GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, n. maja 1956
LETO lil., ŠTEV. 36
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
8. REDNA SEJA SVETA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE
(Iz sejnega zapisnika)
Seja je bila dne 28. aprila 1.1. jn jo je vodil predsednik sveta *°v. Os loj Tuma.
Na sej< je bil naslednji dnevni red:
1- Poročilo Uprave cest OLO o stanju jest in varnosti Prometa na cestah v okraju Ljubljana.
2.	Razprava o predlogu Odloka o odškodnini za gradnjo komunalnih naprav.
3- Razprava o predlogu proračuna in plana investicij Sveta za gradbene in komunalne zadeve OLO za le-o 1956.
L
»knez Majskerc, direktor Upra-Ve cest OLO je podal naslednje
POROČILO
'Prave cest OLO o stanju cest 1,1 varnosti prometa v okraju.
Uprava cest OLO Ljubljana J® finančno samostojni zavod, ki Posluje po svojem pravilniku Po Uredbi o organizaciji jav-cestne službe (Ur. list LRS,
• 11/53). Delovno področje za-°tla obsega na območju celot-e8a okraja upravljanje iirvzdr-'-vanje cest ITI. reda, kakor tu-1 cest IV. reda na območij u “Ustnih občin Ljubljana - Beil-FH Center, Moste, SKka. Vič 1,1 Rudnik.
Zavod upravlja druibeno-Pfavn: organ, ki je sestavljen _	8 članov. Imenovanih po
d 4 članov, voljenih po rt, °vncm kolektivu zavoda In d,r»ktorja.
k^Prava cest 01/3 Ljubljana . razdeljena na posamezne sek-jerje. in sicer: tajništvo, v ka-rem je združena upravno-Ra'*Vna in personalna služba. 1 ' Unovodstv°, ki opravlja ce-^ n° finančno službo in v ka-ort ®tt* sestav spada tudi mezdni v °®lek. Komercialo, ki oprav-' vse posle v zvezi z nabavo OjLleriaIa, strojev in strokov-fpdi naprav' Ta *ma istočasno dis* 8P|o9en nadzor nad skla-1^* n° službo. Tehnični oddelek, t^.8® deli na vzdrževanje in na jPnstrukeije. Strojni obraiti z "i6no delavnico, avtopar-p ln strojnim parkom.
°*e8 navedenih tj6®sno oddelkov de,V>»l cest OLO
6vm
sektorjev obstoji prt še tesarska
ca za popravila
lesenih
in ograj, za pleska-smero-prehodov, mostov, ograj
proptistov
hi. **rska delavnica
VZ pl
cest upravlja in vzdr-
s*n8'un cesl *• red3;
V;"0 km cest II. reda;
''5 *Un cc3t II1- reda *n
. km če-11 IV- reda na ob-2°fJu mesta.
CVi B° toreJ 1.522.586 km ce«t. ®"tle n° območje okraja je na operativno vdrteval-
125
79
6«
670
no službo raizdeljeno na 9 delo-vodstev, m sicer: delovodstvo Ljubljana, detovodstvo Ig, delovodstvo Grosuplje, delovodstvo Litija, delovodstvo Domžale, delovodstvo Mengeš, delovodstvo Vrhnika, delovodstvo Logatec, delovodstvo Cerknica.
Vsa ta delovodstva vzdržujejo na svojem območju le ceste III. reda razen delovodstva Ljubljana, ki ima v vzdrževanju istočasno ceste I. II. reda na .področju mesta. Na posamezr a lovodstvo odpade povprečno a. do 106 km cest. Delovodstvo ima od 25—32 cestarjev, kateri vzdržujejo cestne odseke po teži in strukturi terena ter obremenitvi ceste v dolžini od 2.50 do 5 tam.
Stanje zaposlene delovne sile:
1.	Uslužbenci in pomožno
osebje	54
2.	Cestarji, delavci in delovodje na vzdrževanju cest
III.	reda	278
3.	Cestarji, delavci in delovodje na vzdrževanju cest
IV.	reda
*. Kamnolomski delavci '• Delavci in delovodje na rekonstrukcijah
6.	Strojniki, šoferji in mehaniki
Skupaj . . .
Dosedanji kader cestarjev ln kvalificiranih cestnih delavcev je le starejši. Pri upravi je veliko pomanjkanje tlakarjev. as-falterjev, strojnikov In cestarjev.
Vsa ta delovna sila se kadruje le iz podeželja in zalo je treba prvenstveno preskrbeti stanovanja.
Vzdrževanje cest IV. reda na področju mesta Ljubljane se vrši ločeno po občinah in od vzdrževanja cest III. reda. Posamezne občine so pooblastile Upravo cest OLO. da vzdržuje njihove ceste, dolžne so pa preskrbeti potrebna finančna sredstva v občinskih proračunih. Na podlagi teh sredstev se Izvajajo redna vzdrževalna dela.
Na področju mestnih občin se izvajajo dela za vzdrževalce v glavnem le s skupinami, ker je karakter cestno vzdrževalnih del popolnoma drugačen kakor na podeželskih cestah. Vzdrževanje cest je na področju mesta zelo otežkočeno, ker ni dobiti potrebne delovne sile, temveč prihaja iz podeželja. Za te delavce je potrebno preskrbeti primerna stanovanja. Uprava cest ima v Crtomirovi in Parmovi ulici barake, v katerih stanuje okoli 200 delavcev. Barake so dotrajane in skrajno nehigienske, zato je nujno pristopiti k gradnji sam-kega doma, za kar je že določena lokacija in so izvršeni načrti.
Gradnja samskega doma se bo finansirala v glavnem iz posojila stanovanjskega sklada in lastnih sredstev v višini 15 % proračunske vsote, ki znaša 69 milijonov dinarjev.
Stanje cest III. reda: Od753.236 km cest III. reda imamo le 15.360 km tlakovanih cest, pri čemer moramo upoštevati dejstvo, da so to asfaltirane ceste na področju mesta Ljubljana, medtem ko so vse ostale ceste III. reda makadamske z ali brez fundacije.
Na teh cestah	se nahaja:
'lezobe tonski h	mostov 45 kom.
.eleznih mostov	5 kom.
Lesenih z betonskimi	
oporniki	24 kom.
Lesenih mostov	22 kom.
Lesenih mostov	z I. no-
silci	3 kom.
Skupaj	... 99 kom.
