Stanovsko poli tisk o glasilo J. V. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani H Mesečna priloga »Vrosveta« E
UrodnUtvo In uprava l Ljubljana. Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem na sprejemamo. Uhaja vsak četrtek. Naročnina letna 60 Din sm inozemstvo SO Din. Član! sekcije J. V. U. plačajo lisi s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Polt. ček. rai. 11. 197. Telefon 3112
Težke razmere ¥ JUU
Stanje v Udruženju postaja izredno težko. V trinajstih letih ne moremo reči. da so se ublažile glavne hibe. Niso se Odpravili kvarni pojavi, razen par let, ko so prestali, a so se zato tem bolj stopnjevali.
Med take kvarne pojave spada neprestana borba enega dela učiteljstva z južnega teritorija proti izvršni upravi, pa naj bo ta ali ona. Kot posledica tega so nedisciplinirane in neparlamentarne glavne skupščine, ki ne pridejo do mirnega dela, temveč v največjem hrupu in neredu rešujejo vsa in tudi najvažnejša vprašanja. Glasovanja Se vrše v največjem hrupu in v obliki, ki nikakor ne daje garancije za nesporen rezultat. Na skupščinah se pojavlja neprestano zahteva po odstranitvi in padcu predsedstva in izvršne uprave, in to pred potekom poslovne dobe, pa naj bo predsednik ta ali oni. Jasni razlogi se ne prikažejo. Upravi se očita nasilje, a konkretne argumentacije izostajajo ali se pa tako pristrano iznašajo, da ne dajo razlogov za upravičenost tako hrupnim in kategoričnim zahtevam. Vse to ovira normalno delo v Udruženju, jemlje ugled Stanu ter zmanjšuje uspehe.
Iskati vzroke je težko, kajti kolikor predsednikov, toliko je različnih razlogov, na podlagi katerih se stavijo iste zahteve in se uporabljajo ista sredstva za zrušenje uprave. Vsak drobec nepravilnosti se spretno izrabi za ustvarjanje nerazpoloženja, mirnemu tehtanju zadeve se izogiblje z ene in druge strani. Pomešani so osebni razlogi, pomešani lokalni. Mnogo nas je in različno smo vzgojeni...
Vsekakor pa je iskati preventivna sredstva, da se glavne hibe odpravijo in pridemo vsaj v bodoče do normalnega stanja v Udruženju. do rednega dela in do parlamentarnih skupščin.
V zmoti je, kdor misli, da bi bil po padcu uprave vzpostavljen red in mir. Saj se je že izvršila izprememba Uprave, a po malem presledku je pričela ista borba znova in skupščine so bile enake, in rezultati isti.
Prav v sedanjem primeru z izglasovanjem zaupanja ali nezaupanja in odstopom izvršne uprave borba ne bi končala, temveč bi se celo poostrila. Zavedati se moramo, da je na drugi strani skupina, ki stoji opoziciji nasproti, jako močna. Poleg pogreškov, ki jih je naše zastopstvo navedlo upravi, je treba tehtati tudi pozitivne strani pri tem delu ter upoštevati tudi stvarno in pošteno delo za stan in Udruženje, ki ga ne more osporiti niti opozicija. Nesporno je, da se v ekonomskem pogledu prilike v Udruženju popravljajo in lepo urejajo, kakor tudi, da uprava nastopa odločno proti ko-ruptnim pojavom, zaradi česar ima često težko stališče. V pogledu upokojencev — bodimo si na jasnem — je bila svojecasno prav naša zahteva, naj se prepusti Udruženje, ki ima urejati prilike za aktivno učiteljstvo, v prvi vrsti aktivnemu učiteljstvu. Enako smo prav sami svojecasno naglašali, da ni zdravo, če obstojajo uprave Udruženja iz uradništva državne uprave, ker ima s tem Udruženje vezane roke. Vse to pa zgolj iz načelnih razlogov. Izjeme So povsod, a načelo je gotovo zdravo.
Tudi v sedanjem primeru ni bilo tako nujnih razlogov, da bi se morala uprava absolutno zrušiti na tako hiter, predčasen in nenormalen način. Iz gornjih pozitivnih razlogov se je večina našega zastopstva na seji glavnega odbora dne 13. t. m. v Beogradu izrekla za zaupanje izvršni upravi, če bo prišlo do glasovanja. Istočasno je pa predsednik sekcije izjavil, da se mu glasovanje o zaupanju ali nezaupanju pod danimi okoliščinami sploh ne zdi oportuno ker s tem spor ne bo rešen, če se hočejo ublažiti strasti v interesu saniranja prilik v Udruženju in najti bazo za sporazumno rešitev. Izhod iz situacije ne bo rešen s preglasovanjem, temveč le z obojestransko uvidevnostjo in popuščanjem. Preko osebnih vprašanj je treba najti bazo za odstranitev kvarnih pojavov v Udruženju.
Iz tega razloga je zastopstvo naše sekcije predlagajo kot izhod, da ostane izvršni odbor v svoji sedanji funkciji, sporne zadeve naj se pa prenesejo na odbor predsednikov vseh sekcij, ki bodo prevzeli odgovornost za vzpostavitev normalnega stanja v Udruženju.
Člani glavnega odbora iz dravske banovine so se držali stališča, ki so ga zaVzeli upravni in nadzorni odbor ter predsedniški zbor lekcije v Celju, katero stališče so si osvojila tudi sreska društva JUU dravske banovine.
Zaradi napetega, ultimativnega stališča obeh skupin še ni dana podlaga za realizacijo tega izhoda in predlog ni imel uspeha ter ga ne bo imel, dokler nanj. poleg izvršne uprave, ne bodo pristale vSe sekcije.
Stanje v Udruženju postaja izredno težko, ker se boj ne vrši Več samo proti upravi, temveč se je z napovedjo abstinence in bojkota s strani opozicije pričelo i rušenjem same organizacije in njenih materialnih in moralnih osnov. Na drugi strani je tudi skupina proti opoziciji jako močna in nepopustljiva.
Jako je obžalovati, da se v tem važnem času ne najde razumevanja za neobhodno potreben sporazum in vzpostavitev kompaktno-sti učiteljstva v državi. Interesi učiteljskega stanu, šole in države zahtevajo neodložljivo rešitev tega vprašanja, da se prepreči oslab-ljenje in razkroj Udruženja. To bi bilo očito na škodo ne samo stanu in šoli, temveč tudi
državi v pogledu konsolidacije razmer, pri čemer pripade učiteljskemu stanu važna naloga.
Sekcija bo ponovno poslala posredovalni predlog v gornjem zmislu na izvršno upravo in vse sekcije ter bo od stališča do istega Odvisno tudi postopanje in zadržanje sekcije do Ostalih sekcij in izvršnega odbora.
predpisov pravil. Hotelo se je ustvariti v javnosti efekt za vsako ceno, pa čeprav proti pravilom, ki so danes veljavna.
4.	Ravno tako nepravilno je bil objavljen v javnosti potek zadnje skupščine. Opozicija oporeka v listih vsak sporazum, dosežen v posameznih odborih, ki se je nanašal na debato v plenumu skupščine. Gre preko vseh dogovorov predsednika udruženja S predstavniki posameznih sekcij glede nadaljevanja skupščinskega dela prvi dan in se enostavno poudarja, da je predsedstvo postopalo samovoljno in zaključilo skupščino brez vsakega kontakta. Dasi so se izognili poimenskemu glasovanju pri poročilih finančnega odbora, ko je to želela večina in je želel tudi odbor, vendar trdi danes opozicija, da odbor nima veČine članstva v udruženju.
5.	Kar se tiče sedanjih pravil udruženja, je ugotovljeno, da je sedanja opozicija oporekala njihovo veljavnost s trditvijo, da ne odgovarjajo željam vsega učiteljstva. Težišče spora je v vprašanju pravic upokojencev in učiteljev, dodeljenih drž. prosvetnim oblastem, da bi mogli biti izvoljeni v odbor, nadalje v vprašanju o proporcionalnem sistemu volitev in nazadnje v vprašanju tajnega glasovanja.
