krasnih toaletah in o skrivnostih ženskih src! KINO UNION, teL 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri. J Poleg ljudskega tudi koruzni kruh Po novi uredbi bana dravske banovine se sme peči tudi koruzni kruh iz 75% krušne in 25% koruzne moke Na podstavi 51. 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom odrejam Čl. 1. V vseli pekarnah dravske banovine se sme izdelovati in prodajati razen ljudskega kruha tudi kruh izdelan iz 75% krušne in 25% koruzne moke. V času do 31. decembra je dovoljeno izdelovati kruh tudi iz moke, ki vsebuje 75% bele in 25% koruzne moke. Čl. 2. Za primer pomanjkanja krušne moke in koruzne moke smejo pekarne v času do 31. decembra izdelovati izjemno od predpisov 51. 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom tudi kruh iz bele moke. ,/Tragedija človeka" V založbi Jugoslovanske knjigarne je pravkar izšla knjiga, ki je prvi resnično pomemben in na vsak nacin upravičen prevod iz madžarskega slovstvo v slovenščino, ki je tako sicer pozno, toda zato z enim svojih najzrelejših del približala madžarsko pesniško umetnost slovenskemu bralcu kulturni dogodek, ki ga je vredno zabeležiti! Irrire Niadach, čigar »Tragedija človeka« je prvič izšla 1. 1862., se gotovo ni nadejal, da se bo s tem delom postavi ob stran Petbfija in Aranya, dveh blestečih imen na madžarskem Parnasu v 19. stoletju, iii se povzpel celo med tiste velikane svetovnega slovstva, ki so že od svetopisemskega Joba naprej opevali usodo človeškega bivanja na zemlji in s pesniško intuicijo reševali skrivnost sveta in kozmosa. Dante, Milton, Ryron, Goethe in drugi. V petnajstih veličastnih spevih podaja pesnik vizijo človeškega rodu v vseh zgodovinskih razdobjih in v raznih likih, v katerih je utelešen Adam kot zastopnik vsega človeškega kolektiva, ki se bori, pada, upa in zdvaja, verujoč v smisel svoje borbe in vrednoto zemskega bivanja. Vso to tragično usodo človeštva gleda Adam v sanjskih prividih, ki mu jih pred njegov duhovni pogled pričara Lucifer, demon zanikovanja in poleg Eve večni človek spremljevalec, du bi ga napolnil z obupom in razdvojenostjo. Problem kakor ga obravnava Goethejev Faust, ki pa tukaj zajame vse širše in mogočnejše dimenzije. Faust je individualna figura postavljena v določen prostor in čas, ki se bori za svojo osebno srečo. Tragedija človeka pa zajame vse čase in razdobja, ves človeški kolektiv od začetka do konca. Pokazuje za skrite predele zgodovine in odgrinja njen večnostai smisel. S tein pa tudi smisel vsakega človeka, ki se le po neprestani borbi očiščuje in dviga ter tako iz časa prehaja v večnost. Delo je prevedeno v mnoge jezike, doživelo pa je že tudi nešteto uprizoritev po najrazličnejših evropskih odrih. In prav v teh naših dneh nam to delo, ki je prav tako zanimivo branje, kakor pretresljiv odrski misterij veliko pove. Je kakor klicar nazaj v svet vrednot. Protest proti razbesnelim nagonom, ki vodijo človeštvo v propast. Delo sta odlično prevedla Vilko Novak in dr. Debeljak Tine. Lesorezi pa so delo madžarskega umetnika DeszBja Faya. Tiskala je knjigo Zadružna tiskarna in predstavlja tudi s tipografske strani krasno izdajo. Posebno pri vezavi pa še razkošna zunanja oprema g. Gajška. Kniga, ki obsega 277 strani, je opremljena tudi z uvodom in opombami. Vezana stane 100 din v platno, kartonirana 80 din. Filmi »Hotel za žene« (Kino Union). Z indijansko, na seksualno radovednost preračunano, do obupa bedasto reklamo napovedani film se je skazal kot povprečna, nedolžna, nad vse dostojna filmska komedija o praznem, površnem življenju praznih ameriških žensk. Hotel, v katerega imajo dostop samo ženske, je v film postavljen samo radi zapeljivega imena, v resnici pa vidimo v tej komediji podeželsko ameriško dekle, ki pride v Newyork za svojo ljubeznijo. Predmet te ljubezni se je »zaradi zvez« itd. oddal drugam. Dekle je razočarano, hoče se vrniti. Tovarišice ga pregovore, da išče posla. Zaradi svoje lepote ga dobi, postane model za slike na cigaretnih škatlah, ima uspeh pri raznih moških; pride zaradi tega v malce težji spopad z ljubosumnimi tekmicami in se znajde seveda v tistem objemu, ki ji je od začetka namenjen. Tri ženske, med njimi Linda Darnell, igrajo dobro in v tempu ter stvari pomagajo iz limonade, v kateri bi sicer utonila. Najbolj zabavni so pri stvari tisti dobrodušneži, ki jih je k temu naravnost čednostnemu filmu prignala radovednost na »ženske tajne«. — Da vidite njihove dolge obraze! Čl. 3. Kruh iz krušne in koruzne moke se prodaja v kosih, težkih 1 kg, kos po 5 din. Kruh iz bele in koruzne moke se prodaja v kosih, težkih po 80 dkg, kos po 6 din. Beli kruh se prodaja v kosih, težkih 96 dkg (ali 48, odnosno 24 dkg) po 8 din (odnosno 4 din in 2 din). Čl. 4. Prekrški te uredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Ljubljana, dne 27. novembra 1940. Ban: dr. Natlačen, 1. r. Stot koruze bo veljal 250 d narjev Belgrad, 28. nov. Kraljevska vlada je izdala uredbo o prometu s koruzo. Uredba določa najvišje dovoljenje cene koruzi. Po njej so določene maK-6imalne cene umetno posušeni koruzi na 256.— dinarjev, surovi koruzi pa na 200.— dinarjev za metrski stot. Ta uredba bo služila kot izhodišče za splošno ustalitev cen koruze v naši državi. Domača tatinska družba pred sodniki Za izpremembo se je mali senat mariborskega okrožnega sodišča pozabaval danes dopoldne malo z domačimi mariborskimi nepridipravi. Sodil je tričlansko družbo, ki je do sedaj že nekajkrat sedela na obtožni klopi, pa je bila razprava vsaki-krat prekinjena iz raznih tehtnih razlogov. Danes pa se je ta razprava končala z obsodbo vseh krivcev. Zagovarjali so se: 33 letni mehanik Karel Rober iz Prihove, 41 letni trgovski potnik Friderik Mavrič iz Maribora in 39 letni starinar Edvard Sernec iz Maribora. Glavni obtoženec v tej družbi je Rober, kateremu očita obtožnica, da je dne 12. aprila t. 1. ukradel kolo tovarnarju Francu Sokliču iz njegove pisarne v Gregorčičevi ulici, dne 14. aprila pa v Vošnjakovi ulici kolo Jakoba Čeha. V noči na 15. aprila je odnesel tovarnarju Moroccuttiju na Teznem z ograjenega vrta pet ležalnih stolov. Mavrič je kriv, ker je vedel, da je Rober ukradel kolo, dal mu je pa za to kolo na ■ razpolago prometno knjižico, glasečo se na tuje } ime, s katero je potem Rober lahko kolo prodal; | drugo ukradeno kolo pa je hrani! na svojem domu. Sernec je obtožen, ker je kupil od Roberja ukradene ležalne stole. Obsojeni so bili: Karel Rober na 1 leto in 10 mesecec ječe, 3 leta izgube častnih pravic ter na izgon iz Maribora, Mavrič na 2 meseca strogega zapora in 300 din denarne kazni ali nadaljnjih 5 dni zapora, Sernec pa tia 14 dni zapora, pogojno za 2 leti. Proslava 1. decembra Dne 1. decembra praznujemo državni praznik Zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bo omenjenega dne ob 10 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, pri katerem se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni cerkvi bo služba božja istega dne ob 11, v evangeljski cerkvi ob 10, v starokatoliški kapeli pa ob 9. Na vseh državnih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja, morajo biti razo-bešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Istega dne sprejema ban dravske banovine od pol 12 naprej v banski palači (Blei\veisova cesta 10) poklonitve in čestitke. Murska Sobota Uredništvo »Prekmurskih novin« v Soboti. Doslej je bilo uredništvo »Prekmurskih novin« v Črensovcih, tiskala pa je list neka tiskarna v Lendavi. Pred kratkim pa so pisarno uredništva prenesli v Soboto, kjer bodo tudi list tiskali. Tako bosta sedaj v Soboti izhajala dva prekmurska tednika. Kurja tatvina. V zadnjem času so tatvine vedno pogostejše. Kakor nalezljiva bolezen se je oprijelo nekaterih ljudi nagnjenje k tatvinam. Še preden so bili poljski pridelki pospravljeni, je bilo dovolj prilik za take podvige na njivah. Sedaj so njive prazne, toda žilica dolgoprstnežev ne miruje. Svoje udejstvovanje so prenesli pod streho, kjer so prav primeren predmet za krajo kokoši. Tako so na Hotizi pri Kolmanovih dolgoprstneži odnesli osem kokoši. Ker je bil kurnik zaklenjen, so tatovi zlezli na streho, sneli nekaj opeke in vdrli v kurnik. Pri vseh tatvinah, ki se v zadnjem času dogajajo, sodeluje največ mladina, kar je še prav posebno žalostno poglavje. Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje. V Ku-keču je pri nekem posestniku iz neznanega vzroka začelo goreti gospodarsko poslopje. Ogenj se je razširil tudi na drvarnico, svinjak in shrambo. Domačim gasilcem, ki so takoj prihiteli, se je posrečilo obvarovati stanovanjsko hišo. S pomočjo vaščanov so gasilci rešili precej orodja in pridelkov. Škodo cenijo na 10.000 din, polovico škode je krite z zavarovalnino. Trbovlje Slavnostni koncert. »Trbovel jski slavčki j, ki so s svojim ljubkim jretjem ponesli slavo preko naših mej, so biti ob priliki desetletnega delovanja odlikovani z redom Jugoslovanske krone. Odlikovanje bo mladim pevcem slovesno izročeno na koncertu, ki bo na praznik zedinjenja v nedeljo, dne 1. decembra, v dvorani Delavskega doma ob 16. Na 'koncertu bo sodelovala tukajšnja Delavska godba in soprani slin j a gdč. Kori tni kova. Na klavirju bo spremljal g. dr. Švara. Pregled konj in voz za tuk. občino bo 2. decembra ves dan pri Parašuhovi hiši. Zbirališče je na cesti od Urhovčeve Loke mimo meščanske šole do Parašuha po krajevnem vrstnem redu. Živina se ne bo odvzela. Dovoznikom je prepovedano točiti alkoholne pijače. Ceste ob severni meji so v obupnem stanju Maribor, 27. novembra. Odsek državne ceste med Mariborom in Framom je včasih veljal za vzor najslabše ceste v naši državi. Ta odsek se sedaj modernizira ter se pripravlja z veliko naglico cestišče za napravo betonske ceste. Toda s tem še ne bo veliko storjenega za cestno omrežje v severnem delu Slovenije. Medtem propadajo na drugi strani desetine in desetine kilometrov ter se nahajajo danes v takem stanju, da je to nemogoče popisati. Potrebno si je ogledati samo dve izredno važni prometni žili, ki vežeta Maribor z njegovim glavnim zaledjem — cesto, ki pelje iz Maribora v Slovenske gorice in Prekmurje ter cesto Maribor—Ptuj. Slovenjgoriška cesta je med Mariborom in Sv. Lenartom danes Še slabša, kakor je bil prosluli kos državne ceste Maribor—Fram pred pričetkom popravil. Kotanja pri kotanji, nekatere globoke že tako, da se vgrezne noga do kolena. Pešci obupani tekajo s ceste na močvirne travnike, kadar se pojavi na njej avtomobil, da se rešijo pred blatnim tušem. Poškodbe na vozilih, zlasti polomljena peresa na avtomobilih, so na dnevnem redu. Prav nič boljša n icesta Maribor—Ptuj. Zakaj so te ceste tako naglo propadle? Saj je še do nedavnega cesta skozi Slovenske gorice veljala za eno najlepše vzdrževanih na meji. Prvič je promet zadnje leto na njih ogromno narasel. Zlasti težki promet, ki je za ceste največji sovražnik. Ogromni tovorni avtomobili z vectonskim tovorom drvijo po njej z veliko naglico ter cestišče kar razdirajo. Tudi naraščajoči avtobusni promet prispeva svoje k propadanju cest. Zaradi številnih vpoklicev ljudi in vprežne živine je zastalo delo v gramoznicah ter ni bilo mogoče pravočasno pripraviti zadostnih količin gramoza. Neprestano deževje je zalilo številne gramozne jame, ki so se izpremenile v ribnike ter začasno ne morejo več služiti za pridobivanje gramoza. Povrhu vsega pa se je zaradi zvišanih mezd in podraženja vprege ter drugih oko- liščin podražil prav znatno tudi gramoz, tako da ga s sredstvi, ki so predvidena po proračunu za gra-mozanje, ni mogoče nabaviti v zadovoljujoči količini. Kljub temu je cestna uprava pripravila zlasti za cesto Maribor—St. Lenart toliko gramoza, da bo mogoče to najbolj razorano cestišče primerno urediti. Poleg tega je važno tudi, da je dobil tehnični razdelek v Mariboru za državne ceste na razpolago dva težka parna valjarja, katera pa mora seveda zaenkrat še uporabljati pri delih za novo cesto Maribor—Fram. Valjarji pa so na cestah, na katerih je velik tovorni avtopromet, nujno potrebni, ker navadno krpanje lukenj prav nič ne^ izda. Drobne Varaždin, 28. nov. Po zgledu hrvaškega bana, ki je daroval 100.006 dinarjev za Bitoljce, je sedaj varaždinski župan odredil, da so izplača v isti namen 5000 dinarjev kot dar varaždinske občine. Šibenik, 28. nov. Pred malim senatom tamkajšnjega sodišča teče zanimiva razprava o spopadu, ki se je odigral lanskega oktobra v Tijecinu. Obtožnica pravi, da so dva orožnika in starosto Sokola Dušan Gelpi streljali na skupino Hrvatov, ki se je zbrala pred neko gostilno. Orožnika sta pred sodiščem priznala, da sta streljala v zrak, ne pa v množico in zato ni od njunih strelov mogel biti ranjen mladenič Šime Stegic. Starosta Sokola Gelpi pa zatrjuje, da sploh ni streljal. Orožniki so se zagovarjali s tem, da so bil ogroženi, kajti množica je metala nanje kamenje. Razprava še traja. Zagreb, 28. nov. V trgovinah v Zagrebu je začelo primanjkovati sladkorja. Ljudstva se je spet polastil strah, toda mestno poglavarstvo je objavilo po časopisju, da je sladkorja v tovarnah dovolj na razpolago, le da primanjkuje tovornih vagonov, s katerimi naj bi sladkor prepeljali. Zagreb, 28. nov. Neverjetno predrzno se je vedel pred sodiščem zagrebški jud Mojsije Salom, ki so ga pred mesecem priščipnili zavoljo tega, ker je enostavno menjal etikete na svojem blagu, na katerih so bile napisane cene. Pa ne da bi jud znižal cene, temveč jih je samo po sebi umevno povišal. Ko so ga zasačili, so ga poslali za šest mesecev na priboljšek v Liko. Sedaj pa se je mož pojavil pred sodniki in dejal: »V svoji trgovini sem jaz gospodar, pa lahko delam, kar se mi zljubi!« Ni čudno, če se je mož tako razhudil nad oblastjo, ki ne pusti njemu, sinu izvoljenega ljudstva, odirati kristjanov po mili volji. Mož se bo pod nosom obrisal za mnogo manufakturnega blaga, vrednega poldrug milijon, katero so oblasti pri njem zaplenile. Zaplenjeno pa je bilo le tisto blago, na katerem je Salom povišal cene. Sodišče še ni izreklo svoje obsodbe. Neredi na zagrebškem vseučilišču Zagreb, 28. novembra. Uprava zagrebške poli- I? °*) priliki spopadov na zagrebškem vseučilišču izdala sledeče poročilo: Včeraj, 27. t. m. ob 8.15 se je skupina študentov »irankovcev« zbrala v avli vseučilišča in zaprla glavna vi ata z namenom, da bi preprečila vhod dijakom, pristašem HSS, na vseučilišče. Ko se j® neki skupim študentov kljub temu posrečilo priti skozi stranska vrata v poslopje, jih je skušala skupina dijakov »irankovcev« od tega odvrniti, pri čemer je prišlo do streljanja. Ugotovljeno je, da je iz skupine študentov »frankovcev« priletel revol-verski strel, ki ga je izstrelil jurist Dragutin Nevestic in ranil jurista Mladena Smoljana. Da bi se preprečili še drugi incidenti, je posredovala policija, razgrajače polovila in uvedla proti njiin redni zakonski postopek. S posredovanjem policije je bil »postavljen red in mir. Radeče Včeraj je bil v Vrhovem pri Radečah -komisijski ogled za postavitev nove šok. Komisija, ki je bila sestavljena iz zastopnikov prosvetne in politične uprave, je imela nalogo izbrati primeren prostor za zidavo šolskega jx>slopja. S tem je storjen prvi korak — upamo, da ne bo samo pri tem ostalo — da bo vas Vrhovo dobila svojo .prepotrebno šolo, katero pa bodo obiskovali tudi šoloobvezni otroci iz drugih okoliških vasi, kateri .morajo hoditi sedaj tudi v do 8 km oddaljeno rade-ško šolo. Pri gradnji električne centrale za TPD v Rajhenburgu, katere dela je prevzela ljubljanska gradbena tvrdka Dukič, je padel z višine 10 m Vekoslav^ Zorčič, delavec iz Podsrede, in zadobil težke poškodbe. Nevarno ranjenega so — potem, ko ga je takoj pregledal rudniški zdravnik — pripeljali v bolnišnico v Brežice, kjer pa je dva dni kasneje umrl. Ravnateljstvo TPD je odredilo prevoz trupla v Rajhenburg, kjer so nesrečnega delavca pokopali. Blag triu spomin! Dobrota je največkrat sirota Neprijetna dogodivščine premožnega starca, ki se je predal v oskrbo obdarovancu Slovenske Konjice, 27. nov. Na Vrholjah