Zaradi slabega	stanja cest in
cestnih objektov	ter zaradi po-
večanega prometa in znižanja stroškov za vzdrževanje cest smatramo, da je pristopiti: a) Ceste, ki so dovolj makadamsko urejen.-, se naj obdelajo 3 površinsko obdelavo, ki se amortizira v dobi treh let. Po dosedanjih kalkulacijah znaša površinska obdelava ceste za kvadratni meter 120 din, torej b( znašala površinska obdelava l kilometra ceste širine 5 me-trov 600.680 din. Povprečna ce-
ga je zajeti v celoti. Na cesti v dolžini 26.0 km, t. j. od Kamnika do Motnika je lanskoletna povodenj prizadela ogromno škodo. Izvršili so se premiki zemeljskih mas in objektov, kar še sedaj ogroža cesto in varnost prometa. Na tej cesti se je v letu 1955 povečal tudi promet, ki gre Iz Celja preko Kamnika do Ljubljane. Cesto je potrebno vzpostaviti vsaj v prejšnje stanje ter bi znašali stroški za ta dela predvidoma 25 mitij. din.
d) Največ cestnih objektov je lesenih ln dotrajanih. Niti en objekt ne vzdrži predpisane nosilnosti za ceste III. reda, ki zraša 45 ton osne obremenitve ali 80 ton gosenične obremenitve Sedanj m istovi ra cestah III. reda pa imajo dopustno obremenitev od 3—5 ton, kar ne zadošča niti za prehod za avtobusni promet, ki se vrši skoraj na vseh naših cestah.
Zaradi dotrajanosti mos‘ov so bili v letu 1955 že zapr i mostovi na cestah: Domžal;—Ihan, Jarše — Radomlje, Grahovo — Podub (Lipenjski most), Log— Sinja gorica.
V letu 1956 pa je zapreti, odnosno obnoviti mostove, ki so popolnoma dotrajani•’ most na eestj Ivančna gorica—Krka, dva objekta na časti Skorij ca—Ig leseni most na cesti Podpeč— Breg, leseni mest na Verdu, leseni most prj Blata, Brezovici, leseni moet na Ižamfci cesti čez Išco in na Peruzzijevi cesti, most na cesti Rovte—Žiri, most na cesti Bloke —Velike Lašfe, 3 mostovi čez preliv ni kanal
VABILO
na 4. seja zbora proizvajalcev OLO
N» podlagi člena 26/11. Statuta okraja Ljubljana sklicujem
Cktrto sejo zbora proizvajalcev
okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v TOREK, DNE 15. MAJA 195«, OB 10. URI DOPOLDNE, v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani.
Predlagam naslednji dnevni red:
1.	Nekatere pomanjkljivosti zavarovanja splošnega ljudskega premoženja.
2.	Razprava In sklepanje o zaključnih računih gospodarskih organizacij r.a leto 1955.
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija soba št. 12 (teL 21-939).
Predsednik OI.O:
DR. MARIJAN DKRMAST1A, L r.
na za vzdrževanje cest III. reda znaša v letu 1955 215.5«« din. — Primer:	(Ižanska cesta, cesta
Črnuče—Šentjakob itd.)
b)	Na cestah III. reda, ki so neutrjene in nesposobne za normalni promet, je potrebno izvršiti delne preložitve in korekture, kakor primer: (Radohova vas — Litija, Moravče — Peče, Ivančna gorica — Krka itd.)
c)	Cesta Kamnik — Motnik predstavlja poseben problem in
Pšate, na cesti Mengeš—Vod ce, dva obokana prepusta na cesti Kamnik—Motnik, 3 mostovi na cesti Moravče v vasi Krtina. 3 leseni prt p -st! na Ihanski ces‘i v Viru. most na cesti Črnuče— Šmartno v Srednjih Gam-’jnlh In most v Zalogu. Stroški za popravilo teh mostov so predvideni v letu 1956 na 14 mitij. dinarjev. Za most v Zalogu čez LjuiNjrnleo, most v R. d mljah čez Bistrico in most v Llpenju
So projekti gotovi, zato je potrebno pristopiti že v letošnjem letu h gradnji.
Stanje cest IV. reda na območju ir.estnih občin.
a)	Večina cest in hodnikov je še vedno makadamskto. t j. 81 odstotkov, čeprav so o oj s ran-sko zazidane s poslopji ali pa so postavljene zidane ograje. Več cest nima potrebne kanalizacije za odvajanje meeorne vode. Na mnogih cestah, ki so asfaltirane, je nujno potrebno izvršit, tretji prebrizg, ker so že izrabljene po prometu kakor n. pr. (Poljanska, Šubičeva, Zupančičeva Itd.).
b)	S preusmeritvijo tramvajskega prometa v troleybusni in avtobusni premet se opaža na nekaterih cestiščih deformacije, ki nastopajo zaradi prevelike obtežbe cestišča. Te ceste niso bile grajene in predvdrne za takšno obremenitev.
Tipičen tak primer je bil na Titov; cesti v tla-kovanrm od e-ku od železniškega prelaza do Ježice. Preden se je tlak zalil z bitumensko maso, se je delno pcgronil del cestišča pod promet, zm tro!eybusa. zaradi če*ar je balo nujno pilstopiti k popravilu tlaka in zalitju reg.
Ceste v Ljubljani nimajo zadostne fundacije za težki promet. Po zadnjih ugotovitvah velja to tudi za Miklošičevo in Cankarjevo cesto, ki so na videz ene najboljših.
Pred otvoritvijo trolejrb'sno proge čez Gradišče in b všo Kardeljevo ulico je nujno potrebne zaliti granitni tlak z bitumensko maso.
c)	Na področju mesta so dotrajani naslednji mostovi: Prul-ski most, most ob mrtvašnici ~i za bolnišnico, lesena brv v Mostah čez Ljubljanico 'esena brv v Jarčevi koloniji {<- Mali graben, most na cesti N Brdo. brv čez Gradaščico v Koleziji
'i
Pluženje In odstranjevanje
snega	1
V zimi 1955/56 je imela celotno organizacijo pluženja in odstranjevanja snega v mestu Ljubljani in na cestah III. reda Uprava cest OLO Ljubljana.
Stanje plugov na področju mesta:
1 motorni plug domače izdelave z Izrabljenim motorjem, 4 enostranski motorni plugi, 11 večjih lesenih vprežnih plugov, 24 manjAih lesenih vprežnih plugov. Skupno 40 plugov.
Stanje plugov na cestah III. reda:
44 lesenih vprežnih plugov različnih dimenzij iz mehkega in trdega lesa.
Poseben problem pluženja se bo pokazal v Ljubljeni, ko bo na nekaterih relacijah uveden avtobusni in troiejbusmi promet.
Dosedaj je uprava EC2 oskrbele sama pluženje tramvajskega tira. Delo Je bilo treba le medsebojno koordinirali.
Z reorganizacijo lokalnega prometa po ECZ pev nastopa, kritičen problem s "kom in kako čistiti sneg s c<y.t, kjer se vrši avtobusni in tioiejbusni promet, da ne bo zaotsčja v prometu. Doto »e bodo 1/.Kimala vršiti v-gtov-
STRAN 142
GLASNI«
neim le ročno »ko ne bo nabavljena do zime potrebna mehanizacija.
Uprava cest tudi še ni izdala ECZ potrebnega dovoljenja za posebno uporabo.
Varnost prometa
Uprava cesit vršj vsa cestno vzdrževalna dela navedena v tem poročilu in sikrbi za varnost na cestah in hodnikih, da se po njiih vrši neoviran promet v žanrskem in letnem času.