Glavnemu odboru so znani vsi projekti za spremembo pravil in vsa prizadevanja, da se pravila spremenijo. Ravno tako so glavnemu odboru dobro znane vse okolnosti, ki jih je treba upoštevati pri spremembi pravil. Izvršni odbor smatra, da brez popolne pomoči in solidarnosti ni mogoče rešiti vprašanja o spremembi pravil. Dokler se pa ta ne iz-premenijo, se mora vršiti vse delo v zmislu njihovih predpisov. Ako obstojajo nejasnosti, tedaj smatra izvršni odbor, da je za tolmačenje poklican edinole glavni, odnosno izvršni odbor, ki je dobil mandat neposredno od skupščine a ne da izdajajo tolmačenja posamezne manjše edinice udruženja, ali posamezniki, kakor se je to zgodilo v nekaterih krajih in celo v Beogradu.
6.	Nazadnje je ugotovljeno, da je nepravilna kritika dela sedanjega odbora imela za posledico preveliko občutljivost članstva, tako da je borba v poslednjem času prežeta z nestrpljivostjo. To je vplivalo tudi na posamezne vidne predstavnike sekcij in sreskih društev, ki so do pred kratkim podpirali izvršni odbor pri težkem delu in so odstopili s svojih dosedanjih položajev, ali pa so se orientirali proti svojemu dosedanjemu prepričanju.
Radi vsega navedenega sta soglasno sklenila izvršni in nadzorni odbor na svoji seji ob polnoštevilni udeležbi po vsestranski razpravi naslednje:
a)	da vsi člani izvršnega in nadzornega odbora stavijo na razpoloženje svoje položaje;
b)	da se skliče seja glavnega odbora za 19. oktobra 1933;
c)	da na seji glavnega odbora ne prisostvuje izvršni odbor, dasi ima do tega po pravilih pravico;
č) da glavni odbor sprejme sklepe, ki naj razčistijo situacijo.
Dasi sta izvršni in nadzorni odbor prepričana, da sta do sedaj vršila uspešno svoje delo s pomočjo zaupanja večine člinstva, dasi je mandat članov izvršnega odbora mnogo širšega značaja, ker izvira neposredno iz glavne skupščine, vendar se ne želijo člani izvršnega odbora okoristiti s pravico prisostvo-vanja na seji glavnega odbora samo iz dobre volje, da se upošteva želja predstavnikov opozicije.
Soglasno stavljata svoje položaje na razpolago glavnemu odboru izvršni in nadzorni odbor, ker hočeta konzultirati glavni odbor, ali uživata njegovo zaupanje.
Zaupanje ali nezaupanje izvršnemu in nadzornemu odboru se ne more omejiti z ničemer napram poedinim osebnostim teh dveh odborov, kot izvršni in nadzorni odbor: ali naj ostaneta v sedanji svoji sestavi, ali pa naj se jima odreče zaupanje kot celoti.
Ako izvršni in nadzorni odbor uživata zaupanje glavnega odbora, kar naj glavni odbor ugotovi z glasovanjem in pismeno, tedaj bosta oba odbora nadalje vršila svoje dolžnosti do prve redne glavne skupščine, na kateri se bo itak vršila volitev novega izvršnega odbora.
Ako izvršni in nadzorni odbor ne uživata zaupanja glavnega odbora, tedaj naj glavni odbor skliče izredno skupščino, na kateri naj se izvršijo volitve novega izvršnega in nadzornega odbora, upoštevajoč vse predpogoje, da bi se po predpisih pravil mogla vršiti ta skupščina. Samo enega izmed teh dveh sklepov more sprejeti glavni odbor, a je pri tem paziti, da bo v skladu s predpisi pravil. Opozarja se glavni odbor, da izvršni in nadzorni ne bo izvršil niti enega sklepa, ki bi bil v nasprotju s pravili udruženja, ali ne bi bil osnovan na predpisih pravil.
Izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
v Beogradu 15 oktobra 1933. Tajnik: Radojevič. Predsednik: D. Rašič.
J ledij, f^gdpisi vseh članov izvršnega in
irnega odbora.
Poslanica izvršnega in nadzornega odbora
Glavnemu odboru Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
v Beogradu.
Izvršni in nadzorni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki sta bila izvoljena na 11. glavni skupščini leta 1931., sta občutila ne samo zakonsko, marveč tudi moralno težo odgovornosti za vse delo od prvega dne, ko sta prevzela vodstvo udruženja. V tem delu sta kljub mnogim oviram vršila naj-vestnejše svoje dolžnosti, ker Sta imela vedno pred očmi smoter, ki ga začrtavajo pravila udruženja, a pri vsem delu sta upoštevala želje, ki jih je učiteljstvo poudarjalo v raznih resolucijah. Vse delo sta vršila po pravilih in poslovniku ter v duhu sprejetih sklepov skupščine in glavnega odbora.
Vse dosedanje delo izvršnega in nadzornega odbora je imelo več uspešnih rezultatov, ki so bili doseženi ne le z napornim prizadevanjem odbora, marveč s podporo vseh onih članov, ki so izkazovali odboru svoje zaupanje.
Pri organiziranju je bilo doseženo tako število članstva, kot ga nikoli prej ni bilo. To še je doseglo na ta način, da je bila izvedena sedanja oblika organizacije po bano-vinskih sekcijah. Današnja oblika udruženja je pokazala polne življenjske sposobnosti in je kot taka izven vsakega spora.
V	finančnem pogledu je izvedeno najracionalnejše poslovanje in največja važnost, tako da so bili tovariši plačani ne morda z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, marveč iz rednih dohodkoV. To je posledica uravno-vešenja proračuna, ker se je poleg drugih važnih ukrepov dosegla tudi preureditev uprave. V tem pogledu je pokazalo ravno zadnje proračunsko leto suficit v dohodkih, kar je v nasprotju z dejstvi iz preteklega časa. Tudi listi so krili izdatke s svojimi dohodki. Na ta način se je zgodilo sedaj prvič po uedinjenju, da izkazuje udruženje gotovino in da lahko začne misliti na izvedbo drugih svojih nalog. Doseženi uspehi v finančnem pogledu so tem večji, ker so bili doseženi v času največje ekonomske krize.
Z ozirom na predpise sedanjega uradniškega Zakona in zakona o narodnih šolah je pomenilo delo za izboljšanje pravnega in materialnega položaja članstva življenjski in najvažnejši element odborovega prizadevanja. Izdelani pravilnik o postopanju pri zaščiti članstva JUU je pokazal pozitivne uspehe. Tudi v zadnjem letnem poročilu za leto 1933/ 1933. je pregledno obrazloženo delo odbora v tej smeri. Niti sam »izvestajni« odbor zadnje skupščine ni mogel iti preko tega, da ni poudaril, da je imel odbor v tem pogledu zelo širok delokrog in da je temu poslovanju povečal veliko pažnjo.
Mladinski list »Jugoslovenče« kot tretji list našega udruženja predstavlja za udruženje moralno in materialno dobro. Začelo se je z izdajanjem lista povsem brez denarja, a danes je list stabiliziran v materialnem pogledu in glede razpečavanja.
Odborovo prizadevanje za zasiguranje dostojnih učiteljskih prejemkov o priliki sprejetja zadnjih dveh državnih proračunov in finančnih zakonov, je zahtevalo mnogo časa in napora. Vprašanje stanarine, doklad poročenim učiteljicam, napredovanje učiteljstva, kakor tudi skrb za upraviteljska stanovanja, vse to so vprašanja, ki jim je izvršni odbor vedno ob pravem času posvečal posebno pažnjo in podvzemal korake, da so bila rešena v korist učiteljstva.
Sprememba učnega načrta in programa se ni izvršila brez popolnega sodelovanja odbora udruženja. Odbor je bil ob tej priliki veren tolmač učiteljskih mišljenj.