pri Slovenskih Konjicah, občina Prihova, se je pred nedavnim zgodil primer lakomnosti m požrešnosti, ki mu menda še ni bilo para in mogoče tudi ne bo. i- 'el' 0t' tugu, ko je na Vrho- ljah št. 32 prodal za dober denar svoje posestvo Vrečko Franc iz inozemstva došlemu K. L, poročenemu, ze staremu in osivelemu. Ker pa je kupec brez otrok, ga je začel njegov mlajši bratranec iz Vinarja, manjši kmet z večjo družino, nagovarjati, naj mu da posestvo, ki ga itak ne bo imel komu po smrti prepustiti, zapisati kot dediščino. Ponudil se mu je za pomočnika pri obdelovanju posestva, poleg tega pa bi ga oskrboval do smrti. K. I. in njegova, tudi že stara žena, sta ponudbo sprejela in je bila napravljena pri notarju pogodba, po kateri dobe Pučnikovi po njegovi smrti kmetijo v last. Nekaj časa so se razumeli, vendar pa si je Pučnik posestvo že kar sedaj lastil. Hodil je okrog voglov kot pravi gospodar ter ukazoval. Na pogodbo se ni prav nič več oziral. Sel je celo tako daleč, da si je pridelke im vse druge dobrine s kmetije kar prisvajal, kakor da bi bile z njegove zemlje. Jeseni je začel sam »pospravljati« na začudenje starega lastnika im kar je bilo še v večje čudo — odpeljal pridelek kar domov v Vinarje. Med drugim mu je odpeljal pšenico, vino, potem pa še drugo in s tem polnil domačo kaščo, dočim je starec z ženo trpel veliko pomanjkanje. Saj že štiri mesece ni jedel zabeljene jedi. Zaradi tako nasilnega ravnanja se je prizadeti pritožil oblasti, ki bo storila primerne ukrepe, da nagradi •»oskrbnika« za njegovo »plemenito« delo. Obenem pa bo poskrbel za razveljavljenje pogod-be, k-i jo je Pučnik na tako nelep način izkoriščal. Van Vykc Maion a|h z Zlote ceste Dva policaja sta vstopila v sobo in se postavila pred šefa. On ju je nekaj ča6a gledal, potem pa je pokimal z glavo* Skujj-no z njim sta odšla iz sobe m 6e napotila v avtomobil, kjer je že dr: Lose nestrpno čakal. Ko je ta ugledal policaja, lu sta sa pripravljala, da gresta k njemu v avtomobil, se je razjezil. »Poslušajte me, g. inšpektor,« je rekel jezno, »nočem, da bi me vznemirjala kakšna telesna straža. Meni ni potrebna in je tudi nočcml« Catleen se mu je približal in ga strogo iz oči v oči pogledal. »Glede tega vam moram nasprotovali, g. doktor,« mu je rekel mimo. »Vam je ta straža zelo potrebna.« »Ne, verjemite mi, da mi ni potreb, na,« je rekel mirneje kot prej. »Nisem zastonj obhodil pol sveta in ee boril v nekolikih južnoameriških revolucijah. Verjemite mi, da tudi jaz sam lahko pazim na sebe.« »Nocoj niste dali o tem preveč za-lesljivega dokaza! Sicer p« ste Vi zame tako važna priča, da moram skrbeti za Vašo varnost.« V njegovem glasu je bilo nekaj, kar je omehščalo dr. Loseja. On je samo prezirljivo pogledal Catleena in 6e končno vdal. »Dobro. Predpostavi jam, da hočete na vsak način izvršiti svojo namero, ncglede na to kaj hočem jaz.« »Imate popolnoma prav, g. doktor. Takoj vas moram zaprositi, da vsa svoja opravila uredite tako, da boste lahko šli v hišo Rogerja Buntona. Dr. Lose se je zopet razjezil. »Inšpektor, to mi je nemogoče! Ali mislite, da sem jaz kak podeželski zdravnik, ki razpolaga 6 časom po svoji mili volji? Nocoj moram izvršiti še zelo važno operacijo, ki je na noben način ne morem odložiti.« Catleen se je še naprej zadovoljno smehljal, vendar je bil njegov glas tako strog kot udarec z bičem. »Vi morate priti ob osmi uri tja, ali pa me bo6te prisilili, da Vas bodo s silo 'pripeljali. Zare6 nimate nobenega razlo- ga, da 6e tako upirate. Ne pozabite, da sta bila izvršena dva strašna umora. Eden od mojih je bil nocoj na zverinski način ubit in to samo zato, ker se je bavil s to afero. Tudi to imejte vedno pred očmi.« »Ubit?« se je začudil dr. Lose. »Kdo je ubil Vašega človeka?« »To je eno od vprašanj, na katero bi hotel imeti že nocoj odgovor,« Dr. Loeeju je bilo jasno, da Catleen ne bo upošteval nobenih izgovorov in zato je bil popolnoma miren, ko mu je inšpektor rekel: »Vaša spremljevalca Johson in Brake imata obenem tudi nalog, da Vas 6talno opazujeta.« Takoj nato je dal Catleen vozniku znamenje, da lahko odide. Avtomobil je odpeljal in hitro izginil izpred njegovih oči. Catleen je še nekaj časa stal na cesti, potem pa je odšel v poslopje' policijske postaje. Tu je zaprosil Lyncha, da mu prinese skodelico črne kave in sendvičev. Ko se je malo okrepčal, je šel v kopal, nico, da bi se umil. Tedaj pa je začutil, da ga rama na tilniku še vedno zelo boli. Očividno je bil človek, ki ga je udaril v sohi Dore Dabrey, zelo izvežban v svojem poslu. Pogledal je na svojo električno uro in videl, da se približuje poldne. Njemu samemu se je zdelo neverjetno, ko sc je spomnil, da pred 24 urami ni imel niti pojma, da živi neki Roger Bunton. Sedaj se pa že petnajst ur bavi s to zadevo. V tem času so bili umorjeni že trije ljudje, pa tudi on 6am bi bil kmalu izgubil življenje. Ko so mu prinesli kavo in dva velika sendviča, je opustil vsako misel na afero. Potem ko 6e je okrepčal, sc je z veliko večjo vnemo lotil dela. Odrinil je od sebe prazno skodelico in prazen krožnik ter prijel za slušalko. Ko je dobil zvezo s centralo, je takoj vprašal, če je v teku zadnjih tednov kdo klical številko telefona »vila Rogerja Buntona« in prav posebno, če so bili s tega telefona kaki medmestni razgovori. Čez nekaj časa je dobil obvestilo, da ni v tem času nihče zahteval številke telefona »Roger Bunton« Catleen se je zadovoljno nasmehnil, ker je dobil to obvestilo. Obrnil se je k naredniku Lynchu in mu rekel veselo: »Narednik, sedaj mi je že skoraj vse jasno.« »Kako to, inšpektor?« »Poročilo telefonske centrale mi služi kot dokaz, da se Roger Bunton o svojih poslih ni razgovarjal z ljudmi izven hiše. On je te posle opravljal z ljudmi, ki so živeli z njim pod Isto streho.« »Inšpektor, tega ne razumem.« »Narednik, meni se zdi, da Vam je ta zadeva popolnoma zmešala glavo,« je nagajivo pripomnil Catleen. »Mislim, da sta Rogerja Buntona skušali pritegniti v 6Voje umazane mreže dve različni konkurent, aki bandi. To je edino pojasnilo za skriv- nostno vmešavanje takih oseb kot sta Homer in Morris v to, že itak dovolj zapleteno zadevo. Roger Bunton je v svojih poslih lahko govoril le z ljudmi, ki 60 živeli z njim pod isto streho, ker so bili ti edini, s katerimi je prišel zadnje mesece v stik. On zadnji čas ni sprejemal nobenih obiskov, kakor sta mi to soglasno povedala Dora Dabrey in Bumtonov mrtvi telesni čuvaj Keely. Ali Vam je to sedaj jasno?« V velikih Lymchevih očeh se je videlo, da je razumel Catleen novo razlago- »Seveda. To je tudi pojasnilo in vzrok ulične borbe med dvema bandama pred skladiščem, v katerem bi bili Vi kmalu izgubili življenje. Kajne, dve bandi sta se spopadli?« »Tako je. Mislim, da o tem ne mor® biti nobenega dvoma več.« »Dobro, kdo pa so prav za prav pred-stavfiiKi teh dveh band in (kateri od obeh so pripadali poedini stanovalci?« »Eno bando je vodil človek po irne-nu Horner, v resnici pa je on indentičen z bolničarjem Greaberjem. Druga banda pa je pod vodstvom g. Morrisa, katerega 6em imel ča6t spoznati danes zjutraj.« »Kaj pa je z Doro Dabrey?« Inšpektor Catleen se je nasmehnil. »To je zelo zanimivo. Jaz 6em Pre" pričan, da je bila nekoč v zvezi z Mor. Tisovo bando. To sem videl po tem, ker je dobro poznala "Wheeteyja, ko je stopil v njeno stanovanj«.