Namestitev in določanje opozorilnih znakov za ceste, znakov za omejitev nosilnosti odreja dn namešča po predhodnem sporazumu s TNZ — Prometnim odsekom.
Postopek za prekope je urejen pri Upravi cest na te način, da koristnik instalacije poda pravilno kolkovano prijavo v treh ali več izvodih. En izvod pošlje UC na TNZ, prometni odsek, ki da nato pismeno soglasje odnosno navede posebne pogoje zanadii varnosti piromete.
Glede varnosti prometa pri izvajanju prekopov na cestah je doeežema med obema upravama koordinacija. Smatramo, da je administrativni postopek pri TNZ preveč dolgotrajen, ker traja v posameznih primerih tudi 1—2 meseca, da sprejmemo od njih soglasje, odnosno eventualne posebne pogoje za vannosit prometa.
V zvezi z izdanimi uredbami Državnega sekretariata za notranje zadeve v LRS o prometu, je TNZ OLO Ljubljana odredilo, da se izvrši odnosno omeji promet na cestah I. reda posebno na področju mesta. Tak kritičen primer le za Prešernovo in Celovško cesto, kjer bi se moralo izvršiti premestitev kolesarjev in vprežnih vozil. Te ceste nimajo vzporednic, da bi sprejele preusmeritev tega prometa.
Na Celovški cesti bi se morala izvršiti, preusmeritev kolesa,nekega im vprežnega prometa za pivovarno Union po Javornikovi ulici. Medvedovi, Frankopanski, Gubčevi, Milana Majcna preko Celovške na Vodnikovo po Cesti na Jamo in zopet nazaj na Celovško cesto.
Tajništvo za notranje zadeve je doslej izdelalo le predlog o omejetvl prometa na cestah I. reda, m pa Izstavilo za to potrebne odločbe.
Upoštevati je dejstvo, da se nahaja na področju mesta okoli 45.000 kolesarjev, 1500 motornih koles, 2887 tovornih In osebnih vozil ter hi se moralo po tem kriteriju urejati in skrbeti za varnost prometa.
Istočasno se t-udl zahteva, da se uredi na področju mesta več parkirnih prostorov za avtomo-hile, shramba koles, semaforje na važnejših križiščih, pleskanje prehodov za pešce in smernih črt. Parkirni prostori naj bi hMi pred palačo direkcije pošte, na Trgu revolucije, v Kidričevi ulici in na dvorišču hotela Union.
TNZ nadalje zahteva v zvezi z Izdanimi uredbami v letu 1955, da se omeji na nekaterih cestah promet te.r s tem v zvezi postavi 224 novih prometnih znakov. Po naših podatkih je že sedaj na področju mesta preko 928 prometnih znakov.
TNZ j.o mišljenja, da bt postavitev prometnih znakov Izsilila Jn učvrstite disciplino voznikov in pešcev, kar pa smatramo, da ni pravilen način z ozirom na to, ker je mesilo že p neopremljeno s prometnimi znaki vsled česar izgubi vsak voznik pravilno
orientacijo. Potrebno je, da se izvrši omejitev nameščanja prometnih znakov, ker je teh na področju mesta že preveč in kvarijo izgled ceste kakor tudi naselja. V vseh teh zadevah, ki jih TNZ zahteva pa nihče ne postavlja osnovnega problema kdo naj zagotovi finančna sredstva.
Odnos med Upravo za ceste
LRS in Upravo cest OLO
Na področju mesta ste dve cesti I. reda v dolžini 10.836 km in dve cesti II. reda v dolžini 5500 km, ki dejansko spadata pod upravo in vzdrževanje UC LRS. Za te ceste obstoja dogovor med obema upravama, da jih vzdržuje Uprava cest OLO Ljubljana, za kar smo prejeli v letu 1955 finančna sredstva v višini 5,200.000 dinarjev, za leto 1956 pa predvidevajo samo
4.165.000	dinarjev. Znesek za vzdrževanje teh cest še zdaleka ne zadošča, ker so bili letošnji stroški že v prvih mesecih okoli 2 milijona dinarjev. UC LRS še vedno trdi in smatra, da spada v njiih delokrog samo cestišče t. j. srednji pes dočim naj ostali del ceste pripada ObLO ali OLO. Zastopamo stališče, da je celotni cestni objekt t. j. cestišče in hodnik kot celota In da se kot tak vzdržuje po upravnem organu ceste.
Kljub temu, da je UC LRS zavzela stališče, da spada srednji pes ceste v njihovo vzdrževanje, je Uprava cest MLO Ljubljana izvršila jz sredstev bivšega MLO Ljubljana na Titovi cesti zalivanje granitnega tlaka z bitumensko maso v letu 1953
v vrednosti 20, 212.000 din
delno tlakovanje stranskih pasov na Titovi cesti v vrednosti
19.433.000	din; zalivanje tlaka ne Dolenjski cesti v vrednosti
11.600.000	din; rekonstrukcijo na Smartinski cesti v vrednosti
51.138.000	din. Skupne investicije p« MLO 102,383.006 dinarjev.
Utrditev stranskih pasov na Dolenjski cesti je izvršila v letu 1955 Uprava cest MLO, investirala pa je ta dela Investicijska grupa za avtocesto v višini 53,747.972 din.
N® cestah I. reda So ostala nedokončana dela:
1.	Dolenjska cesta — utrditev desnega pasu cestišča od Redovnika do Karlovškega mostu.
2.	Utrditev tn tlakovanje hod-nisov za pešce na Dolenjski cesti v celi dolžini in ureditev okolice pri Karlovškem mostu.
3.	Utrditev stranskih pasov Tržaške ceste od Prešernove do Viške ceste.
4.	Zalit je reg tlakovanega cestišča z bitumensko maso na Tržaški cesti.
5.	Utrditev in tlakovanje hodnikov ob Tržaški cesti v celotni dolžini.
6.	Utrditev stranskih pasov Titove ceste od Dimičeve ulice do Ježice.
7.	Ureditev in tlakovanje hodnikov od Samove ulice do Ježice.
8.	Celotna ureditev Celovške ceste za vozni kolesarski in peš-promet.
Potrebno Je določiti, kaj se smatra za cesto I. in II. reda al; samo vozišče 7 metrov brez stranskih pasov in hodnikov tn ali je smatrati ves profil ceste kot ena celota, ki jo mora vzdrževati 'ta upravni organ. Kolikor pa se osvoji načelo, da je samo vozišče 7 metrov kot cesta I. reda vzdrževana od strani Uprave LRS, fjotem je odločiti, kdo je odgovoren za ostali del ceste t. j. stranske pasove in hodnike (ObLO ali OLO).
Odnos med ObLO in Upravo cest OLO
Ker so se formirali občinski ljudski odbori na področju mesta šele protii koncu leta 1955, niso bili v stanju prevzeti upravljanje in vzdrževanje cest v svoj delokrog. Celotna organizacija je že obstojala za mestne občine pri Upravi cest MLO. Ker pa je ta uprava bila spojena z upravo za ceste OLO Llublja-na-okolica v novo Upravo cest OLO Ljubljana, je slednja prevzela zaradi že obstoječih osnovnih sredstev in delovne sile organizacijo in vzdrževanje cest IV. reda vseh mestnih občin. Vsled pomanjkanja kadrov na
občinah te še nimajo potrebnih referentov, da se utrdi odnos med Upravo cest in ObLO. V teku so šele pogodbe za vdzdr-ževanje cest v letu 1956 in bodo obojestransko zaključene po sprejetju proračunov.