Kakor pri navedenih, tako je izvršni odbor aktivno sodeloval tudi pri reševanju vseh ostalih aktualnih vprašanj. Opustil ni nobene prilike, ko je bilo treba zastopati učiteljske interese. O vsem tem delu so informirani člani udruženja potom obširnih dosedanjih letnih poročil in so se mogli prepričati. da v pogledu razumevanja šolskih potreb in interesov učiteljskega stanu rii bilo nikake razlike med odboTom in članstvom udruženja.
V	zadnjem času sta prišli na dnevni red dve zelo važni vprašanji in to:
1. Vprašanje spremembe zakona o narodnih šolah glede učiteljske stalnosti na službenem mestu, in vprašanje spremembe odredb o disciplinskem postopku.
2. Vprašanje o izpremembi pravil udruženja.
Kaj se je ukrenilo glede prvega vprašanja, je glavnemu odboru znano. Izdelani načrti so bili predloženi merodajnim faktorjem. Izvršni odbor je uspešno zainteresiral vse zakonodajne činitelje in je pričakoval v najkrajšem času pričetek reševanja vprašanja, ki globoko tangira učiteljstvo. Izvršni odbor je bil še posebno zadovoljen, da se ni cd strani članstva izvršila na izdelanih in objavljenih načrtih nikaka sprememba.
Kar se tiče drugega vprašanja glede sprememb pravil udruženja, so glavnemu odboru znane vse faze reševanja tega vprašanja. Začelo se je z neznatnimi spremembami, ki so bile vnesene v pravila na XI. in XII. glavni skupščini, a danes imamo načrt, ki ga pretresajo sreska društva in ki je izdelan po načelu, ugotovljenem na konferenci predsednikov sekcij, ki se je vršila 10. septembra 1933. leta. Vse to je znano tudi glavnemu odboru in članstvu.
Pri reševanju teh dveh važnih vprašanj je izvršni odbor vedno želel pravno in moralno pomoč članstva in je vedno poudarjal potrebo, da pri tem nastopa učiteljstvo skupno in složno. Medtem se ie izkazalo, posebno po skupščini v Ljubljani, da se članstvo udruženja razdvaja pri vprašanju spremembe in spopolnitve pravil. Pred skupščino je bila ustvarjena od strani enega dela članstva posebna atmosfera. Po skupščini je pa nastala taka situacija, da se morajo najti najprej pogoji za stabilizirano delo v udruženju in izvršnem odboru.
Radi tega sta se sestala izvršni in nadzorni odbor JUU na skupno sejo 25. septembra 1933. v Domu udruženja. Na seji se je vršila vsestranska razprava o vsem in se je konStatiralo:
1.	Da neresnično in obrekovalno pisanje opozicije v časopisih proti predsedniku in izvršnemu odboru naravnost ubija ugled učiteljskega dela in učiteljskega udruženja. Ne-osnovana je trditev opozicije, da je predsedstvo samovoljno zaključilo zadnjo skupščino, dasi je bilo v popolnem kontaktu z večino. Neosnovane so tudi vse iznešene neresnice v poročilu manjšine finančnega odbora, da odbor ni ničesar prihranil in da nima prihrankov naloženih pri državni hipotekami banki, kar je odbor pred skupščino demantirál na ta način, da je.pokazal vložno knjižico. Z neosnovanimi trditvami, da niso sedanja pravila delo sedanjega odbora, se je šlo za tem, da se ospori odboru delavnost.
2.	Da je apel opozicije v časopisih, naj se ne sprejemajo listi udruženja in ne plača članarina do zadnjega roka, tako destruktivno delo, da zasluži popolno obsodbo. V opožicionalnem časopisju se skušajo opravičiti članki te vrste z izgovorom, da so se s ten* tolmačila samo pravila, in da ni bilo namena propagirati pasivno resistenco. Medtem je bil objavljen v »Sisaškem glasu« 1. Oktobra 1933. apel odbora sekcije za vardarško banovino, ki pod točko 1 zahteva, »naj člani bojkotirajo službeni list udruženja«. To je jasen dokaz, ki se ne more demantirati. Namera je torej, da se odboru ne nudi materialnih sredstev za delo. Mislimo, da táka nedopustna agitacija, ki materialno ogroža udruženje, in ki je po zakonu kazniva, ne more ostati brez obsodbe.
3.	Konstatirano je nadalje, da so neke edinice našega udruženja začele gaziti tudi pozitivne predpise pravil in poslovnika. Tako je V Beogradu bil sestanek vseh .treh društev s teritorija uprave mesta Beograda. Na tem sestanku je bila sprejeta obsodba dela izvršnega odbora in sekcije mesta Beograda. Dasi čl. 33. pravil predpisuje, kdo predseduje skupščinam, a člen 37. odreja kvorum za sklepanje, in ako čl. 28. predpisuje, da dobijo delegati mandate od svojih društev in ti iznašajo svoja poročila, vendar Se sklicuje sestanek, ki rešuje popolnoma organizačna vprašanja v odsotnosti petih delegatov Sek-cijske skupščine. Poleg tega je ta sestanek sklepal, ne da bi bila prej plačana letošnja članarina, s katero so vezane tudi pravice, in brez predhodno ugotovljenega prava članstva vseh prisotnih. Po izjavi opozicije je imel ta sestanek namen, da »izrazi psihološko nerazpoloženje napram delu glavnega odbora brez ozira na pravno obliko«. Zahteva se torej od odbora polnopravno upoštevanje sklepov tega sestanka, a se noče upoštevati stališče odbora, da se morejo taki sklepi sprejemati samo v mejah pozitivnih
Komunike glavnega odbora JUU
s seje, ki se je vrSila 19. oktobra 1.1, v Beogradu
Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je imel svojo sejo 19. oktobra 1933 povodom sklepa izvršnega in nadzornega odbora udruženja, ki sta stavila svoje položaje na razpolago glavnemu odboru.
Na seji so bili: iz sekcije za dravsko banovino tov. predsednik Ivan Dimnik in člani Josip Kobal iz Ljubljane, Anton Hren iz Maribora in Dušan Šestan iz Ptuja; iz sekcije za savsko banovino tov. prva podpredsednica udruženja Julka Patriarh iz Zagreba, predsednik sekcije Djuro Logomerac iz Zagreba in člani Jovan Mdojevič iz Zagreba in Josip Pezelj iz Osjeka; iz sekcije za dunavsko banovino tov. predsednik Djordje Mirkov iz Novega Sada in člani Branko Jagerovič iz Sombora, Vukosava Špahovska iz Vel. Beč-kereka in Nikola Markovič iz Kragujevca; iz sekcije za primorsko banovino tov. predsednik Peter Grego in član Bonifacije Kalebič iz Splita; iz sekcije za vrbasko banovino tov. predsednik Isaije Mitrovič iz Banjaluke in član Peter Bo<*unoVič iz Tesliča; iz sekcije za drinsko banovino tov. predsednik Stevo Bil-čar iz Sarajeva in član Miroslav Dabič iz Šab-ca; iz sekcije za zetsko banovino tov. predsednik Dušan Velimirovič iz Cetinja; iz sekcije za moravsko banovino tov. predsednik Svetolik Jankovič in člana Čedomir Nedelj-kovič in Dušan Vitorovič. vsi iz Niša; iz sekcije za vardarsko banovino tov. predsednik Mirko Cvetkovič iz Skoplja in člana Uroš Zdravkovič iz Vranja in Bogdan Vešovič iz Prilepa; iz sekcije za mesto Beograd podpredsednik tov. Milutin Markovič.
Iz tega je razvidno, da so bili na seji prav vsi člani glavnega odbora iz vseh 10 sekcij.
Seji je predsedovala tov. Julka Patriarh iz Zagreba, prva podpredsednica JUU.
Po otvoritvi, pozdravu predsednice in po razpravi o dnevnem redu se je prečital eks-poze izvršnega in nadzornega odbora JUU, ki vsebuje pregled in rezultate dosedanjega dela z istočasno zahtevo, da se glavni odbor izjavi, ali ima zaupanje v izv. in nadz. odbor.