« tu in tam O učiteljskih premestitvah in namestitvah, ki so bile izvedene večinoma že pred začetkom novega šolskega leta, je dal te dni izjavo v imenu prosvetnega ministra dr. Korošca njegov pomočnik Boško Bogdanovič. Rekel je, da je marsikdo napačno tolmačili smisel premestitev, posebno pa niso prav razumeli primerov, ko so bili mladi učitelji poslani na nekatere šole kot upravitelji. Ta ukrep pa je bil le začasen, kajti prosvetnemu' ministru je šlo za to, da se zasedejo mnogoštevilna prazna učiteljska mesta in da se učiteljske moči odvzamejo tam, kjer jih je bilo doslej preveč. Ker pa ni bilo na razpolago zadosti kreditov za pokritje preseljeval ih stroškov za učitelje, je bilo treba postaviti ponekod na upravitelj ska mesta tudii mlade učitelje, kajti važnejše je pač vprašanje, da je na šoli sploh pouk, kakor pa razne izjx>lnjene formalnosti, ki so spričo stanja v šolah drugotnega pomena. Pomočnik ministra je poudaril, da je bil ta ukrep le začasnega značaja in bo do začetka prihodnjega leta narejen v celoti nov red. Čez nekaj mesecev bo Sarajevo dobilo svojo relejno radijsko postajo, za katero se poteguje že dolga leta. Vsa prosvetna m kulturna društva, brez razlike naroda ali vere, so sestavila poseben delovni odbor, ki ima nalogo doseči izpolnitev njihovega programa, da bi Bosna dobila radijsko postajo, ki je posebno s kulturnega zrelišča tam neobhodno potrebna. Belgrajska radijska postaja je poslala že dvakrat svojega predstavnika v Sarajevo, da se je domenil z merodajnimi činilci o postavitvi in ureditvi postaje. Sarajevska postaja bo relejna postaja belgrajske postaje. Posebno akcijo za poživitev zadružništva in ustanavljanje novih zadrug je začelo srbsko kmetijsko društvo iz Belgrada. Društvo je na svoji seji obravnavalo cene industrijskih izdelkov in ugotovilo, da so se te cene previsoko dvignile in da so neupravičeno dragi zlasti poljedelski stroji in sploh vse orodje, ki ga rabi kmet pri svojem kmetijskem opravilu. Zaradi tega priporoča kmetom, cia se se bolj oklenejo svojih zadrug ali pa ustanove nove, da bi si na ta način zavarovali svoje Koristi, i osebno se zavzema za zadružno prodaio modre galice. O obsodbi nekega mariborskega trgovca in »P ivf^3 zastopnika v Cačku piše belgrajska * oiitika«. List pravi, da je mariborski trgovec .. avko Anderle kupil še tedaj, ko so bile cene oja nizke, v Dubrovniku 2075 kilogramov tega oraga in ga dal prepeljati v skladišče svojemu zastopniku Ljubičiču v Cačak. Ko pa se je olje podražilo, je mariborski trgovec naročil Ljubičiču, naj mu pošlje blago v Maribor. Tedaj pa je oblast nastopila in blago zaplenila, češ da gre za poskus verižništva. Prvostopno sodišče je obravnavalo 11 M llf\ T/"V "V n < 1 /vi r . *-% 4-un- » . - _ _ . i * 1 mu raa ! X Kino Malica telelOR 22-41 Predstave ob 16. 19 in 21 Danes premijera edinstvenega filma Pod zastavo svobode (Virginia C i t y) —- 50 tipov ljudi.., rudarji, natakarji, vojaki, godbeniki, plesalke, zabavišča ... Najvernejša slika Amerike pred desetletji... Beli ljudje, zamorci... A sredi vse»a silna, nežna ljubezen... Errol Flynn - Miriam Hopkins Senzacionalno! - Mojstrska režija. M. Kertez. — POZOR! Istočasno predvajamo film o odkritju spomenika kraliu Aleksandru I. v Ljubljani. Ljubljana od včeraj do danes Gutenbergova proslava Pet sto let je od tega, odkar je veliki izumitelj tiskarske umetnosti iznašel tiskanje s jx>močjo premičnih malih svinčenih črk. Velik je bil zaradi tega preobrat v tiskarstvu. Ves svet bo letos slavil s proslavami to Gutenbergovo iznajdbo, ki je pripomogla tisku do tako silovitega razvoja, ki ga je tiskarstvo dosegalo iz leta v leto. Tisk se je sčasoma razvil do prave velesile, ki danes vlada svet. Tisk je sredstvo, ki širi med narodi kulturo in prosveto. Tega znamenitega dogodka se hočeta spominjati tudi ljubljanska organizacija grafičnega delavstva skupno z organizacijo grafičnih faktorjev. Gutenbergova proslava bo v Ljubljani šele 15. decembra, vendar pa je prav, da že danes opozorimo na to prireditev, ki bo res nekaj jjosebnega. Ob petstoletnici nam bodo naši graničarji prikazovali tudi začetke tiskarske umetnosti* takšne, kakršna je bila za časa Gutenberga. V nedeljo zvečer novinarski koncert v Unionu Izkupiček letošnjega novinarskega koncerta, ki ga bo kvedla jxk1 dirigentom D. M. Šijancem Ljubljanska filharmonija 1. decembra v nedeljo zvečer v veliki dvorani hotela Uniona, so novinarji namenili revni mladini na ljubljanskih šolah. S tem so možje tiska dokazali, da pravilno pojmujejo značaj časa, ki je tak, da zahteva dobrosrčnosti in razumevanje za potrebe bližnjega, zlasti za potrebe tistih, ki bodo nekoč j>ostali sol naroda. Te vrste zimska jx>inoč bo pri javnosti prav gotovo naletela na jjolno odobravanje, ki se bo izrazilo tudi v tein, da bo obisk novinarskega koncerta odgovarjal tudi vzvišenemu vzporednemu namenu, katerega ima ta kulturna prireditev. Londonska megla Včeraj se je nad Ljubljano vlegla gosta megla. Dopoldne je bilo pričakovati, da se bo megla le dvignila, kakor je to že v navadi. Temu pa ni bilo taiko. Megla se ie sicer v središču mesta v opoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah nekoliko ’“wu3iya. i-1 vL«iu|jiiu soaisce je ooravnavaiu uausKin m zgoanjm popoiaainstan urah nekoliko nato to zadevo in trgovca oprostilo. Državni to- razredčila, tako da je skozi megleno kopreno po- 21 ^ *“ *” u"‘l ~ sijalo celo jesensko sonce. Izredno gosta megla pa je ležala, kar je nenavadno, tudi v šiški proti St. Vidu. Tam je bila megla tako gosta, da se ni videlo niti za ped daleč. Zaradi tako nenavadno goste megle je bil promet zelo oviran. Avtomobili so imeli ves dan prižgane žaromete, ki jim pa v gosti megli niso kaj prida koristili. Tudi tramvajski vozovi so vozuli s prižganimi lučmi. Tramvaj kakor avtomobili so vozili tako počasi, vsaj na nekaterih mestih izredno goste megle, da si utegnil hoditi z njimi korakoma. Vsi, ki so v tej megli uporabljali kakršno koli vozilo, so bili zelo previdni, marsikdo pa je celo raje šel peš, da bi se ognil kakemu neprijetnemu srečanju z drugimi vozili. Taka previdnost pa je bila na mestu. Gorje, če bi vozila hitela z normalno hitrostjo, 2e itak premajhna bolnišnica prav gotovo ne bi vedela kam z novimi ponesrečenci. Megla je ležala vso noč in tudi jutro se je prebudilo v gostem meglenem plašču. Zajadrali smo v one jesenske dneve, v katerih se ljubljanska megla kar ne hoče dvigniti. Prav neprikladno je to vreme za ljudi, ki trpe na naduhi. pa ni bil taikega mnenja in se je pritožil. Okrožno sodišče v Cačku j>a se je postavilo na stališče, da gre za verižništvo in je obsodilo trgovca Anderleja na štiri mesece zapora in 20.000 din denarne kazni, Ljubioiča pa na en mesec zapora >n 2000 dinarjev kazni. Obenem bo olje zapleteno in prodano, denar pa izročen skladu za podiranje revežev. Odredba sodišča je takoj izvršna. V Belgradu je bil obsojen špecerijski trgovec 'artanovič, ker ni hotel neki stranki prodati zabojček čaja, čeprav ga je imel v skladišču. Dobil ie 15 dni zapora in bo moral plačati še 2000 din denarne kazni. 20 dni zajx>ra pa bo odsedel in "'.Plačal dva jurja mesar Grlica, ki je četrt kilo-grama masti proda oktobra meseca za 6.75 din, čeprav bi jo smel računati 50 par ceneje, ker je bila takrat cena maksimirana na 25 dinarjev. Vse reke v Bosni in v Sremu so začele upadati m tako je izostala nevarnost večjih poplav. Od rek narašča edinole Kolubara, pa tudi Donava se je začela dvigati, pa ni kazno, da bi grozila s poplavo. Tako se je tudi iz poplavljenih krajev voda začela jxilagoma umikati. Popisi poplavljenih krajev v Posavini prikazujejo, kakšno prostrano morje se je razlilo v krajih, ki so blizu sotočja bave in Drine. Voda se je razlila daleč naokoli in sploh se ne vidi več, kje se Drina izliva v Savo. 25 letnico žalostnih in trpljenja polnih dni srb-®kega naroda in srbske vojske so se spomnili v eigradu nosilci tako imenovane Albanske spome- e’ to je_ tisti ljudje, ki so s srbsko vojsko v zimi 1. 