Kamnolomi in gramoznice Na področju okraja lunarno za vzdrževanje cest 'in rekonstrukcije 5 večjih kamnolomov in sicer v Podutiku, Ihanu, Logu, Podpeči in Igu. Poleg teh imamo še 62 manjših priročnih kamnolomov in peskokopov ter 2 gramoznici v Šentvidu in Mengšu.
Po podatkih iz leta 1955 smo porabili za celotno dejavnost 96.456 kub. metrov gramoznega materiala.
1.793 m3 19.576 m3 9.527 m3 30.896 m3
27.642 m3 24.954 m3 12.972 m’
65.568 m*
Jamski material po UC OLO Jamski material po UC MLO Jamski material po tujih dobav.
Skupaj « , ,
Kamnolomski material po UC OLO Kamnolomski material po UC MLO Kamnolomski material po tujih dobav.
Skupaj . . .
Jd celotnega materiala je bi.lo porabljeno: 76.613 kub. metrov za vzdrževanje cest in 19.843 kubičnih metrov *za rekonstrukcijo cest.
Stanje mehanizacije
Večji del mehanizacije je dotrajane razen 4 kamionov »FAP«,
Uprava cest ima naslednjo mehanizacijo;
16 kamionov nosilnosti od 3—8 ton od tega 4 kamione znamke »FAP«, 1 terensko vozilo FIAT-Zastava, 2 osebna voza, oba dotrajana in eden iz prometa, 4 parne valjarje nosilnosti od 12— 16 ion, 6 motornih valjarjev nosilnosti od 4—12 ton, 2 buldožerja, 1 traktor goseničar, 3 kompresorje, 12 drobilcev s kapaciteto od 12—48 m*/8 ur.
Da ne zadošča naša mehanizacija, je razvidno tudi jz proračuna v katerem so predvideni stroški za prevoz materiala z najetimi vozniki v višini 17 mi lijonov 821.000 din, kar je ena največjih postavk proračuna. Cestna delovodstva je opremiti z motornimi vozili za kontrolno službo, ker je razsežnost delo-vodstev tako velika, da pri enkratnem obhodu napravi delovodja od 120—180 km. Tudi uprava ima samo 1 terenski voz In 1 osebni voz, ki Je popolnoma dotrajan. Nujno potrebno je, da se nabavi odnosno dopolni mehanizacija in prevozna sredstva, da nam bo možna vsak čas kontrola na terenu.
Potrebe po najnujnejši mehanizaciji:
40. milj,
28. milj,
10. milj.
1.2 milj.
5.6 milj.
2 kamiona »FAP« nosilnosti 6 ton 2 kamiona »FAP« nosilnosti 4 tone 1 kompresor prevozni 4 motoma kolesa 1 osebni voz ■
Za čiščenje in odstranjevanje snega pa bi potrebovali naslednjo mehanizacijo:
2 Jeklena dvostranska pluga, stroje za razbijanje ledenih plošč, nalaganje snega in dvostranski plug za pritrditev na goseničarja za odstranjevanje zametov.
Problematika za nabavo potrebne mehanizacije pri odstranjevanju in čiščenju snega pa zahteva poseben študij.
Skladišča in upravno poslopje
Uprava cest OLO ima svoj sedež na Vilharjevi cesti 14, kjer je istočasno tudi skladiščni prostor. Ob priliki eksplozije na kolodvoru, dne 9. junija 1945, so bili porušeni vsi upravni prostori ter nato postavljeni provdzo-riji. Bivša Uprava za ceste OLO Ljubljena-okolica je Imela svoje skladiščne prostore v Kamniku In to tstotako v provizoričnih barakah. Ta .skladišča zaradi oddaljenosti niso preveč uporabna, provizoriji so v zelo slabem stanju tn se jih ne izplača obnavljati zaradi prevelikih stroškov.
Nujno potrebno je pristopiti h gradnji skladiščnih prostorov
in upravnega poslopja v Ljubljani, da sta sedež uprave in skladiščna služba povezana. Po! Uradu za regulacijo je določena lokacija ob Smartinski cesti.
Finančna sredstva
Uprava cest je sestavila proračun z« leto 1956 v višini lan-' skeletnih izdatkov in se je pri ! tem pridrževala navodil izdanih v zvezi s sestavo proračuna.
Pred novo 'razdelitvijo okrajev in občin je imela Uprava cest OLO Ljuibijaoa-okolica v letu 1955 568.611 km cest. Za te ceste je bilo porabljeno 122,688.000 dinarjev. Za ceste III. in IV. reda pa je porabila Uprava cent MLO Ljubljana na področju MIZ) 92,020.000 diinarjev in sicer približno 12,000.000 din za ce=te III. reda, ostalo pa za ceste IV. reda in ostale.
Ce vzamemo za našo osnovno kalkulacijo stroške za vzdrževanje cest po OLO Ljubljana, zna7 šojo ti 215.560 d,in za 1 km ceste. Ker se je stanje cest povečalo bodo namastil tudi stroški za vzdrževanje.
Stroški za vzdrževanje bi se deliti po lanskoletni osnovi:
568.611 km OLO Ljubljana 62.150 km MLO Ljubljana 107.606 km OLO Postojna 5.869 km OLO Kranj 9.000 km Novo mesto
122,688.000 din
13.278.000	din
23.196.000	din
1.265.000	din
1.940.000	din
753.236 km cest III. r. Skupaj 162,367.000 din
ZakUučkj In predlogi:
I. Iz poročila je razvidno pereče vprašanje stanovanj za de-
lavce UC, ki so zaposleni na ozemlju Ljubljane. Predlagamo
Svetu za gradbene in komunal-
ne zadeve OLO Ljubljana, da se predvidi letno po 4,000.000 din za odplačilo posojila, ki ga bo dobila UC OLO iz kreditnega sklada za gradnjo stanovanj.
2.	Da se člimprej reši vprašanje skladišč in upravnega poslopja.
3.	Da se takoj pristopi k iz* gradnji kamnolomov, v prvi vrsti pa k izgradnji kamnoloma v Podutiku, ker so zanj izdelani program in gl. projekt. V leta 1956 je osiigurati vsaj 20,000.000 diinarjev za I. etapo del, ki bo povečala kapaciteto.
4.	Dg se prične s površinsko obdelavo dobrih in delno urejenih makadamskih cest iz sredstev za vzdrževanje.
5.	Da se v letu 1956 obnovi 1* lesenih mostov na cestah H*' reda, za kar so predvidena sredstva v predlogu proračuna 23 leto 1956 v višini 14 milj. din.