Nato se je prečitala izjava devetorice članov opozicije in to tov. Dušana Vitoroviča iz Niša, Dušana Šestana iz Ptuja Nikole Mar-koviča iz Kragujevca, Bogdana Vešoviča iz Prilepa, Dušana Velimiroviča iz Cetinja, Uroša Zdravkoviča iz Vranja, Miroslava Dabiča iz Šabca. Svetolika Jankoviča iz Niša in Marka Cvetkoviča iz Skoplja.
V tej izjavi se zahteva, da izvršni in nadzorni odbor takoj odstopita, da se skliče izredna skupščina radi volitev novega odbora in da vodi tekoče posle udruženja do izredne
skupščine v imenu glavnega odbora član glavnega odbora iz beograjske sekcije. Ako se tej zahtevi ne ugodi, ne bodo podpisani sodelovali v glavnem odboru.
V dolgi debati, ki je trajala ves dopoldan in popoldan do 19. ure, so skušali člani glavnega odbora doseči sporazum med večino in opozicijo. Debatirali so vsi člani odbora.
Ker ni prišlo do sporazuma, je bila debata zaključena in odrejeno poimensko glasovanje o zaupnici izvršnemu in nadz. odboru.
Med glasovanjem je devet podpisancev izjave opozicije zapustilo sejo.
Izid glasovanja je bil sledeči: Za zaupnico izvršnemu in nadzornemu odboru je glasovalo 15 članov. Član beograjske sekcije tov. Miljutin Markovič se je vzdržal glasovanja, a predsednik sekcije iz Sarajeva tov. Stevo Markovič je glasoval proti zaupnici z izjavo, da ima vezan mandat. Po tem so glasovali člani iz osmih sekcij: iz dravske — trije, iz savske — štirje, iz dunavske — trije, iz primorske — dva, iz vrbaske — dva, iz drinske — eden, iz moravske — eden, iz sekcije za mesto Beograd — eden.
Po glasovanju je oddala opozicija predsednici novo pismeno izjavo kot dopolnilo k svoji dopoldanski izjavi, v kateri se trdi, da večina glavnega odbora ne uživa zaupanja večine članstva. — Na to je glavni odbor ugotovil: da sedanji odbor s predsednikom Dam-n-apom Rašičem na čelu uživa zaupanje večine učiteljstva v državi, ker je tudi jasno pokazalo svoje zaupanje na glavni skupščini v Ljubljani.
Po zaključku tega dela je bil pozvan izvršni odbor, ki je po predpisih pravil del glavnega odbora. Seja se je nadaljevala pod predsedstvom tov. Damnjana Rašica. Rešene so bile tekoče zadeve in sprejete direktive izvršnemu odboru za nadaljnje delo.
Ker se je tov. Milic Majstorovič, urednik »Narodne Prosvete«, zahvalil za mesto podpredsednika, katero mesto je do seje glavnega odbora začasno zavzemal, je bil izvoljen za drugega podpredsednika tov. Djordje Mirkov. preds. sekcije za dunavsko banovino.
Končno poziva glavni odbor vse člane in vse odbore Jugoslovanskega učit. udruženja, da nadaljujejo z delom v korist svojega stanu in udruženja ter imajo polno zaupanje v konstruktivno delo glav. odbora in da vdano podpirajo tisk in druge ustanove udruženja.
Na opozicijo se apelira, da uravna svojo akcijo tako. da ne bo škodovala ugledu in interesom učiteljskega stanu in naše organizacije.
Izjava opozicije
Opozicionalni člani glavnega odbora so imeli posebno sejo in izdali naslednje naznanilo:
V	zmislu resolucije, sprejete 21. avgusta 1933. v Ljubljani in sklepov naših sekcijskih odborov, da ne bomo prisostvovali sejam glavnega odbora, dokler je na čelu udruženja odbor Damnjana Rašica, smo prišli na sejo glavnega odbora, določeno za 19. oktobra t. 1., ker je odbor Damnjana Rašica s svojo ostavko izpolnil pogoj, ki je bil določen za naše sodelovanje z izvršnim odborom.
V	zavesti, da je ostavka odbora Damnjana Rašica definitivna in da je rezultat celokupne situacije med učiteljstvom, ki je bila glede zaupanja napram odboru Rašica slaba že od njegovega prihoda, a se je poslabšala po skupščini v Ljubljani, smo prišli z najis-krenejšim namenom, da pomagamo sanirati razmere v organizaciji. Glede tega smo podali že, ko smo prišli na sejo, naslednjo izjavo:
»Zavedamo se, da se nahaja naše udru-ženje v zelo težki situaciji. Radi tega se moramo potruditi, da vse težkoče odstranimo, da nastanejo v udruženju normalne razmere. Prepričani smo, da se bo to najprej doseglo, ako ne iščemo vzrokov in ne mečemo krivde na nikogar, ker bi nas to morda razdvajalo. Namesto tega je bolje, da se bavimo samo z vprašanjem, kako bi se vse to odpravilo in kako bi se vrnil red v udruženje. Ne moremo pa iti preko nekega dejstva, zato ga vsled tega tudi omenjamo. Znano je, da je veliko število učiteljev delegatov letošnje glavne skupščine, ki so bili predstavniki društev in banovinskih sekcij po skupščini sklenilo, da ne bodo sodelovali pri delu glavnega odbora, niti na skupščinah toliko časa, dokler je na čelu udruženja sedanji izvršni odbor. Tako težko situacijo so v mnogem olajšali člani izvršnega odbora s tem, da so podali ostavko, ker so s tem omogočili, da so mogli priti vsi člani glavnega odbora na današnjo sejo.
Mnogi smatrajo, da je to samo manever izvršnega odbora in da se člani izvršnega odbora nadejajo da imajo večino v glavnem odboru, ki se bo upoštevala podane ostavke, kar bi pomenjalo ponovno odstranitev od sej glavnega odbora odnosno od skupščine vseh onih, ki so to sklenili. Pri taki rešitvi bi se situacija ne izpremenila. nego bi se celo poslabšala. Ne mislimo tako in zato smo prišli na to sejo. Smatramo, da so člani izvršnega odbora to ukrenili, ne morda v interesu preglasovanja, marveč ker hočejo predpostaviti skupno sodelovanje in splošne interese svojim osebnim interesom, in ako je tako, jim mi izrekamo svoje priznanje v prepričanju, da se bomo zedinili v tem, da jim damo naše priznanje, sprejmemo ostavko in ukrenemo vse potrebno za nadaljnje vodstvo udruženja in da podpisuje tekoče zadeve v imenu glavnega odbora, član glavnega odbora sekcije Beograd. S postopanjem na ta način ne žalimo, ne ponižujemo in ne krivimo nikogar.
seji sklepa o zaupnici ali nezaupnici izvršnemu odboru.
Potrebno je, da preide eksekutiva v roke predsedniškega odbora, ki bo sestavljen iz vseh predsednikov sekcij, a izvršni odbor odpravlja tekoče posle po sklepih in direktivah predsedniškega odbora.
Izredna skupščina, ki naj se skliče čim prej, naj sprejme pravila in poslovnik, ki ga bo izdelal predsedniški zbor na podlagi načrta, izdelanega po odboru za pravila na skupščini v Ljubljani.
Skupščine, izredne, kakor tudi redne bi vodil podpredsednik, ki ga izvoli glavni odbor, da bi se na ta način mogle skupščine vršiti brez osebnih razračunavanj.
Ker smo tudi mi takoj sprejeli predlog g. Dimnika, so zastopniki savske banovine, ker so uvideli, da bo predlog sprejet, energično zahtevali od podpredsednice, da se prekine s-jja, dasi je podpredsednica v tem trenutku že stavila predlog g. Dimnika na glasovanje.