1915 morali bežati pred sovražnikom skozi Albanijo proti Krfu. Zborovalci so se spomnili 'rn i,papi’( JT'kOVuV.tei srbski Golgoti, zlasti pa k alja Petra, ki jih je spremljal skozi vso pot. Potem so zborovale, odšli na Oplenac in položili vence na grobove umrlih kraljev Petra in Aleksandra ter na grob kneza Arsena. Nov domač film pod imenom »Golgota Srbije« so izdelali v Belgradu na temelju dokumentarnega materiala o strahotah in trpljenju srbske vojske in ljudstva na jx>ti skozi Albanijo. Film je izdelan v prvi vrsti na podlagi slik in filmov, ki so jih posneli operaterji na terenu samem in na podlagi drugih dokumentacij. Tekstovni del upošteva zgodovinske ugotovitve, proklamacije kralja Petra in r^genta Aleksandra in povelja vojaškega poveljstva. Film je režiral ravnatelj belgrajskega radia Stanislav Krakov, glasbene vložke na skladbe Milenka 2ivkoviča pa je igrala godba kraljeve garde, delno pa pel akademski pevski zbor iz Zemuna. Film so začeli prikazovati te dni v Belgradu. Splitski občinski svet je na nedavni0 svoji seji sprejel osnutek novega občinskega proračuna, ki znaša 36,250.000 din. Proračun je bil sprejet soglasno. Na koncu so odborniki sprejeli tudi resolucijo v kateri obsojajo nastop bivšega podžupana Segvica m odbornika Dvornika, ki sta izstopila iz občinskega odbora in v svoji izjavi jjoudarila, da se bosta se naprej držala načel dr. Trumbiča in ... *? Starčeviča. Odborniki so v resoluciji ugotovili, da sta Segvič in Dvornik izstopila iz političnih razlogov, ker sta pristaša skrajnostnih trankovcev in sta bila zato tudi izključena iz vrst Hrvaške kmečke stranke. Dva razbojnika, ki sta skušala pobegniti orož-n,Kom, sta bila ubita blizu Skoplja. Nedavno &ta razbojnika Redžepovič in Bajramovič poskušala pobegniti iz zaporov v Gnjilanih. Zato so ju dali odvesti v zapore sodišča v Skoplju. Prijatelji obeh zločincev pa so izvedeli za ta ukrep in organizirali napad na patrolo, ki je gnala razbojnika. Ko so prišli trije orožniki z uklenjenima razbojnikoma proti večeru do vasi Trpeze, so začeli padati streli nanje. Orožniki so se hitro postavili v bran in začeli streljati na napadalce. Boj pa sta uklenjena razbojnika izrabila m jo popihala. Orožniki so ju pozvali, naj se ustavita, toda nista se zmenila za pozive. Po polurnem streljanju so se napadalci razbežali, od daleč pa je bilo slišati stokanje ranjencev. Ko so orožniki pogledali, so našli oba zločinca že mrtva. Zadelo ju je več krogel, ne ve se, ali samo iz orožniških krogel ali tudi iz pušk napadalcev, kajti zločinca sta začela bežati v tisto Smer.U? j . er so. ®v'gal' streli na orožnike. 270 delavcev je odpustilo vodstvo rudnika v Ivancu v Hrvaškem Zagorju zalo, ker ni mogoče ignita izvazati v Švico. Banska oblast se ie zavzela za premogovnik pri zvezi rudarskih podjetij, da bi dobil dovoljenje za izvoz nadaljnjih količin premoga katerega v Švici uporabljajo razen za kurjavo tudi za plinarne. Na prste bi ie lahko prešteli one kostanje v naši nekdanji senčnati Zvezdi, ki še stoje. Hitro padajo pod sekirami delavcev zadnji športne vesti Mednarodni namizni teniški turnir Nemčije, Madžarske in Hrvatske. To soboto in nedeljo bo v Zagrebu mednarodni namizni teniški turnir najboljših nemških, madžarskih in hrvatskih igralcev namiznega tenisa. Hrvaška reprezentanca, ki bo v tej prijetni družabni igri nastopila proti Nemcem in Madžarom, je sestavljena iz naslednjih igralcev: Karangozo, Žarko Dolinar in Blaži. Ti bodo nastopili v dvoboju proti nemški reprezentanci. Proti Madžarom pa bodo i«rali Dolinar Žarko, Heksner in Blaži. Tekma med Hajdukom in Splitom razveljavljena. Za protest SK Splita proti verifikaciji gornje tekme je vladalo med vsemi klubi veliko zanimanje. Sodnik Bažant iz Zagreba je namreč tekmo predčasno zaključil in ob drugem golu, pri stanju 2:1 nepravilno spremenil svojo prvotno odločitev. Tekma bo ponovljena 1. decembra. Za mednarodno tekmo hrvaške in madžarske nogometne reprezentance, ki se bosta sestali 8. decembra v Zagrebu, je Ilrvatski nogometni savez predlagal naslednje italijanske sodnike: Scarpi, Matteo, Datillo ali Barl-sina, Zimskošportni drobiž švica je vpeljala petdnevni delovni teden, tako da praznujejo v soboto in nedeljo. Od tega ukrepa pričakujejo Švicarji znatno poživitev v zimskih športih. Švicarski ženski smuški klub je določil za sezono dvoje središč, Davos in Grinde\vald, ter bo imel za tekmovalke treninge v Murrnu, Davosu in Klosters, svoje prvenstvo pa 17. januarja v Murrnu. Slovaška je že pričela s treningom. Na svoje prvenstvo od 24. II. do 2. III. je povabila Nemce, Italijane in Romune. Nova Kandahar — sedai Arlberg — proga je gotova. Ima 1300 m višinske razlike in je odlično izgrajena. Vodi od Galziga do St. Antona in je 45 km dolga. 15. in 13. marca bodo na njej tekme za von Tschammerjev pokal. Na Norveškem so zabranjena vsa zborovanja športnih organizacij. Vendar upajo Norvežani, da bodo mogli izvesti svoj mednarodni program v smučanju doma in v tujini. S treningom so pričeli skakači na znani Hanibal skakalnici v Kongsbergu, slovitem gnezdu najboljših norveških skakačev. Svojo odlično formo so pokazali Birger Huud, Myrrha, Kongsgaard, o katerem so pisali, da je padel, Ul-Innd in še nekateri. Zal ni med njimi AsbjBrn Kuud, tretji svetovni prvak iz dinastije Kuudov, ki se je preselil v Nemčijo. Z« Gortino javljajo doslej naslednje prijave: Nemčija, Finska, Švedska, Norveška, Švica, Španija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Estonska (?) in Jugoslavija (?). V teh prijavah pogrešamo še Bul-garijo in Ceškomoravsko od onih, ki lahko pridejo na to okrnjeno svetovno prvonstvo. Za nas pride udeležba le tedaj v poštev, če bo možnost treninga. kostanji veterani, ki prav za prav niso dosegli kaj veliko starost. Malo število let so dosegli, vendar se lahko vsakdo prepriča, da padli kostanji niso bili kaj prida pri zdravju. Tudi če bi kostanje pustili, bi le životarili, kajti premalo bi imeli moči za polno življenje. Medtem ko na enem koncu Zvezde padajo zadnji kostanji, pa na drugi strani že vsajajo nova mlada drevesa — menda platane — kakor je to v načrtu mestne občine. Velike jame, ki jih izkopljejo delavci, ko odvažajo velike kostanjeve korenine, takoj zasipajo in zravnavajo zemljo. Najmanj ducat plataninih mladik je že vsajenih. Seveda je v Zvezdi vedno dovolj radovednežev, ki spremljajo z vsakovrstnimi pripombami vsa dela in strokovnjaško dajejo nasvete, kako naj delavci podero ta ali oni kostanj. Mnenj pa je toliko, kolikor je gledalcev in težko je vsem ustreči. Hudo obračunavanje Danes je s prvim dopoldanskim dolenjskim vlakom prišel v bolnišnico Uršič Leopold, kočar, oženjen, doma iz Luč 38, občina Žalna. Včeraj sta v neki gostilni popivala z bratom njegove žene. Malo preveč sta pogledala v kozarec in razvneli so se zli duhovi. Beseda je dala besedo in prišla je do veljave tudi sila pesti. Kar na lepem je pričel sopivec obdelavati ubogega Leopolda in si ga precej privoščil. S pestmi ga je tolkel vsevprek, najbolj pa po obrazu, ki mu ga je precej poškodoval. Ko je žena svojega Leopolda peljala s tramvajem v bolnišnico, so imeli ljudje, ki so ga videli, z njim prav veliko sočutje. Kakor pa smo zvedeli, poškodbe niso nevarnega značaja in bo tepeni Leopold kmalu zapustil bolnišnico. Vremensko poročilo Med Slovenci v Ameriki John L. Ambrožič iz Chisholm, Minn., ki je rezervni častnik v zvezni mornarici, je bil imenovan za načelnika vseh rezervnih enot v Minnesoti, South in Nort Dakoti. V Clevelandu O. je umrla po dolgi bolezni Margareta Svete, rojena Zot, iz Grevevvood Ave., v starosti 82 let. Rojena je bila v Rakitni. Od tam je leta 1907 prišla v Ameriko. Bila je mati sedem otrok, od katerih živita še samo sin Anton in hči Johana Lenarčič. V Clevelandu 0. je podlegel hudi pljučnici rojak Joseph Zajc, v starosti 49 let. Doma je bil iz Zgornjega Podrežja na Spodnjem Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 31 leti. Zapušča soprogo, enega sina in tri hčere. V Clevelandu O. je umrla Johana Wenzel, rojena Gregorc, v starosti 70 let. Doma je bila iz Udmata pri Ljubljani in je živela v Clevelandu 45 let. Zapušča soproga, pet sinov, dve hčeri in več vnukov. V Clevelandu O. je umrla Agnes Urbas, roj. Čuk, v starosti 51 let. Zapušča moža, sina in pet hčera. Doma je bila s Planine pri Rakeku. V Clevelandu O. je umrl na svojem domu na Bona Ave. rojak Frank Oblak v starosti 68 let. Doma je bil iz Moravč in je prišel v Ameriko pred 39 leti. Zapušča soprogo, tri sinove in eno hčer. V^ Clevelandu O. je umrla rojakinja Marija Bradač, rojena Mesnik, doma iz vasi Laze, fara Krka na Dolenjskem. Stara je bila 63 let. Zapušča moža, dva sinova in štiri hčere. V Clevelandu O. je izdihnila svojo dušo rojakinja Jennie Bajt, rojena Čepon, ki je stanovala na Addison Rd. Stara je bila 68 let. Doma je bila iz Horjula pri Vrhniki in je bivala v Ameriki 38 let. Zapušča moža Andreja, ki je doma iz Unca pri Rakeku, tri hčere, sestro, sestrično in več sorodnikov. V Auburnu Ul. je podlegel raku v grlu rojak Viktor Hace v starosti 65 let. Doma je bil iz Trbovelj. Bil je samski in zapušča tu v Ameriki le sestro. V Strabane, Pa. je umrl rojak Anton Papež v starosti 46 let. Pokojni zapušča ženo, dva sina in tri hčere. V Onnalinda, Pa. so pokopali Frančiško Debevec, roj. Ponikvar. Doma je bila v Sv. Vidu nad Cerknico na Notranjskem. Kraj £. c v 88 0) "or, 1.8 3 * i enipo-raturii v O c ► t> — cc S* i oi -u |po »9oa$Giqo Veter (smer, jakost) Pada- vine . CD »*? C s t> C • ’r-*8?'c c * a a 03 E t> Ljubljana' 764-0 4-4 -1-4 92 mi. 10 0 Mari boi — — — — — — Zagreb ?