6.	Da se prične z gradnjo n** slednjih mostov: zaloški, lipsen)" siki, radomeljski most, za kar J® osigurati iz inv, plana 90 miti' denarjev, ker so ti objekti nC' obhodno potrebni za varen pr°' met.
7.	Da občine mesta Ljubljen3 za svoje ceste in uprava ces* OLO za ceste III. reda prouči3 ukrepe, ki so potrebni za nj‘h zavarovanje vsled povečan3 obremenitve (trolejbus In aV-0-bus).
8.	Da se nabavijo stroji za na' kladanje snega in sicer 2 na' kladalca sistema »Peter« ali P3* dobni sitno ji za kar je csiiguro* v predlogu plana 25,000.000 din-
9.	Da se osvojli načelo, da 63 mora smatrati cestni objekt ko* ce!o1*a, ki jo mora kompleksn3 obravnavati vsakokratni upravn1 organ ter nositi vse stroške z3 njegovo vzdrževanje in izgra”' njo. Uprava ce?it LRS za ceste ’• iin II.reda v pogojih, ki nas*3' pajo v naseljenih krajih (voz1' šča, hodniki, kolesarske »te®* itd.). Isto Velja za okrajne 1,1 občinske ceste.
10.	Da Svet razpravlja o zah13' vi TNZ OLO Ljubljano ureditve prometa na Celovški ^ Prešernovi cesti ter da svoja n3 vodila s posebnim ozirom, V* sta navedeni cesti I. reda 1 spadn‘a v Upravo cest LRS-
11.	Da Svet priporočil občin8 ^
in prizadetim podjetjem na Pjz dročju mesta Ljubljane, da pro parkirne prostore na revolucije, pred novo pošto . obnove parkirne prostore v dričevi, Tomanovi! in Pražako ulicj itd.	™
12.	Da Svet zavzame svoje * liišče do nedokončanih del na 3 ptah I. reda, kakor so v
lu navedene.
13.	Da Svet brant predlog P3f/ računa za vzdrževanje, za sticije splošnega pomena
i« %
vestidie za potrebe Uprave
in®3'
U>'
d*
OLO Ljubljana, kakor Jc predložen.
n.
Ostoj Tuma, predsednik Sv3 je prebral
Predlog O D I- O K * o komunalnih napravah
1. člen
Vse zgradbe, ki zaradi sv 3 namena ali pa zaradi dejali, uporabe potrebujejo k sina' ^ jo, pitno vodo, cestno tnh® ^il javno razisvetljavo, morai/’ y priključene n n mestno kan3^ ^ cijo, na mest ml vodovod ' ^ mestno cestno in cncrg omrežje.	jk'
Industrije, k; Imajo fV'. vjr'
sten dovoljen energetsk
niso dolžne svojih zSr8<1


I
i
1
i
i
1
i
)
(
1
i*
t
1
i
<
i.
i
t
l
t
glasnik
STRAN 143
kiljutiiti na mestno energetsko omrežij e.
Obveznost priključitve nastane z dnem, ko je objekt dograjen, če pa. komunalne naprave še nii, z dnem ko le toliko dograjena, da je mogoče objekt priključiti.
2. člen
Zbiralni: kanali, glavna cestna nireža, napajalni cevovodi, daljnovodi od transformatorja in razdelilna električna mreža nizke napetosti, plinovodi v celoti sc gradijo iz javnih sredstev občinskega in okrajnega ljudskega odbora, iz republiških in zveznih sredstev ter iz sredstev podjetij, ki so te naprave dolžna »graditi.
Za zgraditev dovodnih kanalov, konzumnih cevovodov, stanovanjskih cest, za javno razsvetljavo teh cest, za napravo kodniikov, stanovanjskih poti, Zelenic in nasadov so dolžni povrniti investicijske stroške obdati lastniki zgradb ne glede na k), ali jih opravljajo sami ali pa »e v družbenem upravljanju, potem zadruge, gospodarske in družbene organizacije in zavodi kv dlržavni organi, ki upravljajo 6U izkoriščajo zgradbe splošne-
ga ljudskega premoženja. Višina zneska investicijskih stroškov za komunalne naprave, ki odpade na posamezen objekt, se ugotovi v upravnem postopku.
3,	člen
Znesek investicijskih stroškov za komunalne naprave mora investitor zagotoviti, ko vloži prošnjo za širšo lokacijo.
Privatni lastnik zgradb ne glede na to aJj so v njihovem al, v družbenem upravljanju, potem zadruge, gospodarske in družbene organizacije in zavodi ter državni organi, ki upravljajo ali izkoriščajo zgradbe splošnega ljudskega premoženja, morejo s pogodbo zagotoviti stroške iz drugega odstavka prejšnjega člena ali pa s plačilom v gotovini, s pologom pri denarnem zavodu ali pri sodišču ali pa z dovolitvijo zastavne pravice na nepremičnimi, ako gre za privatno lastnino. Zagotovitev se mora dati v roku, ki ga določi gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
4. člen
Ce investitor ne zagotovi gradbenih stroškov iz drugega odstavka drugega člena ob vlo-
žitvi prošnje za izdajo odločbe o širši lokaciji, se širša lokacija v mestnem piedei.u odkloni.
Ce preteče rok iz drugega odstavka 3. člena, ne da hj bili zavezanci zagotovili stroške za komunalne naprave, se priključitev izvrši na njihov račun, višina stroškov in obveznosti plačila pa sc ugotovi z upravno odločbo gradbenega organa. Proti tej odCočbi ima zavezanec pravico pritožbe na okrajni odbor Tajništva za komunalne zadeve. Po pravomočnosti odločbe se stroški izterjajo z izvržbo na nepremičnino, ki se Je priključila ako je v privatni lastit; če pa gre za nepremičnino iz splošnega ljudskega premoženja, z izvržbo na sklade organizacije a.lti zavoda, pri državnih organih Pa z izvržbo na sredstva, s 'katerimi državni organ razpolaga.
5. člen
Pogodbe po 3. členu sklepa po pooblastilu občinskega ljudskega odbora predsednik.
Kadar občinski ljudski odbor odloči, da se zavezanec v celoti ali deloma oprosti povračila gradbenih stroškov za komunalne naprave, je oprostitev ve-
ljavna samo, ako občinski ljudski odbor istočasno zagotovi v enaki višini prispevek v sklad iz drugih virov.
Kadar je investitor občina, se morajo sredstva za komunalne naprave zagotoviti v občinskem proračunu že pred dokončanjem postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.
6. člen
Sredstva, k; se plačujejo po določilih 2. in 3. člena tega odloka, dalje sredstva, ki se izterjajo po 4. členu in sredstva po 5. členu, so namenska sredstva. Stekajo se v poseben sklad, ki ga ustanovi občinski ljudski odfbor.
Tov. Ostoj Tuma je predlagal, da se da predlog odloka v razpravo Okrajnemu ljudskemu odboru. Okrajni ljudski odbor naj bi priporočil vsem občinam, da sprejmejo Odlok o odškodnini za gradnjo komunalnih naprav za svoja področja.