Ko se je seja po tem previdnem manevru zopet nadaljevala, je podpredsednica izjavila, »da se je premislila« in stavila na glasovanje predlog o zaupnici. Ker smo hoteli ostati dosledni prvi izjavi, po kateri se smatra ostavka izvršnega odbora za definitiv-no, nismo hoteli sodelovati pri glasovanju o zaupanju in nezaupanju in smo zapustili sejo ter nismo več sodelovali pri delu. Razlog za to, da nismo glasovali o zaupnici, je poleg drugega tudi v dejstvu, ker del članov glavnega odbora ni izraz pravega učiteljskega razpoloženja, ker je v nekaterih sekcijah nastalo drugačno razpoloženje, nego je bilo tedaj, ko so bili oni izvoljeni za člane glavnega odbora. Tako na primer: zastopnik sekcije Beograd ni glasoval proti izvršnemu odboru, dasi je vse učiteljstvo te sekcije proti izvršnemu odboru. Predsednik vrbaske sekcije Isaije Mitrovič je glasoval za izvršni odbor, dasi je, ko je podal ostavko na članstvo v glavnem odboru, dvakrat trdil, da je v organizaciji bolestno stanje in da je izvršni odbor v razpadanju, a poleg tega je tudi učiteljstvo vrbaske banovine po večini proti izvršnemu odboru. Za izvršni odbor je glasoval tudi Peter Bogunovič, ki je s tem, da je bil premeščen iz vrbaske banovine, prene-
hal biti član glavnega odbora. Glasoval je za izvršni odbor tudi Čedomir Nedeljkovič, član glavnega odbora iz moravske banovine, dasi je sekcijska skupščina dala njemu, kakor tudi ostalim članom vezan mandat za nezaupnico izvršnemu odboru, ker je tudi on lastnoročno podpisal ta sklep. Nazadnje je glasoval za izvršni odbor tudi sam g. Dimnik, dasi je prej predlagal in nekajkrat izjavil v imenu svojih tovarišev, da je neoportuno v interesu saniranja razmer v udruženju, da se sploh glasuje o zaupnici.
V potrditev gornjega našega mišljenja naj služijo naslednje številke: števila 10 članov glavnega odbora, ki so proti izvršnemu odboru, je treba prišteti tudi te glasove: Beograd 1 glas, ker se je beograjsko učiteljstvo tako izjavilo; en glas več iz moravske banovine; en glas iz zetske banovine, ker je ta po številu članov pred primorsko in vrbasko banovino, ki imata po dva člana, a zetska samo enega, dasi ima sama skoro toliko članov, kolikor obedve skupaj; en glas več iz vrbaske banovine, ker se je redna skupščina izjavila proti izvršnemu odboru z 10 : 11.
Iz teh številk je razvidno pravo razpoloženje učiteljstva, ki kaže, da je 14 članov proti izvršnemu odboru, a 12 za. Te številke najboljše kažejo, da so med onimi, ki so izglasovali zaupnico izvršnemu odboru, tudi taki, ki niso pravi izraz razpoloženja svoje banovine. Vsled tega tudi sedanji glavni odbor ni kvalificiran, da daje zaupnico odboru Damnjana Rašica, niti v zmislu teh konsta-tacij, niti v zmislu pravil. Upravičena je edino skupščina.
Vse delo glavnega odbora na seji 19. t. m. glede vprašanja, radi katerega je bil sklican, ni bilo v korist zboljšanja razmer v organizaciji. nego so se te s tem delom še poslabšale. Na ta način je še enkrat dokazano, da so na čelu našega udruženja osebe, ki sistematično in zavestno ovirajo saniranje razmer v njem.
Po tej situaciji se bomo držali prejšnjih sklepov, ker je sodelovanje z njimi onemogočeno po navedenih okolnostih.
Sledijo podpisi devetih članov glavnega odbora, katerih imena so navedena že v komunikeju.
Članstvu JUU dravske banovine
Dosedanjim članom izvršnega odbora izrekamo priznanje za ta njihov postopek, in ako sprejmemo njihovo ostavko, jo smatramo kot gotovo dejstvo in vsled nastalih okolnosti prevzemamo nadaljnje poslovanje udruženja. Ako se ne bi tako postopalo, nego bi se stalo na stališču, da glavni odbor more in mora sprejeti ali zavrniti ostavko, odnosno izjaviti zaupanje ali nezaupanje, tedaj bi se ne moglo ustvariti v nobenem od teh dveh primerov potrebna sloga. Radi tega izjavljamo v tem primeru, da mi v nobenem primeru ne pristanemo na to, da se nas v tem vprašanju preglasuje, nego bomo takoj zapustili sejo ter ne bomo več sodelovali v nadaljnjem delu glavnega odbora. Vso odgovornost prepuščamo onim, ki tako želijo in pripominjamo, da nas ni bilo treba niti pozivati.
Nadejamo se, da ne misli na kaj takega nihče izmed nas in to iz naslednjih razlogov:
1.	Ker tudi v primeru, da bo večina za zaupnico, bi bil to zanje in za njihove tovariše težak udarec in pri takem dejstvu se ne bi mogla vzpostaviti potrebna sloga.
2.	Ako bi se z večino glasov izglasovala zaupnica, bi v bodoče oni, ki so se odločili, da ne bodo sodelovali pri skupnem delu s sedanjimi člani izvršnega odbora, nadaljevali z abstinenco in zopet ne bi bilo skupnega dela.
3.	Ker je v nekaterih sekcijah, odnosno društvih, nastalo drugo razpoloženje nego je bilo pri volitvi odbora, niso nekateri člani sedanjega glavnega odbora iz notranjosti več pravi izraz razpoloženja svojih sekcij, — primer beograjska sekcija — vsled tega tudi tu sprejeti sklepi ne bi bili izraz pravega učiteljskega razpoloženja.
V	sedanjih razmerah je edini forum, ki more biti izraz pravega razpoloženja, skupščina, ki naj se čim prej skliče. Ako sedanji člani izvršnega odbora mislijo, da je potrebno, da zahtevajo zaupnico, naj to naredijo na skupščini in ne tukaj. V primeru, da jo na skupščini dobijo, izjavljamo, da bomo to sprejeli in se pokorili vsakemu skupščinskemu sklepu.
Prosimo, da se nam veruje, da smo to ukrenili v najboljši, nameri ter popustili do skrajnih možnih mej, ker smo računali pri tem z občutljivostjo mnogih. Verujemo, da je to najboljši in najčastnejši izhod za vsakega in torej tudi za člane izvršnega odbora. Ako bi se ta naša izjava sprejela, smo pripravljeni smatrati jo kot. da ni bila preči-tana in dopustiti, da se v zapisniku niti ne omenja.
V	koliko je bil ta naš korak pomirljiv se vidi po tem, da se je za našo izjavo zavzel tudi predsednik za drinsko banovino, a g. Ivan Dimnik, predsednik dravske sekcije, ki sicer ni nikoli veljal za pristaša našega stališča, je podal v smislu gornje naše izjave in v zmislu sklepa predsednikov učiteljskih društev dravske banovine naslednji predlog:
Glavni odbor smatra, da ni oportuno, in v interesu pomirjenja strasti, da se na tej
Dne 19. t. m. se je vršila v Beogradu seja Glavnega odbora JUU, ki naj bi uvedla normalne razmere v naše Udruženje. Seja pa ni imela uspeha in so podrobnosti o poteku in stališču obeh skupin razvidne iz komunikejev, ki so izšli po seji.
S tem so postale razmere v Udruženju izredno težke.
Ni misliti, da bi bilo z odstopom izvršnega odbora vprašanje rešeno, ker grozi s tem trenotkom nova borba z druge strani. Korenine vsemu so globlje!
Edini izhod iz situacije, da se strne učiteljski stari, da se urede normalni odnosi v Udruženju ter da jenjajo metode boja, ki niso naperjene samo proti upravi, temveč rušijo tudi organizacijo samo in njene materialne in moralne temelje, je popuščanje na obeh straneh in zdrava stvarna osnova, na katero bi pristali obe skupini.
