Gibljiv: delovni čas pomeni prihranek
IN VENDAR SE PREMIKA...
O tem, kakšne nevšečnosti po-vzroča Ljubljančanom togi delov-ni čas, ko skoraj vsi začenjajo svoje vsakodnevne službe ob še-¦ stih ali pol sedmih, je bilo izreče-nih že veliko besed in prelitega mnogo črnila, pa vendar se sta-nje ni še nič kaj popravilo. Zato je nedvomno toliko bolj po-membna akcija mestnega sindi-kailnega sveta Ljubljane o hitrej-šem uvajanju premakljivega de-lovnega časa povsod tam, kjer je to mogoče.
Dovoilj zgavonii so podatki, da bi v Ljubiljani prihranili 50 starih milijard dinarjev, če !bi imali toolj usklajen delovni čas. V zadnjih lotiih se je sicer v Ljufoljani mar-sikaj Je pramaknilo, saj ima o-krog 30 odstotkov ddovmih orga-nizacij že vpeljan ipremakiljivi de-lovni čas, 10 odstotkov delovnih organizacij ipa se pripravlja, da Ibo taik čas \ipeljalo.
O prednastih premakljivega delovnega časa skorajda ni po-.. trebino izgubljati ibesed, saj s tem odpadejo vse zamude delaveev na delo, dalavci lahiko svobodneje (kreirajo svoj delavni čas glade na svoje želje in potrebe, prometne težave lbi bile precej manjše, gne-če v avtabusih itudi in še bi lahko naštevali.
In kako je z uvajainjem giblji-vega delovnega časa v šišensiki občini? Smo tudi tu sprejali kakšne pobude za faitrejše uvaja-nje gibljivaga delovnega časa?
Predsednik občinskega sveta zveze si-ndiikatov Ljubljana^šiška Vukašin Lutovac je na to 'vpraša-
nje dejal: »Seveda bi bilo zelo potrebno akcijo za hitrejše uva-janije gJbljivega delovnega časa pospešiti, čeprav je po drugi stra-ni res, da občinski sindikalni svet do 'sedaj o tem še ni razpravljal, vsdkakor pa bo to ena izmed tem na naših prihodnjih sestankih. Razine soeiološke raziskave so do-kazale, da so uspehi delavcev pri gibljivam delovnem času precej večji, naše zakoreninjene navade pa so verjatno glavni vzrok za po časno uvajanje gibiljivega detov-nega časa, saj zakon o delovnih razmerjih to možnost dopušča.«
Tudi v nekaterih šišenskih de-loivnih organizacijah že imajo vpeljan gibljivi delovni čas. Kakš-ne so ojiliove izkušnje?
Cirila Šašek, vodja organizacij-skega sektorja v L^ku je dejala: »V Leku imamo že nekaj let gib-ljivi delovni čas s tem, da lahko delavci pridejo na delo od 6. ure do 7.30 in lahko delo zapustijo od 13.30 do 15.30, od 7.30 do 13.30 pa morajo biti prisotni na delov-nem imestu. Vsak delavec mora v meseou zibrati 182 delowiih ur, saj prenos viškov ali primanjk-Ijajev ur v naslednji mesec ai možen. Gibljivi delovni čas imajo delavci v skupnih službah in ne-katerih neproizvodnih TOZD, y proizvodnji pa je fiksni delovni čas, saj zaradi narave dela ni mo goče vpeljati gibljivega delovnega časa. Naše izkušnje z gibljivim deUavmkn casom so yeč kot do-bre. Takoj po uvedbi gibljivega delOTnega časa smo naredili ne-kaj analiz o številu ur ixi poka-
zalo se je, da se je število nadur kar precej zmanjšalo. O tem, ali se je z gibljivim delovnim časom povečaila tudi produktivnost, pa nimamo podatkov.«
Tudi v Bayer Pharmi imajo gibljivi delovni čas. Lojzka Zu-pančič je o njihovih izkušnjah dejala: »Pri nas imamo gibljivi delovni čas tako v skupnih služ-bah kot tudi v proizvodnji. V skupnih službah lahko pridejo delavci na delo od 6. ure do 7.30 in odidejo domov od 13.30 do 15. ure, v proizvodnji pa je ta giblji-vi del samo 10 minut zjutraj in 10 minuit popoldne, saj zaradi na-rave dela večja toleranca lii mo-goča.
Gib-ljivi delowii čas imamo že dve leti in doslej imamo z njim saimo dobre izkušnje. Vsak dela-vec 'lahko v naslednji mesec pre-nese ali do 10 delovnih ur viška ali do pet delovnih ur primanjk-Ijaja v skiiipnem mesečnem fon-du ur. Tak gibljivi delovni čas je še pasebno koristen v administra-ciji, saj tako mi nepotrebnih zar mud na delo, ki jih pred uvedbo giMjivega delovnaga časa nismo registrirali, sedaj pa ure ob vho-du v tovarno itočno zabeležijo prihoid delavca na delo in njegov odhod z dela. Nekoliko več težav je v proizvodnji, kjer je toleran-ca imanjša in kjer so dela med seboj povezana in. bi bilo izredno težko vpeljati veojo toleranco prihodov na delo in odhodov z dela. Če pa proizvodnja poteka v dveh izmenah, pa je to seveda skoraj merešljiv problam.«
Takšne so torej izkušnje v dveh šišemskih delovnih organizacijah. Izkušnje so pakazale, da je gib-ljivi delovni čas izredno koristna stvar, zato bi lahko tudi v tistih delovnih organizacijah, kjer do-slaj o uvedbi gibljivqga delovnega časa še niso razmišljali, to lahko storili. S tern ne bi samo omogo-čili delavcem svobodnejšega pri-hoda na- dalo, pač pa bi tudi o-magočili v jutranjih urah manj »dirkanja« tako staršev in njiho vih otrok y vrtce, ko rnorajo malčki vstajati že v zgodnjih ju-tranjih urah samo zato, ker star-ši pač morajo biti ofo šestih na deilovnem mestu kot tudi vseh ti-stih šoferjev, ki zgodaj zjutraj neusmiljeno pritiskajo na pedai za plin v svojem avtomobilu, da le pravočasno pridejo na delovno mesto.
Seveda je res, da poivsod ni mogoče vpaljati gibljivega dalov-nega časa, toda tam, kjer so mož-nosti za to, bi to novost lahko uvedli, po drugi strani pa je res, da je veda o organizaciji proiz-vodnje sedaj že tako razvita, da lahko reši na poigled tudi nereš-ljive probleme. Seveda pa mora biti gospodarstvo tisto, ki bo iska'lo stik s slrokcnsnijaki za or-ganizacijo proizvodnje in ne rav-no obratno, saj gre končno za koristi delovnih organizacij. To pa je hkrati še en dokaz, da go spodarstvo ln znanost še nista tako dabro povezana kot bi lahko bila in kcrt bi morala biti.
France Kmetič