Kot tretjo točko dnevnega reda je Svet razpravljal o predlogu proračuna in plana investicij Sveta za gradbene in komunalne zadeve OLO za leto 1956. Svet je po razpravi plan investicij odobril.
5.	člen
Kot zdravstvene storiu se Po tem odloku štejejc tale zdravstvena opravila;
a)	zdraviliška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu;
b)	zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in v vseh drugih zdravstvenih zavodih;
c)	prejemanje zdravil in sanitetnega materiala;
č) izjemoma in po prost; presoji sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko V vsakem posameznem primeru: prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdravniško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi.
6.	člen
Olajšave in oprostitve po 1. irt
2.	členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravniške pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje 8 dni po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev.
OBČINSKI LJUDSKI OD
ODLOK OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
OBČINA BOROVNICA
Na podlagi čl. 15 odst. 2. in N- 5 tč. 2. Zakona o občinskih idbdiskih odborih (Uradni list št. 19-52), čl. 10-2 in čl. 24-2 •	občine Borovnica in čl.
Zakona o spremembah in dopolnitvah temeiljnega zakona o »Pekrskih (U.r. tet FLRJ, št. 58-33-55) je občinski ljudski odbor
165«
svoj; 9. seji dne 26. aprila sprejel
Odlok
* vzdrževanju kolovozov, mo-I »lov, poljskih poti, jarkov 6 odtočnih jarkov na območju ObLO Borovnica
1.	člen
^'•astnik; parcel ležečih ob ko-t ^zih odnosno ob poljskih po-^ so dolžni vzdrževati kolovo-, tor poljska pota na območjih, ate-c vsakemu posamezniku yj»*l komisija za določevanje ^•rževečnih območij.
-	2.	člen
^.‘Olovoze ter	poljske poti mo-
t^° lastniki parcel vzdrževali g. da jih vsako leto do 15. Vhl,1a popravijo ter nasujejo.
,	3.	člen
iiki parcel, ležečih na so dolžni izkopati jarke kolovozih in poljskih poteh. 0^ tako so dolžni izkoprči ovojih parcelah odtočne Jar-
j	4.	člen
‘"'Imiki parcel so solidarno n,; vzdrževati mostove na *,ai2''OZ*h in poljskih poteh,
5 13«.
'r® uporabljajo ob izkorišča-
poteh posekati drevje, katero rasle na razdalji 2 m od roba poti, ona drevesa, katera pa rastejo v razdalji od 2 do 5 m od roba polj odnosno kolovoza, so dolžni očistiti vejevja v višini 3 m.
Kolikor lastniki zemljiških parcel ne bodo postopali v smislu določila 1. odst. Vega čl. bo na njihove stroške postopal organ, naveden v členu 5 tega odloka.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujejo lastniki parcel:
1)	če v predvidenem roku ne nasujejo in popravijo kolovozov ter poljskih poti;
2)	če ne izkopljejo odtočnih jarkov ob kolovozih in poljskih poteh, speljanih po barjanskem področju,
Z denarno kaznijo 2000 din se kaznujejo lastniki zemljiških parcel, ki ne bodo postopali v smislu čl. 6 tega odtoka.
8.	člen
Lastniki parcel, ki bodo kršila določita tega odloka, za katere je predpisana upravna kazen, so uprovno-kazensko odgovorni tudi tedaj če so plavali stroške ^organa, ki je na njihov račun uveljavil določila tega odloka.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo * z dnevom objave v »Glasniku«, uradnem glasilu okraja Ljubljana.
Predsednik ObLO;
Janez Čerin s. r.
^	5. člen
6» ^‘,;,'tor lastniki parcel ne bo-klt;g Zc,rževaiH kolovozov ln polj-ti. g,),) pa mostov, bo po-izvršila, po nalogu ob-LO, gospodarsko-ko-ustanova, ln to na e lastnikov parcel.
6. člen
'ki zemljiških parcel so »b kolovozih ln poljskih
OBČINA CERKNICA
Na podlagi L, 2. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin In okrajev (Ur. Ust FLRJ št. 26-269-55), 24. točke odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ štev. 14-85-53) in 2. točke 24. člena statuta občine Cerknica, izdaja občinski ljudski od-
bor Cerknica na 6. seji dne 28. maja 1956
Odlok
o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Cerknica
1.	člen
Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve:
a)	plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od bolnikovega premoženja al| dohodka njegove družinske skupnosti ne presega 120 din letno na družinskega člana;
b)	bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bol-
Bolnik plača
od predpisane zdravstvene
Storitve
25*/.
50*/.
75 •/.
Ce znaša davčni predpis od premoženja Jli dohodka na družinskega člana bolnika 451 din ali več, plača bolnik polni znesek za zdravstvene storitve.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali delno oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev osebe, k| bi bile zaradi trenutnih Socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogrožene, ako bi morale plačevati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu.
4.	člen
Prevoznih stroškov za prevoze z rešilnimi vozili so popolnoma oproščeni bolniki, za katere je odredil prevoz pristojni zdravnik:
a) bolniki ne glede na davčni predpi; če gre za nalezljive bolezni, kadar je zdravljenje, v bolnišnici obvezno Pt) zvez-
brezplačnost ni predpisih višjih
nišnici, pa odrejena v organov;
c)	bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano;
č) bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, glede katere so bili napoteni v bolnišnico;
d)	babica, ki prejema preživnino na podlagi odloka o začasni dodelitvi preživnin babicam (Ur. 1. LRS št. 23-79, 1953).
2. člen
Osebam, ki imajo premoženje ali dohodek, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev od plačevanja za zdravstvene storitve po tejle lestvici:
Ce znaša davčni predpis od premoženja alj dohodka na družinskega člana letno
121 din do 250 din 251 din do 350 din 351 djn do 450 din
Zlih ali republiških predpisih; b) osebe, ki so navedene v točkah a), c), č), d) in 1. člena tega odloka, toda le s pogojem, da je odredil prevoz pristojni zdravnik.
7.	člen
Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okol-nosti in razloge za oprostitev kakor tudi obseg oprostitve (to je ali gre za popolno ali delno o -ostitev), izda:
a)	za osebe iz točk a) in b), 1. člena in za osebe iz 2. člena tega odloka referent za zdravstvo in socialno politi-ko ObLO. na podlagi višine davčnega predpisa:
b)	za vse druge zadeve pristojni zdravnik. Obrazec potrdila predpiše Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ObLO.
8.	člen
Odločbo o popolni ali delni oprostitvi od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev po 3. členu tega odloka izda Svet za ljudsko zdravstvo in Socialno politiko ObLO.
9.	člen
Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu tega odloka je dopustna pritožba na tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu pismenega sporočila, da je prosilcu prošnja odklonjena.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem
OBČINA LJUBLJANA-CENTER OBVESTILO
vsem ljudskim odbornikom Občinskega ljudskega odbora j Ljubljana-Center	I
Obveščamo vse odbornike, da Je SEJA OBČINSKEGA' LJUDSKEGA ODBORA, ki je bila napovedana za petek 11. maja 1956 ob 16.30 uri, PRELOŽENA ZARADI ZASEDANJA MESTNEGA SVETA na PONEDELJEK, DNE 14. MAJA 1956 OB 16.30 URI v istih prostorih in z istim dnevnim redoi
da vzamete navedeno spremembo v vednost Vaše odsotnosti obvestite na tel. št. 22-122.	,
Prosimo Vas, nas v slučaju
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-CENTER
predsednik: Lojze Ocepek, 1. r.