Poudarjajoč storjene pogreške in upoštevajoč stvarno pošteno delo za stan in organizacijo, ki ga ne osporava niti opozicija, smo člani Glavnega odbora iz dravske banovine, razen enega, glasovali za poverenje izvršni upravi. Vsi člani pa smo dosledno zastopali kot izhod iz situacije in za notranje normaliziranje razmer ter vzpostavitev osnov za zdravo borbo stališče, ki so ga sprejeli kot pogoj za ozdravljenje razmer upravni in nadzorni odbor ter predsedniški zbor sekcije. Sreska društva dravske banovine — razen enega — so ostala trezna pri razsojanju položaja ter so se vzdržala opredelitve napram centralni upravi, pač pa so se pridružila stališču upravnega in nadzornega odbora ter predsedniškega zbora sekcije, ki zahteva za ozdravljenje razmer v JUU za nujno potrebno nastopno:
1.	V svrho ojačanja avtoritete vrhovnega vodstva Udruženja je treba prenesti vrhovno upravno oblast iz izvršnega odbora na predsedniški odbor, ki bi obstojal iz poslevode-čega predsednika oziroma poslevodečega podpredsednika centralne uprave v Beogradu centralnega tajnika in blagajnika ter vseh predsednikov sekcij. Izvršni odbor bi bil samo posvetovalni in izvršilni organ sklepov in odločb glavne skupščine, glavnega odbora in predsedniškega odbora. S tem bi prišlo pri reševanju poedinih vprašanj do izraza tudi pravo mišljenje vsega učiteljstva ter bi imeli sklepi potrebno avtoritativno silo in zaslom-bo v članstvu. Centralna uprava bi bila tem potom točno informirana o celotnem položaju v državi. Odgovornost za redno delo in položaj v Udruženju bi nosili solidarno vsi predsedniki sekcij.
2.	Predsedniški odbor bi izvolil iz svoje srede predsednika in podpredsednika, ki bi predsedovala predsedniškemu odboru in glavnim skupščinam. S tem bi imelo predsedstvo na skupščinah potrebno avtoritativno silo in zaslombo v sekcijah, kar je neobhodno potrebno za izvajanje sklepov in vodstvo glavnih skupščin.
3.	Za glavne skupščine je treba izdelati takoj projekt skupščinskega poslovnika, ki naj ga — po pristanku vseh sekcij — odobri glavna skupščina. S tem bo dobil vso avtoritativno silo in zaslombo, ki sta potrebni za redno poslovanje skupščin.
4.	Centralna uprava brez pristanka predsedniškega odbora, odnosno v lokalnih zadevah brez sporazuma s sekcijo, nima izvrševati intervencij. .
ako ne sporoče centralni upravi zaščitnih primerov, v katerih je treba intervenirati.
Predsedniškemu odboru je treba naročiti, da organizira in izvede najširšo akcijo za uve-Ijavljenje učiteljske stalnosti, ureditev zakonitih predpisov glede nameščanja in premeščanja učiteljsstva ter za pridobitev modernega disciplinskega postopka.
5.	Vse obremenilne zadeve, ki zadevajo poedinca kot člana ali kateregakoli funkcionarja je treba izročiti stanovskemu razsodišču v razčiščer.je, zaradi česar je treba takoj uveljaviti že izdelani pravilnik o stanovskih razsodiščih za centralo, sekcije in vsa sreska društva.
6.	V svrho izvedbe gornjih načelnih zahtev je treba sklicati izredno glavno skupščino, ki naj brez osebnih razračunavanj izvede samo gornje načelne zadeve ter sprejme v skladu z ostalimi stališči, ki jih je sprejel odsek za pravila na letošnji glavni skupščini v Ljubljani, spremembo pravil po gornjih načelih.
Kot glavne zahteve so člani glavnega odbora iz dravske banovine iznesli na seji 19. t. m. naslednje:
1.	Da se pripravijo izpremembe pravil v zmislu zahtev našega komunikeja ter skupščinski poslovnik za izredno skupščino;
2.	da vrši izvršni odbor vse priprave za izredno skupščino le po nalogih, ki jih prejme od odbora predsednikov sekcij;
3.	da skupščino vodi pri stvarnem delu neprizadeta oseba t. j. podpredsednik, ki ga izvoli glavni odbor izmed sebe;
4.	da se izvrši izredna skupščina brez vsakih osebnih razračunavanj.
Zaradi napetosti obeh skupin s svojim posredovalnim predlogom nismo uspeli, četudi je načelno na predlog pristala opozicija in večina članov glavnega odbora.
V informacijo bo prinašal »Učit. tov.« tudi oficijelne objave poedinih sekcij, v kolikor nam bodo dostopne, nikakor pa ne polemičnih zadev iz časopisja, ki niso zanesljive, kakor smo se prepričali na seji.
Na članstvo apeliramo, da ostane kompaktno in zvesto zahtevi, ki jo je sprejel predsedniški zbor naše sekcije. V interesu stvari je. da se v dnevnem časopisju ne vrši polemika o notranjih zadevah v Udruženju, ker nam to jemlje ugled v javnosti. Za vsako ceno je treba preprečiti, da bi se destruktivna borba, in uporaba sredstev, ki rušijo tudi organizacijo samo. prenašala na naša tla. V to svrho svarimo pred tendencijoznimi in pri-stranimi poročili napra,m članstvu in prenagljenimi ukrepi s strani sreskih društev.
Članstvo pozivamo, da v polni meri dela na strokovnem polju in na polju javnega udejstvovanja dalje, da bomo vkljub vnanjim pretresljajem na lastnem področju izvedli program, ki ga je začrtala banovtinsk^ skupščina in da, gornji pretresljaji ne bodo ovirali našega dela.
Sekcija bo ponovno predložila zahteve našega komunikeja ostalim sekcijam in izvršni upravi ter bo od tega odvisno tudi nadaljnje stališče napram poedinim sekcijam in napram izvršni upravi.
Člani glavnega odboraJUU dravske banovine: Dne 20. X. 1933.
DAMSKI jesenski in zimski PLAŠČ,
ki vam ga dobavi
Nizka cena!	DRAGO GORUP & Co.	Nizka cena!
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 16 I.
je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo.
Splošne vesti
ZA NAŠE BREZPOSELNE TOVARIŠE!
Odpri srce, odpri roke!
Prejšnji teden so zborovali v Ljubljani v Delavski zbornici naši brezposelni tovariši-abiturienti in priredili ob tej priliki zelo pester trodnevni tečaj, iz katerega programa smo videli lahko vsi, da se ti naši tovariši(ice) resno pripravljajo za svoj vzvišeni poklic in jih tudi beda, v kateri se nahajajo sedaj, ne ovira v njihovem lepem stremljenju. Zato zaslužijo od nas vso pohvalo, a tudi pomoč. Pričela so se učiteljska redna zborovanja in na njih se pretresajo važna stanovska vprašanja, med katerimi zavzema prvo mesto pomoč našim brezposelnim tovarišem. Mnoga društva so se že oddolžila s svojim skromnim darom, a mnoga še čakajo. Tudi novomeško učiteljsko društvo je pretresalo na" svojem zboru v soboto 21. t. m. ter prišlo končno do sklepa, da vsak organiziran član(ica) odrine mesečno po 1 Din za brezposelni sklad. Prepričan sem, da bo utrpel lahko vsak izmed nas bori 1 Din mesečno, da ga položimo v fond za naše nezaposlene tovariše(ice), ki čakajo, kedaj bodo smeli tudi oni'delati z nami. Vem, da je ta klic in predlog danes zelo na mestu in bo gotovo naletel na odprte roke in odprto srce. Tovariši! Tovarišice! Vsi z malim darom pomagajmo njim, ki so naši! Vse učiteljstvo dravske banovine, organizirano v JUU, bo s tem svojim korakom pokazalo, da ljubi res s srcem svojega bližnjega trpečega tovariša! Še enkrat: odpri srce — odpri roke!
Marjan Tratar, Mirna peč.
—	Spremembe v prosvetnem ministrstvu.
S kraljevim ukazom sta postavljena: za načelnika splošnega oddelka prosvetnega ministrstva dosedanji načelnik oddelka za osnovnošolski pouk Miladin Šavarlič, za načelnika za osnovnošolski pouk pa Dušan Jakšič, dosedaj načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu.