/2t 110 -30 90 ■ Qi. 10 0 — — Belgrad 7 73*4 9*0 o-c 90 5 N, — — Sarajevo 775-0 9-0 -4-0 90 •Ml- ii 0 — — Vis 772-3 10-0 7-0 90 4 N'W, — — Split 7716 14*U 8-0 60 5 NE, — — Kumbor 7 70-2 16-0 8-0 70 0 NE, — — Rab 771 4 10-0 70 80 0 U — — Ounrovnih 770-1' i 7*0 8-0 90 0 NNE, — — Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, zmerno hladno vreme. V jutranjih urah megla. Najnižja temperatura na letališču je —3.5° C. Koledar Danes, četrtek, 28. novembra: Gregor III. Petek, 29. novembra: Saturnin. Obvestila Nočno službo imajo lekarno: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 3il. Trgovski Botrudniki-sotrudnice! Občni zbor naše stanovske organizacije (Pomočniški zbor združenja trgovcev v Ljubljani) bo jutri, dne 29. t. m. ob 20. uri v Trgovskem domu. Tovariši in tovarišice I Stanovska dolžnost nas veže, da se občnega zbora vsi udeležimo. Okusno in obilno domačo hrano po nizki ceni dobite v gostilni »PRI LOVCU« Rimska-Bleiweisova cesta. Telefon 46-95 ter niste obvezni jemati pijač SPREJEMAMO ABONENTE! 8. prosvetni večer, ki bo v petek, 29. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, bo posvečen našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Za uvod bomo slišali nekaj Prešernovih pesmi, katere bo recitiral dr. R6ger in zapel pevski kvintet. Predaval bo o prvaku naših pesnikov prof. Prane Koblar. Dolžnost naša je, da se ob 140 letnici rojstva udeležimo v čim večjem številu tega spominskega večera Predprodaja vstojmic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. . .. ,JS Ljubljansko gledališče« DRAMA — začetek ob 8 zvečer Četrtek, 28. novembra: Tekma. Red B. Petek, 29. novembra: Krog s kredo. Premiera Premierski abonma. Sobota, 30. novembra: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, OPERA — začetek ob 8 zvečer Četrtek, 28. novembra: Figarova svatba. Red Četrtek. Petek, 29. novembra ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Sobota, 30. novembra: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Mariborsko gledališče četrtek, 28. novembra, ob 20: »Za narodov blagor«. Red C. Premiera. Petek, 29. novembra, ob pol 15: »Cvrano de Bergerac«. Dijaška predstava. Sobota, 30. novembra, ob 20: Telovadna akademija fantov, odsekov in dekliških krožkov. Razne zgodbe iz sodne dvorane Proda al je neizdelan škoreni - Za 3 svedre - 3 meiece - Trnjeva življenjska pot dekleta Nade Ljubljana, 28. novembra. Ko počasi pritiska mraz, je tudi velika sodna dvorana št. 79 bolj počaščena z različnimi tipi in radovedneži, da ubijajo čas s poslušanjem različnih razprav proti tatovom, vlomilcem in drugim lopovom. Sedaj prihajajo v dvorano popolnoma novi tipi jx>leg starih možakarjev, ki skušajo na vse mogoče načine razglabljati kriminalne probleme. Vsekakor pa bi bilo umestno in pravilno, da je vstop mladim frkovcem, ki so še maloletniki, ix)i>olnoma zabranjen v to dvorano. Prihajajo sedaj k razpravam fantalini v starosti od la do 18 let. In kako so učeni ti fantiči? Modrujejo in sodijo, kakor kaki resni sodniki. Ze v naprej vsakemu tatu določajo primerno kazen in celo potem kritizirajo sodbe sodnikov, ko jim niso po volji. Drugače te dni ni bilo kdovekako napetih razprav. Samski kurjač Štefan je starejši človek, brez slanega bivališča. Poleti poslopa in se klati okrog, čez zimo pa tako uredi, da pride v toplo zavetje sodnih zajiorov. Letos julija je napravil kaj čudne stvari. Nekemu čevljarskemu mojstru je odnesel 2 para starih čevljev, ki so bili mojstru dani v popravilo in še neizdelan zgornji del škornja. Vse je Štefan prodal. Škoren je ponujal nekemu mesarskemu pomočniku. Temu je bila stvar sumljiva in je na Stefana opozoril policijskega stražnika. Ta je Štefana aretiral. In kmalu se je začel proti Stefanu običajen proces pred malim kazenskim senatom. Ta je Stefanu odmeril kazen 5 mesecev strogega zapora. Stefan s sodbo ni bil zadovoljen, ker je venomer zatrjeval, da ni on čevljev ukradel in je navajal za svojo nedolžnost posebne vrste alibi-dokaze. Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo malemu kazenskemu senatu v ponovno razpravo. Mali kazenski senat je v drugič razpravljal in obsodil Štefana na 5 mesecev strogega zapora. Štefan pa s sodbo ni bil zadovoljen Prijavil je zopet revizijo. * Za 3 svedre dobiti 3 mesece je huda! Martin iz Senožet, brez stalnega bivališča, je 3. novembra | letoe vlomil v delavnico mizarskega mojstra Toneta Dolinška v Podgorici pri Črnučah in mu odnesel 3 svedre. Zaradi te malenkostne tatvine je prišel Martin pred 3 sodnike? Zakaj? Taka malenkost spada vendar pred okrajnega sodnika, kaj ne! Ni tako! Martin je bil že večkrat kaznovan zaradi raznih tatvin na večmesečni strogi zapor. In tako so bili sedaj merodajni za sodbo trije sodniki. Pred njimi je Martin milo jadikoval in zatrjeval: >Bil sem popolnoma nastroskan! Sam ne vem, kako sem prišel notri v delavnico. Streznil sem se še le takrat, ko me je orožnik na cesti prijel.« Za ukradene 3 svedre je Martin prejel 3 mesece strogega zapora. Martin je bil zadovoljen s sodbo. * Mlada Nada je prišla 2. oktobra peš Jz Karlovca v Ljubljano. Potrkala je na vrata neke usmiljene družine. Gospodinja ji je, ko je videla, da je popolnoma utrujena in sestradana, jsostregla s toplo večerjo in ji odkazala tudi v kuhinji primerno ležišče. Drugo jutro se je Nada prav hinavsko poslovila. Gospodinja je k sreči kmalu opazila, da ji je nehvaležna tujka izmaknila denarnico, v kateri je bilo 1200 din. Hitro je stekla za tatico in jo na cesti dohitela. Nada s,e ni upirala. Denar je vrnila gospodinji, njo pa je stražnik odpeljal na policijo, od tam pa so Jo odvedli na sodišče. Pred kazenskim sodnikom-poedincem je Nada razodela svoje bedno živjenje. Je že dalj časa boiehna. Je sirota. Brez matere in očeta. Ta ji je lani umrl v Varaždinu. Bil je češkoslovaški državljan. Dokler je žive oče, se ji je doma dobro godilo. Po očetovi smrti Je bila brez varuha in skrbnega gospodarja. Nekaj časa je bila v Zagrebu, nato je odšla v Karlovac, kjer je postala nesrečna. Rodila Je nezakonskega otroka, ki ji je kmalu umrl. Upala je, da bo v Ljubjani našla mir in srečo. Zaradi omenjene tatvine Je bila obsojena na 2 meseca strogega zapora. Nada je kazen sprejela in se sodniku hvaležno priklonila. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Sliv. tonu Henry Wallace - obnovitelj nekdanje Amerike »Ameriška zemlja mora postati spet tako lepa, tako bor~?a in tako rodovitna, kat je bila tedaj, ko smo jo dobili iz rok Indijancev« »Ameriška zemlja mora postati spet tako lepa, tako bogata m tako rodovitna, kakor je bila tedaj, ko smo jo dobili iz rok Indijancev« — s temi besedami je pred štirimi leti začel svoje delo v uradu ameriškega kmetijskega minisrtstva robat, v obraz calahko zagorel mož. Časnikarji, ki jih je poklical k sebi, da b< jim razložil svoje načrte za bodoče delo, mu ka* niso hoteli verjeti in so se mu smejali. Zdelo se jim je, da je ta mož le malo preveč na široko spregovoril, kakor pa vsak, kdor prvič pride na takšno važno mesto. Njegovi načrti so se jim zdeli preveč pretirani, da bi jih mogli vzeti resno. Pa so se zmotili. Henry Wallace, ki ga je bil Roosevelt leta 1936. poklical za kmetijskega ministra, je bil resen člo-vek in je bilo treba resno vzeti tudi njegove besede. Bil je sin malega farmerja, ki je po svojem očetu podedoval posestvo. Izdajal je tudi strokovni list. Bogato, rodovitno, neizčrpljivo pa tudi desetletja in desetletja izčrpavano in zanemarjeno ameriško zemljo je poznal tako dobro, kot malokdo Zato je tudi vedel, kaj tej zemlji manjka. Lotil se je dela in v štirih letih dosegel občudovanja vredne uspehe. Amerika potrebuje novih gozdnih tal Sto let trdega dela na zemlji sami in neizprosnega boja z njo; izsekavanje na gosto pr er a slih pragozdov; neskončne travnike in pašnike spremeniti v žitne poljane in to v času, ko so cene pšenici na svetovnem trgu hitro naraščale; industrij, naprave, izkopavanje za industrijske in druge naprave, nešteto grap in prekopov, po katerih bi dovajali vodo tja, kjer bi jo potem lahko koristno izrabljali bodisi kot pogonsko sredstvo ali pa za namakanje — vse to in marsikaj drugega poaobnega so prej v Ameriki smatrali za nekaj, kar je odveč, nepotrebno. Walla.ce je zasnoval načrt, kako bo zasadil obširna področja z novimi gozdovi, to pa predvsem ob vznožjih in po pobočjih hribov, kajti vedel je, da gozdovi po gorskih pobočjih prinašajo vlažnejše podnebje, na drugi strani pa siloviti viharji, ki so prav v Ameriki doma, izgubljajo 6vojo moč na obronkih, ki so poraščeni z gozdovi. Wallace je torej zasnoval načrt, po katerem naj bi ameriška zemlja v smeri od severa proti jugu dobila nova, z gozdom poraščena tla, na katerih naj bi se lomila sila uničujočih ameriških ciklonov. In Wallace je dalje vedel tudi, da gozd uravnava preskrbo z vodo, da je gozd lahko Letalske bombe, ki jih bite izdelovati za Veliko Britanijo vsepovsod po njenem cesarstvu, zlasti v Kanadi in Avstraliji. bivališče dragocene najraznovrstnejše divjačine in ptičev, najraznovrstneiših kmetovih prijateljev, 2e danes se vidi, da je imel mož prav Vse to delo, ki ga je imel v načrtu, naj bi bilo po njegovi zamisli izvedeno v 50 letih. Toda že danes lahko vidi vsak uspehe njegove velike zamisli. Mladi gozdovi že danes bujno poganjajo in v desetih letih jih bo najmanj dvakrat toliko. Istočasno pa bodo iz prej praznih in pustih področij in iz izšušenih močvirij nastale rodovitne prerije, na katerih se bodo Wallacejeve besede uresničile in »ameriška zemlja bo spet tako bogata in tako lepa, kot pred tremi stoletji, ko so jo beli ljudje dobili iz rok Indijancev ...« Celo Roosevelt mu je mnogo dolžan... Wallace je danes med ameriškimi farmerji bolj priljubljen, kot je bil kdajkoli kateri državnik ali politik iz Washingtona. Zavedajo se, da je to eden tistih mož, ki 60 jim ostali zvesti in ki dela res zanje ... In ko 60 imenovali Wallacea za. podpredsed- Kam bo še trebi; poleteti Poveljniki angleških letalski; eskadril dobivajo na podlag zemljevida, ki je pred njimi razgrnjen. navodila za nadaljna bombardiranja nemških mest ir industrijskih ter drugih naprav Kakor se vidi po obrazih, sc tudi Angleži začeli uporabljat za takšne stvari svoje mlad1 moči. •»■ifrri--''*'— mms nika USA, je njegova vprav priljubljenost med kmetskim ljudstvom prinesla Rooseveltu nemalo glasov. Wallace je danes Rooseveltov namestnik in predsednikov najbližji sodelavec. 30 milijonov ameriških kmetov je hvaležnih Rooseveltu, da si je izbral tega moža za svojega namestnika. Sovjetski major hvali angleška letala Pravi, da so »Hurricani« in »S pitfire-ji« sijajni, da pa imajo dve napaki: majhen akcijski radij in brez topičev Rusi z zanimanjem in menda tudi s strahom sledijo strašnemu boju med Nemčijo in Angleži. Sovjetski vojaški strokovnjak, major Vedeničev je napisal v vojaški reviji »Rdeče zvezde« razpravo o angleški obrambi Obrambno orožje je letalstvo in sicer letala tipa »Spitfire« ter »Hurrican«. Ta letala so sijajna, imajo po dve napaki, ki jo skušajo odpraviti: imajo majhen akcijski radij in niso opremljene s topiči. Vendar pa kljub temu opravljajo svojo nalogo dobro. Kako je organizirana obramba Letalska obramba je centralistična, kar si mi kaj lahko predstavljamo. Vsa poročila se 6tekajo na eno mesto, od koder prihajajo neposredno vsa navodila letalstvu in zapornim balonom. Ta osrednja poveljniška postaja ima dva zemljevida Anglije, ki 6ta razdeljena v kvadratno mrežo. Vsak kvadrat te mreže ima električno žarnico. V trenutku, ko pride poročilo, da so se pojavila sovražna letala, zagorijo odgovarjajoče žarnice na zemljevidu in napadalčevo pot zaznamujejo zaporedoma se prižigajoče se žarnice. Drugi zemljevid, ki ima tudi žarnice, samo da so različne barve, pa pokaže, kje in kdaj se udejstvuje obramba Samo tako se morejo letala s sovražnikom spoorijeti še prej, preden začne metati bombe na svoj cilj. Različni načini napadov Nemci so pri svojih napadih, da bi čim bolj cepili in oslabili angleško obrambo, poslužujejo raznih načinov. Včasih napadejo več važnih točk naenkrat in tako prisilijo angleško obrambo, da se razcepi. Ko 6e jim to posreči, če se jim, osredotočijo vse svoje sile in napadejo samo eno točko. Včasih pa napadajo nemška letala v strmoglavem poletu in tako zaradi nestalnosti napadov utrujajo sovražno obrambo. Letalstvo angleškega obalnega poveljstva je v 6talni pripravljenosti. Dejansko se letalske bitke začno že na obali. Te bitke pa se stalno spreminjajo. Angleži imajo bombnike, ki so opremljeni s topovi in prekašajo v brzini nasprotna letala. Tudi protiletalsko topništvo so reorganizirali. Angleži so nekaj časa imeli protiletalske topove, katerih granate so imele veliko začetno hitrost in so mogli narediti zelo visoko železno pregrajo. Težko protiletalsko topništvo je bilo po številu enako lahkemu protiletalskemu topništvu. Nemci pa so nasprotno imeli več lahkega protiletalskega topništva in so prišli na en težak protilestalski top 4 lahki. Angleži so spoznali to dobro stran takega razmerja med lahkim in težkim topništvom in so začeli izdelovati tudi sami take topove za streljanje letal ne samo v vodoravnem letu, ampak tudi v strmoglavem poletu. »»♦»♦•»♦♦♦♦•»•♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦s Se bolfši kot leteče trdnjave Slovita kalifornijska tovarna letal »Consolidated Aircraft Corporation« je zdaj že odpre-mila prvo pošiljko velikih bombnikov v Anglijo. To so letala, ki doslej od vseh na svetu polete najdlje, kljub temu, da so tudi med vsemi dosedanjimi letali najtežja. Novi kalifornijski bombniki so celo boljši kot pa tista letala, ki jih Anglija zadnje čase tudi že dobiva iz Amerike in ki slove pod imenom »leteče trdnjave«. Novi bombniki imajo po štiri motorje in so težki po 20 ton. Njihova hitrost presega 480 km na uro ter lahko prelete daljavo 5000 km, ne da bi vmes kaj pristala. Newyork Times trdi, da so ti bombniki iz Kalifornije mnogo boljši kot pa bombniki tipa »Boeing« ali »Douglas 17«. Še toploto po stanovanjih so »racionirali« Vojna veselje prinese s seboj najraznovrstnejše »dobrote«, ki so jih predvsem deležni vsi tisti, ki se jim življenje že v zibelki ni nič kaj prijazno nasmehnilo. Izredni vojni časi zahtevajo tudi izredne ukrepe, s katerimi se morajo ljudje — hočeš nočeš — sprijazniti, ker tako zahteva dobrobit skupnosti. Tako nas je vojna obogatila tudi z,a izraz »racioniranje« in nam seveda na drugi.strani vzela vse, kar je treba pod to besedo razumeti. Racionirati na primer porabo živil, goriva, obleke in podobnih stvari ni se reklo poskrbeti za pametno omejitev porabe teh stvari spričo dejstva, da jih bo zaradi vojnega stanja morda v bodoče še bolj primanjkovalo kot jih že zdaj. Danes menda prav povsod v Evropi »racionirajo«. In sicer vse mogoče bolj ali manj nujne potrebščine. Da pa bi se bili kje spravili tudi že na temperaturo po stanovanjih in jo začeli predpisovati, tega pa doslej še nismo slišali. Pa se je venoar tudi že to zgodilo, in sicer celo v Švici, v deželi, ki jo je ostali svet še do pred kratkim gotovo smatral za najsrečnejšo. Ta nenavadna novica i‘e prišla iz Bukarešte in jo prinašajo tudi tam-:ajšnji časopisi, ki pišejo, da je bila švicarska vlada zaradi tega, ker Švica ne more več uvažati zaradi britanske zapore iz prekomorskih držav, prisiljena omejiti porabo živeža, goriva in obleke, na drugi strani pa tudi toplote, ki sme vladati v stanovanjih, točno takšne kakor je predpisano, Zaslužni japonski pokonck V visoki starosti 92 let j'e v nedeljo umrl V Tokiu knez Saj oni, mož, ki se mu ima Japonska menda zelo zahvaliti za svojo novo družabno ureditev in za prehod iz fevdalne države v velesilo. Izhajal je iz plemiške japonske rodbine in je v svojem življenju mnogo prepotoval po Evropi, kjer je tudi študiral, in po Ameriki. Užival je veliko zaupanje in ugled celo pri cesarju in pri najvplivnejših japonskih državnikih, ki so vse do zadnjega hodili k njemu po nasvete. RADIO Program radio "Ljubljana Četrtek, 22. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.-15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Kmečki trio — 14 Poročila — 18 Vsakemu nekaj (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.40 Iz slovenskih krajev (plošče) Sehonherr: Iz slovenskih krajev — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Krakovo-Trnovo« — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Petek, 29. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7,15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: 1. december. — Razgovor dveh učencev Bežigrajske poskusne šole — 12 Naša pesem (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Smuk v Bohinju — 18.20 Obisk pri Joh. Straussu (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.45 Nac. ura — 19.40 Udovičeva in Laušetova (plošče) — 20 Klavirski koncert: ga. Jadviga Štru-kelj-Poženelova — 20.45 Koncert Rad. ork,^ — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za oddih (plošče). Drugi programi Četrtek, 28. novembra; Belgrad: 21.10 Zbor.— Zagreb: 20 Plesna glasba. — Beromiinster: 19.40 Ork. konc — Bratislava: 19.40 Plesna glasba. — Budimpešta: 20 25 Ciganska glasba. — Praga; 19.20 Večerni konc. — Sofija; 20.45 Operni zbor in filharmonija — Sottens; 20 Maurice Chevalier. — Stockholm; 18 Kabaret. Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA, YUB (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 mj: 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Takšno je angleško obrežno stražaje letalo. NISMO EDINI Roman podeželskega zdravnika J Doktor Newcome je med razpravo spregovoril samo enkrat. Njegov odvetnik je zahteval, naj bi poklicali za pričo tudi Geralda, da bi izpovedal o tem, kakšno je bilo očetovo razmerje do matere in do dekleta. Ko je zdravnik to zahtevo slišal, se je obrnil k sodnikom in dejal: »Odklanjam zagovornikov predlog.« V dvorani je zašumelo. Zdravnik ni bil samo zločinec, marveč je bil tudi nor povrhu. Morda bi pa otrok le lahko povedal kaj v njegov prilog, on pa je odklanjal to edino pričo, ki bi mu mogla koristiti... Odvetnik mu je skušal prigovarjati, toda zdravnik je dejal: »Zdaj mi je vseeno. Vem, da ne bom mogel dokazati, da sem nedolžen. Prenesel bom lahko vse, samo tega ne, da bi videl tu svoje dete. Vse, kar sem storil, sem storil zarodi njega. Otrok to ve, in on me edini ne obsoja. Če pa pride sem... prosim vas, ne kličite ga!« Ni hotel, da bi 9e ubogemu otroku dogodki pred sodiščem zasekali v spomin in ga preganjali vse življenje. Smrt bi mu bila še težja. Zdravnik je vedel, da otroka drže pod najstrožjim nnd-zorstvom, da mu pripovedujejo vse mogoče reči in mu hočejo prikriti resnico o očetu — resnico, ki ni bila resnična. Nekoč bo zvedel, da so mu očeta obsodili. Vedel bo, da so ga obsodili po krivem, zaradi tega, ker je hotel srečo in radost njemu, Geraldu. Vedel je, da je otrok edini, ki ga ne bo obsojal, ker je v svoji čisti duši čutil resnico, ker ga je ljubil tako, da mu ni mogel prisoditi nič slabega. Zdravnikovi zahtevi, da Gerald ne sme priti pričat, so ustregli. Razprava se je bližala koncu. Potekala in zaključevala se je tako, kakor so ljudje pričakovali in želeli. Ni bilo videti nobene poti, nobene možnosti, da bi se dr, Nevvcome in Leni rešila. Toda množica, ki se je gnetla in mrmrala, vzklikala in odo-bravaje renčala, če je čakalo se eno presenečenje, še en višek Državni tožilec je čakal s stvarjo, ki jo je smatral za svojo glavno karto, do zodnjega dne razprav, ko je razburjenje ljudstva privrelo do vrhunca. Ko je predsednik ta dan zaradi lepšega vprašal še državnega pravdnika, ali ima morda še kaj povedati, je ta proti pričakovanju pokimal in vstal. Popravil si je sodnijsko pokrivalo, si pogladil dolgo haljo, se odknšljal, se ozrl po poslušalcih, ki so zadrževali dih, se važno obrnil do zdravnika, po igrulsko okrenil glavo na stran in malo navzgor ter vprašal; »Obtoženec, Še eno vprašanje, ki je pa za popolno razjasnitev vaše zadeve zelo, zelo važno.« Počakal je, da bi videl, kakšen učinek bodo te besede imele na zdravnika in na poslušalce. Dr. Nevvcone se ni zganil. Kaj bi moglo zdaj zanj biti važno? Slišal je pravdnikove besede skozi nekako meglo. Vse je bilo že daleč odmaknjeno od njega. Če bi si bil še kaj želel, bi si bil to, da bi se vsa ta komedija čim-prej nehalo. Kaj še silijo vanj! Saj jim ne bo povedal ničesar! Kaj mislijo, da bi bil tako dolgo molčal, če bi bil mogel odgovoriti kaj odrešilnega? Za sodnijo in za ljudi je bilo zdaj že ves jasno, zanj tudi, dasi ga je do krvi zbadal v srce sleherni žarek sonca, ki je z vso silo udarjalo skozi sajasta okna. Sonce, življenje, radost! Gerald, ki se igra: Leni, morje valovi, življenje valovi, sreča kipL On pa... Zdaj ga je stesnilo, kakor dotlej še nikdar. Nenadno se j« v vsej strahoti zavedel, da se poslavlja, da bo moral umreti. Bilo mn je, da bi bil planil, se obrnil proti sovražnim ljudem in zarjovel: »Ne umreti! Ne umreti! Jaz moram živeti, še dosti živeti! Vsakdo mora živeti! Nikogar ne sinete ubiti, nikogar nedolžnega!« Zameglilo se mu je pred očmi, zamajal se je svet okoli njega, čutil je, da se seseda, da bo omahnil... Resnica, ki je s soncem silila vanj, je bila prestrašna zanj, ki je bil sam, tako sam. Edini na vsem mračnem svetu... Kakor v sanjah je začutil, da je nekdo stopil obenj, da ga je podprla drobna, šibka roka in si z vso silo prizadevala, da bi ga obdržala pokoncu. Bila je Leni, katere med vso razpravo mordn_ ni bil dvakrat pogledal, kakor da ne stoji pred sodnijo z njim vred. Ko je čutil njeno roko ob sebi, mu je odleglo. Začutil je, da ni več sam. Nekdo je še ob njem mimo teh sovražnih živali, ki hrepene po njegovi smrti. Neko srce bije poleg njega in se skuša ujeti z utripi njegovega izmučenega srca. Vse to se je odigralo v njem od trenutkov, ko je državni prnvdnik začel svoje vprašanje, pa do tedaj, ko je videl, da zdravnik ne mara odgovoriti, in je znova začel. »Obtoženec, odgovoriti morate še na eno vprašanje, kakor sem dejal. Dolžni ste odgovor sebi, svoji pokojni ženi, svojemu mestu in svojemu otroku. Ali boste odgovorili?« Zdaj je zdravnik nenadno dvignil glavo in dejal trdo: »Da!« Po dvorani je zašumelo. Dr. Nevvcome je spregovoril! Dr. Nevvcome je pripravljen, da postreže sodišču s strahotnimi, presenetljivimi razodetji... Ni jih bilo malo med poslušalci, ki bi dali vse, da bi bili mogli zdrveti po mestu in mu oznaniti to novico, če bi jih ne bila radovednost držala tu. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jo*e Kramar!« ~ Izdajatelj: Inl Jote Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov o e vračamo - »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik oh 12 ~ V ponedeljkih |e jutranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din. ta Inoiemstvo 28 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 2o dinarjev celoletno 50 dinarjev. Uredniitvo: Kopitarjeva qtiea 8/111 ~ Uprava: Kopitarjeva ulica 8, Ljubljana ~ Telelo« 40 01 do 10 05 ~ Podrutolee; Maribor. Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto. Trbovlje.