6 TKA N 144
GLASNIK
glasilu okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1, januarja 1956 dalje.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati na območju občine Cerknica odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Postojna (Ur. 1. LRS št. 6-76-54).
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Jože Telič, 1. r.
OBČINA DOBROVA PRI LJUBLJANI
Na predlog Občinskega odbora ZB in na podlagi 50. čl. tč. 2. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. Hat LRS. št. 19-88-52), je Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljiiibloiam sprejmi na 6. seji, dme 30. marca 1956
Odlok
• proglasitvi 7. maja za ljudski praznik občine Dobrova pri Ljubljani
1.	člen
7. maj se pirogiiaša za ljudski praznik oibččne Dobrova pri Ljubljani.
2.	člen
Ta odlok stopi v ve’ja v o od dneva objave v »Glasniku« okraja Ljubljana.
Predsednik ObLO: Stane Vrhovec s. r.
JBČINA
LJUBLJANA-šiŠKA
Na podlogi 2 odstavka 12. čl. bi 50. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88, 52), 2. čl. Uredbe o uporabi zemljiSč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 44-143/
5.T ob uporabi 5. čl. in določb priloge I A — 2/VI Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov, kj so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS št. 26-130/ 65) in na predlog komisije po točki 4 Navodila za izvajanje Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 14-54 54) je Občinski ljudski
odbor Ljubljana-- Šiška na 7 redni seji dne 16. marca 1956 sprejel
Odlok
o določitvi zemljišč, kj se smejo uporabiti za splošne gradbene
namene ob določi-ih pogojih
1.	Člen
Za gradbene namene ob določenih pogojih se na območju občine Ljubljana—Šiška določijo zemljišča, ki so razvidna iz grafičnega prikaza.
Zemljišča ležijo v katastrski občini Sp. in Zg. Šišku in tvorijo območje, katero leži znotraj meja med Celovško, Šolsko In Vodnikovo cesto in severno od južnih moja zemljišč parcela št. 44-1, 44-3, 44-4 ter 81.
Morebitna sprememba glede lastništva alt organa upravljanja v seznamu navedenih zemljišč v ničemer ne vpliva na veljavnost odloka.
2.	člen
Na zemljišču iz I. člena tega odloka se smejo praviloma graditi stanovanjski in javni objekti s pripadajočimi drugimi možnimi objekti in napravami javnega in zasebnega značaja.
Obstoječe zgradbe na tem zemljišču se brez poprejšnje odobrit -e pristojnih organov Občin.«) ega ljudskega odbora Ljubija ta Šiška ne smejo prezidava! in obnavljati.
3.	člen
Natanč iej3e pogoje v odnosu pa način zazidave, lego gradbe-
nega objekta, sosednje najblii-je objekte, komunikacije in komunalne naprave predpiše Občinski ljudski odbor Ljubljana— Šiška na predlog komisije iz 8. člena Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene.
Varstveni pas ob Celovški cesti je 20 m od osi ceste na obe strani.
Nezazidljivo je zemljišče med Vodnikovo, Tržno in Celovško cesto.
4.	člen
Grafični prikaz in poročilo o predlogu s podatki po točki 5. 6, 7 in 8 navodila za izvajanje Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 14-54/54) sta sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom objave v uradnem glasilu OLO Ljubljana »Glasndk«.
Predsednik:
Jenko Marjan, 1. r.
OBČINA LOŠKA DOLINA
Na podlagi 133. člena Temeljnega zakona o proračunih izdaja občinski ljudski odbor Loška dolina po sklepu 6. seje z fine 21. 4. 1956
Odlok
o začasnem iinansiranju občinskih potreb v aprila in maja 1956 1.
Potrebe občinskih organov in proračunskih zavodov v aprilu in maju 1956 se finansirajo tako, da se:
1.	sredstva za osebne izdatke zagotovijo za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955.
2.	za materialne izdatke občinskih organov in proračunskih zavodov ter za dotacije finančno samostojnim zavodom in družbenim organizacijam zagotovi največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni izdatki za april in maj 1955.
Določila odloka Zvezne ljudske skupščine o začasnem finansiranju federacije ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov v prvem tromesečju 1956 (Ur. list FLRJ št. 57-55) veljajo tudi za finansiranje potreb občinskih organov v aprilu in maju 1956.
2.
Dohodki in Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občinskega ljudskega odbora Loška dolina za leto 1956.
3.
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. aprila 1956.
Predsednik
3bČ. LO Loška dolina:
Zigmund Janez, L r.
Na podlagi 12.. 50. in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19 88-52), v zvezi z zakonom o stanovanjskem prispevku (Ur. lis: FLRJ St. 57-55) izdaja občinski ljudski odbor Loška dolina na podlagi sklepa 6. seje z dne 21.
4.	1956
Odtok
o ustanovitvi Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju Občinskega ljudskega
odbora Loška dolina
1.	člen
Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občinskega ljudskega odbora Loška dolina s sedežem « Starem trgu.
2.	člen
Po tem odloku se dovoljujejo iz Kreditnega sklada posojila za zidanje, dozidavo ali dovrčitev
novih oziroma popravila obstoječih stanovanjskih hiš stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam, stanovanjskim skupnostim, zavodom, po-Litično-teritoriatnim enotam in njihovim pooblaščenim organom ter državljanom, ki se na njihove prejemke plačuje stanovanjski prispevek.
3.	člen
Kreditni sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor.
4.	člen
V Kreditni sklad se stekajo sredstva, ki jih določa Zakon o stanovanjskem prispevku in družbeni plan občinskega ljudskega odbora in drugi obvezni predpisi, zlasti pa:
1.	obresti in odplačila od posojil, dovoljenih iz sklada;
2.	vplačila federacije, ljudske republike in ostalih politično-teritorialnih enot tn proračunskih ln drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko izgradnjo;
3.	sredstva skladov za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij v višini, ki jih določi delavski svet;
4.	posojila iz republiškega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje;
5.	posojila, ki jih dajejo gospodarske organizacije skladu -z sredstev svojega sklada za samostojno razpolaganje
6.	sredstva danih posojil, ki so bila razpisana v svrho kreditiranja stanovanjske izgradnje:
7.	hranilne vloge, ki jih plačujejo državljani na osnovi posebne pogodbe v »klad;
8.	vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug in
9.	druga sredstva, ki jih po posebnih določilih občinski ljudski odbor Loška dolina vplačuje v sklad.
5.	člen
Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki v Rakek, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora.