—	Učiteljstvo iz Ljubljane in ljubljanske okolice opozarjamo, da se vrši dne 6. novembra t. L koncert »Učiteljskega pevke ga zbora«. Koncert bo jako zanimiv in se bodo izvajale skladbe, ki jih še niste čuli. Nastopita pa tudi ženski in moški zbor našega držav, učiteljišča, torej naša učiteljska mladina, naš pevski in stanovski naraščaj. S solom bo nastopil g. mojster Julij Beteto. Dne 7. novembra nastopi Učitelj, pevski zbor v Zagrebu, kjer vlada veliko zanimanje za koncert. Dolžnost vsakega učitelja je, da poseti koncert ter animira tudi svoje prijatelje in znance, da pridejo na koncert, ki bo v čast našemu stanu ter bo z našo pomočjo in obiskom tudi s strani ostalega občinstva pripomogel,k ugledu našega stanu v javnosti.
—	Članstvu JUU iz Ljubljane in okolice.
Jugoslovenska Čehoslovaška Liga v Ljubljani priredi v petek 27. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union akademijo v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Prosimo članstvo, da se te pomembne proslave polnoštevilno udeleži.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
—	Članstvu JUU — sekcije Ljubljana
na znanje, da so položnice štev. 11.197, 10.042 in 15.613 odslej naprej neveljavne. Uporabljajte za JUU le položnice št. 11.153, za Mlad. matico pa št. 15.744. — Blagajnik.
—	Tečaj brezposelnih učiteljskih abitu-rientov se je vršil v dneh 19., 20. in 21. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Udeležilo se ga je okrog 300 absolventov obeh slovenskih učiteljišč, ki so vse dni vneto sledili gg. predavateljem in z velikim zanimanjem posegali v debato o perečih vprašanjih. Tečaj je uspel nad vse pričakovanje dobro. Obširno in izčrpno poročilo priobčimo v prihodnji številki.
—	Mladinska matica. Kraljevska banska uprava je priporočila »Mladinsko matico« z nastopnim odlokom: »Glede na važno kulturno misijo, ki jo vrši med šolsko mladino »Mladinska matica« s svojimi rednimi in izrednimi izdajami, ter glede na to, da bo njeno glasilo »Naš rod« kot glasilo Podmladka Jadranske straže dvigalo nacionalni duh v naši mladini, govoreč o lepoti, pomenu in važnosti našega morja, poziva kraljevska banska uprava vsa vodstva šol, da priporoča mladini naročitev na »Naš rod« in na publikacijo Mladinske matice. Istotako se nabava teh publikacij priporoča vsem šolskim knjižnicam. Mladinsko matico je priporočilo ministrstvo prosvete z odlokom O. n. br. 51.443, z dne 30. julija 1931.«
—	Za poplavijence v Strugah je nabralo učiteljstvo šole Sv. Jakob ob Savi pri prebivalcih občine Podgorica in Dragomelj 600 Din. Nabrani denar so nakazali upraviteljstvu šoie v Strugah. Posnemajte vrle tovariše in tovarišice od Sv. Jakoba.
—	Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj izredni občni zbor 13. nov. 1933. ob 20. uri v magistratni posvetovalnici. Ljub ljana, Mestni trg. Dnevni red: 1. Čitanje Sa-vezovega akta in poročila o reviziji zadruge. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti.
TOVARIŠI(CE)!
Osebne zadeve
—i Napredovali so v VIII. skupino: No-vačan Julijana, učiteljica v Dramljah.
—i Prevedeni so v IX. skupino učitelji (ce): Pucelj Franja iz Vel. Lašč; Pavline Ana iz Trnja; Krajcar Ivan iz Mežice; Humer Ida iz Turnišča; Carlavaris Ana iz Nove cerkve; Podboj Veronika od Sv. Bolfenka; Šiška Ana iz Žalne.
Učiteljski pravnik
IN ŠE SO ZAMUDNIKI ZA NAPREDOVANJA
§ Tovariši upravitelji, ki žele dobiti za šolo izpolnjen »Pregled poviškov« in za učiteljstvo izpolnjene tablice »Moji prejemki«, naj sporoče po dopisnici semkaj.
—§ Dekret o priznanju period, poviška,
ki ga je priključiti prošnjam za napredovanja, je založila Učiteljska tiskarna.
Obrazec je izpolniti le z imenom in podatki. Olajšajte si delo s ceneno tiskovino, ki jo dobite v knjigarnah Učiteljske tiskarne.
Mladinska matica
I. številka Našega reda je izšla te dni in prinaša tole vsebino:
Srečko Kosovel: Vrabček zoblje. Srečko Kosovel: Brinjevka. France Bevk: Dediščina. Iv. S. Turgenjev: Dva bogataša. Krista Hafnerjeva: Šimnov Lipe. Zdravko Ocvirk: Na grob bom rože mamici ponesel. Miha Maleš: Mali grad v Kamniku. Bogomir Magajna: Kaj bi rekel Italijanček Marijanček Marianu. Lavo Čermelj: Z barbatskimi ribiči na nočnem lovu. Jadranska straža v Splitu. Vsem članom Podmladka Jadranske straže. Jadranski stražarji. Kaj moraš znati. Franc Pretnar (Marija Kmetova) Marija Grošljeva: Soča joče. — Brdavs. — Mihec na Velesejmu. Miran Jarc: Otroci. Joža Herfcrt: Mi smo štirje. — Pred 25 leti v Ptuju in Ljubljani. Maks Ple-teršnik. Vuk Stefanovič Karadžič. Strahovite septemberske povodnji. Nesreča naših zračnih kril. Mladina piše. Uganke.
Ilustracije so izdelali Milko Bambič, ki je narisal tudi naslovno stran in vinjete, dalje M. Gaspari, O. Gaspari, M. Maleš in Stu-pica.
POZOR!
Mnoge šole še niso poslale seznama naročnikov na »Naš rod«. Ker ne moremo verjeti. da bi na vsej šoli, pa tudi če je to end-razrednica. ne bilo niti enega učenca, ki bi si naročil našo mladinsko revijo, smo uverjeni, da nam niso javili števila naročnikov le, ker niso še zaključili nabiranja. Ker je pa prva številka Našega roda že izšla in bo stal stavek za eventualen ponatis le še nekaj dni, prosimo zamudnike, da se naročijo na list takoj, sicer lahko ostanejo brez »Našega roda« in knjig M. M., ki bodo letos izredno zanimive.
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Za one, ki rešijo uganke v »Našem rodu«
in bodo izžrebani, so določene tri nagrade: par čevljev po meri (dar Bat'e, Ljubljana), pisarniške potrebščine (dar tvrdke Vdovič, Ljubljana, Gradišče) in vezana knjiga Miklavževa noč (dar Mladinske matice). — Pravico do nagrad imajo samo naročniki »Našega roda«. Da ne bodo imeli učenci preveč stroškov za poštnino, lahko zberejo učitelji vse rešitve v razredu in jih pošljejo uredništvu »Našega roda« v skupni kuverti.
Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učiteljske samopomoči! V
tem tednu prejmete položnice za plačilo prispevkov za 310. in 311. smrtni slučaj (Mikuš Anton, Ljubljana in Cenčič Helena, Kamnik). Ker je prispevek malenkosten, se je odločila uprava, da prišteje k temu še prispevek za podporni sklad v novembru in decembru. Stori to zato, ker je v zimskih mesecih običajno vedno več smrtnih slučajev, v januarju pa bo treba plačati tudi upravnino. Tedaj bi izpadel obrok za podporni sklad. Uprava upa, da se članstvo strinja s temi ukrepi. Samci naj torej nakažejo 21 Din, poročeni pari pa 41 Din. Zaostanki za smrtne slučaje so se precej znižali, narasli so pa oni za podporni sklad. Vse te je uprava prištela k prispevkom, ki jih boste nakazovali v novembru. Točno označbo razvidite na položnici. Prosimo, upoštevajte jih in nakažite takoj po prejemu plače. Večje zaostanke je težko plačevati. V podporni sklad je doslej vplačanih 58.425 Din. Posojila iz njega se bodo dajala v smislu določil zadružnih pravil šele po 16. juniju 1934.