OBČINA
LJUBU AHA-BEŽIGRAD
Na temeljil 21. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS 5t. 19-88-52) v zvez.i s
5.	členom Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih tiudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predipisi (Uradni Ust LRS. št. 26-55) je občinski ljudi*-: odbor Ljubijana-Bežigrad na 7. redni soji dne 29. marca 1956 sprejel naslednji
Odlok
o odškodnini za uporabo občinskih potov na savsko obrežje ln o prepovedi odlaganja smeti in odpadkov laven določenih prostorov
1.	člen
Kdor za prevažanje gramoza, peska, mrvke ln drugih sovskih agregatov Iz savskega obrežja uporablja občinska pota na savsko obrežje, plača za vzdrževa-, nje odškodnino 100 din od kubičnega metra.
2.	člen
Ne ročnik prevoza aId kupec materiale odgovarjata za plačilo prispevka solidarno s prevoznikom.
Prevoznik, ki se upira plačati prispevek iz 1. člena, zagreši prekršek.
3.	člen
Vsako ponosneien je savske obale In vseh drugih površin, ki nmo namenjene za odle-aante .smeti to odpadkov je prepovedano.
Odiuga<ve smeti in odpadkov
je dovoljeno samo na prostorih, ki so za ta namen vidno označeni po določilu 8. člena odiloka o obveznem odlaganju smeti z dne 25. januarja 1956.
4.	člen
Kršitve določil 2., in 3. člena se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. Občinski organ za nadzor obale m odlaganje smeti je pooblaščen izrekati mandatne kazni do 500 din.
Kršitelj določil 3. člena mora poleg plačila kazni tudi počistiti ponesnaženi prostor in ga postaviti v prejšnje stanje, sme tj in odpadke pa prepeljati na mesto, določeno za odlaganje simeti. Ako v odrejenem roku tega ne stori, oskrbi to občinski ljudski odbor na njegove stroške. Poleg tega odgovarja kršitelj za vso Sinodo.
5.	člen
Svet za komunalne zadeve se pooblašča, da izda navodila za izvajanje tega odiloka glede izvajanj« nadzora nad uporabo občinskih potov, nad odlaganjem smeti in odpadkov In nad plače vonjem prispevkov.
6.	člen
Ta odtok stopi v veljavo z dnem objave v Glasniku OLO
Ljubljana.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Franc Drobež s. r.
OBČINA MENGEŠ
Na podlagi 2., 9. in 32. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-296-55) v zvezi z 8. in 24. čl. Statuta Občine Mengeš ter 3. in 8. členom Temeljnega zakona o prekrških (Ur. I. FLRJ 46-438-51 in 58-633-55) je občinski ljudski odbor Mengeš na svoji 7. seji dne 10. februarja 1956 sprejel
Odlok
o varstva vodnih naprav In čiščenju vodotokov na območju občine Mengeš.
I. člen
Da se zavarujejo vodni toki, čidoča vode, obrežja in nasip), jezi In druge vodne naprave za urejanje vodotokov na območju občine Mengeš, je prepovedano:
1.	Metati v vodne struge In korita predmete, ki ovirajo normalni odtok vode;
2.	Odlagati v vodo ln vodna korita smeti, mrhov no ln druge odpadke, ki 0neči.«ujejo vodo ln bregove vodnih strug;
3.	Na kakršen koli način poškodovati obrežje strug, zlasti z odvažanjem peska ln gramoza,
OBČINA VRHNIKA
Po določbah 99., IM.,	In
107. člena Temeljnega zakona o proračunu (Ur. list 13-126/56) in 2. in 10- točke člena Zakona o občinskih LO (Ur. list 19-88/52 LRS) je občinski LO Vrhnika na 9. redni seji dne 13. 4. 1956 izdal
a)	dohodki skupaj	i
b)	obvezna 6% rezerva
c)	Izdatki skupaj
d)	presežek dohodkov nad
2.	člen
Od presežkov dohodka nad izdatki proračuna leta 1955 v znesku din 477-422.— se dotoči v obvezno rezervo.
3.	člen
Tabela zaključnega računa proračuna občinskega LO Vrh-
ter e pašo In gonjo živine P° vodn h napravah;
4.	Napajati živino izven določenih mest;
5.	Spreminjati vodne struge In tako ovirati normalni odtok vode;
6 Jemati kamenje, pesek In mivko iz vodn h strug brez dovoljenja sveta za komunalne, gradbene In stanovanjske zadeve pri Občini Mengeš.
2. člen
Lastniki obrežnih zemljišč morajo na poziv pristojnega organa, vsekakor pa vsako treti6 leto očist.jo obrežja tn strug9 vodnih tokov, drevja, grmičevja in rastlinja, ki ovira nemoten odtok vode ali ograža varnost obrežja. Lastniki obrežnih z«n-ljišč morajo obrežja in strug9 vodotokov tako očistiti tudi n9 zahtevo vodnogospodarskih or" gonov.
Lastniki vodnih naprav (mir nov, žag in pod.) morajo skrbe™ za redno čiščenje dotočnih V1 odtočnih kanalov, da se ne za' rastejo Im ne zamulijo ter m0* rajo v redu vzdrževati obrežfl9 škarpe.
Drevje, ki ne ovira odtok8 vode, se mora varovati, ker varuje bregove poškodb zaradi v'* šokih voda In krasi pokrajin9'
3.	člen
Ce lastniki obrežnih zemlj*^ in vodnih naprav ne opravi)9' jo čiščenja po prejšnjem ali ne ustrezajo zahtevam Prl' stojnih organov, odredi čiščenj na račun lastnikov obreže1 zemljišč »žaroma naprav s P° eebno odločbo Ob. LO. PrO^ taki odločbi je dopustna P11' tožba na OLO Ljubljana.	|
4.	člen
Za prekrške po 1. členu te<| , odloka se kaznujejo krši 1 el denarno kaznijo do 2.000 d
Za prekrške zarodi neizp® nitve določenih del po prveff ( drugem odstavku 2. člena t' v ( odtoka se kaznujejo lmstui obrežnih zemljišč i« lnstn	,
vodnih naprav z denarno k a* (
jo do 2.000 din.
Upravnokazenski postopek ^ ; vršuje na prvi stopnji sodn »j , prekrške pri Obč. IX) Me*"0 po določbah Temeljnega za*0 1 o prekrških.
objave
5. člen
Te odlok velja od ■ Glasniku«.
Predsednik	^
Občinskega ljudskega odb° Ivan Vidali. 1. r.

Odlok
i potrditvi zaključnega iroračuna občine Vrhnika ** 1955
1. člen	.«
Potrdi se zaključni ra<-u’Vni#1 ačuna občinskega LO Vrb a leto 1955 s sledečimi do ;i in izdatki:
»«6-:
rdatkl
2.232/jL/ .
34.493-98*, k, 477.->3f/ ‘
Skupaj 37.2°3 fiZ '
ika za leto 1955 je sestavi ega odloka.
4. člen	gl/
Odtok stopi v veljavo P ^ ivi v -Glasniku«, uradne
llu okraja Ljubljana.
Predsednik
Občinskega LO 1 r,
Janci Brenči'