Učiteljski pevski zbor JUU
—p Za nami sta spet že dva tečaja; prvi, ki se je vršil 12.—14. t. m. za mešani zbor, drugi pa 21. in 22. t. m. za ženski zbor.
Na prvem tečaju se je zbralo okrog 130 pevcev — 70 članov UPZ ter 60 članov pevskega zbora Državne učit. šole v Ljubljani. Dirigent prof. Sr. Kumar ter člani UPZ, ki sodelujejo pri zboru od njega ustanovitve so izjavili, da zbor še ni bil v taki zasedbi. Želeti bi bilo, da ostane zbor v taki formi še nadalje. Kmalu bo treba dotok članstva v zbor zajeziti. Sprejeti bo mogoče le izmed odličnih najodličnejše.
Po dolgem času se je vendar našla vez med UPZ in našimi bodočimi tovariši. Najboljše pevce(ke) bo treba prikleniti k zboru koj, ko izstopijo iz šole, saj večjega dotoka svežih moči lahko pričakujemo le od te strani, ker redki so slučaji, da vstopajo v zbor starejši kolegi.
Prav lepo je uspel tudi ženski tečaj; red je motil nekoliko tečaj naših abiturientov. Dva tečaja istočasno sta izključena; v bodoče se bo treba taki praksi izogniti.
Imen udeležencev obeh pev. tečajev zaenkrat ne objavimo, saj za zadnje tečaje je opravičilo le bolezen. Se eno prošnjo: Vsi bodoči tečaji brez »akademskih četrti«. To edino hibo naših tečajev treba odpraviti.
7. X. ponovimo koncert v Zagrebu; poleg ljubljanskega programa, zapoje naš ženski zbor še B. Papandopulove: Dodolice.
Šolski radio
—r V. teden. V torek 31. oktobra bo predaval g. Viljem Kus »Kaj je doživel deset-dinarski novec«. Razpored: 1. Kovanje denarja. 2. Potovanje novca po Jugoslaviji. 3. S čim so plačali nekdaj ljudje in s čim danes. 4. Kovinasti denar in njegova dobra stran. 5. Ogled državne kovnice v Beogradu. 6. Štedimo za stara leta. — V petek dne 3. novembra bo predaval g. Miroslav Zor: »O polharjih« po sledečih točkah: 1. Opis in življenje polha. 2. Kako polharji love polhe. 3. Obdelava in uporaba kožic. 4. Polh in polhovka v pripovedki in zgodovini.
Naše šolstvo in prosveta
DELOVNO OBČESTVO VODITELJEV IN VODITELJIC KMETSKO- IN GOSPODINJ-SKO-NADALJEVALNIH ŠOL.
Na temelju § 13. Pravilnika za kmetsko-nadaljevalne šole in na predlog odbora uči-teljstva nadaljevalnih šol za kmetsko mladino vabi banska uprava vse redne učne moči navedenih šol k delovnemu občestvu, ki bo v Celju, in sicer 6. novembra za redne učne moči kmetsko-nad. šol ter 11. novembra za redne učne moči gospodinjsko-nad. šol.
Učiteljska knjigarna
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44 —_ >
3.	Kako more voditeljica ohraniti in okrepiti vez z absolventkami gospodinjsko-nadalj. šol. Govori gdč. 2 a g a r Milena, učiteljica, Ljubečna pri Celju.
4.	Državljanska vzgoja odrasle ženske mladine. — Govori ga. G r u m - S k u 1 j e v a Andreja, učiteljica, Gabrk pri Škofji Loki.
5.	Delo gospodinj.-nadalj. šol v posameznih krajih naše banovine.
6.	Poročila odbornic.
7.	Predlogi.
8.	Slučajnosti.
Ker potrebuje učiteljstvo pri svojem delu na deželi jasnih in praktično izvedljivih smernic, zato banska uprava udeležbo na tem delovnem občestvu toplo priporoča.
Obvezna pa je udeležba za vse voditelje in voditeljice onih nadaljevalnih šol, ki jih je banska uprava v šol. letu 1932/33 formel-no odobrila. Vsem tem voditeljem bo odbor povrnil dejanske potne stroške na železnici in kril vsaj delne stroške za prehrano.
Banska uprava je s posebnim odlokom vsem sreskim načelstvom naročila, da imajo vse redne učne moči vseh kmetsko — in gospodinjsko — nad. šol, ki so že sploh delovale, oziroma, ki nameravajo pričeti v tekočem šolskem letu s poukom, v ponedeljek, dne 6. novembra oziroma v soboto, dne 11. novembra dopust, ki se ne sme všteti v reden letni odmor.
Kdor se namerava udeležiti delovnega občestva, naj to sporoči sreskemu načelstvu in do 30. oktobra 1933 tudi neposredno kmetijskemu oddelku kr. banske uprave v Ljubljani.
Skupno s prijavo je poslati kmetijskemu oddelku banske uprave tudi morebitne samostojne predloge, ki se naj bi obravnavali na delovnem občestvu.
Stanovska organizacija JUU
Ez društev:
Poročila:
+ JUU, SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V ORMOŽU je zborovalo dne 7. oktobra 1933. v Ormožu. Obisk je bil 61%.
Glede obrambnega fonda je večina članstva za to, da prispevamo mesečno Din 0'50. Zahtevamo pa, da se vsako leto poda poročilo o delu in o porabi tega fonda. Tov. predsednik prosi tovariše, da preskrbijo našim brezposelnim abiturientom tajniška mesta pri novih občinah.
Poročilo o banovinski in državni skupščini poda tov. predsednik Megla.
Predlogi:
1.	Sekcija JUU se poziva, da napravi potrebne korake na merodajnih mestih za takojšnjo namestitev brezposelnih abiturientov. V to svrho naj se zasedejo vsa prazna mesta v banovini. Finančno vprašanje pri tem ne pride v poštev, ker so vsa ta mesta sistemi-zirana ter imajo vsled tega tudi proračunsko podlago. Nadalje naj se takoj revidira stalež učiteljstva na mestnih šolah, da ne bodo tam nadštevilne učne moči, dočim trpijo podeželske šole pomanjkanje učnih oseb in so vsled tega prenapolnjeni razredi.
2.	Že pred 4 leti ob likvidaciji »Zvončka« s strani bivše UJU se je pri vseh društvih živo načelo vprašanje reforme našega orga-nizačnega mladinskega lista. Večina društev se je že tedaj izrekla za šolski list-časopis, ki bi naj izpopolnjeval razredno čtivo. Toda po 4 letih izhajanja »Našega roda« smo spoznali, da je vprašanje naše šolskomladinske književ-
I.
Spored delov, občestva voditeljev kmetsko-nadaljevalriih šol.
Otvoritev ob osmi uri zjutraj
v telovadnici okoliške dekliške šole v Celju.
1.	Pozdravni nagovor g. ing. Zidanška Jos., načelnika kmet. oddelka banske uprave.
2.	Življenjski viri zdravega kmetstva. Govori g. šolski svetnik Jože Krošl Ljubljana.
3.	Naše kmetijsko gospodarstvo in zahteve svetovnega trga. Govori g. ing. L u k m a n Fran, sekretar kmetijskega ministrstva — Beograd.
4.	Državljanska vzgoja kmetske mladine. — Govori g. Gosak Josip, šol. upravitelj, Teharje.
5.	Odmevi kmetsko-nadaljevalnega šolstva v različnih predelih naše banovine.
6.	Organizacija kmetske mladine. Govori g. Doberšek Kari. šol. upravitelj, Prevalje.
7.	Poročila odbornikov.
8.	Predlogi.
9.	Slučajnosti.
II.
Spored delovnega občestva voditeljic gospodinjsko-nadaljevalnih šol.
Otvoritev ob osmi uri zjutraj
v telovadnici okoliške dekliške šole v Celju.
1.	Pozdravni govor predsednice delovnega občestva voditeljic ge. Mešiček Anke, učiteljice v Krčevini pri Mariboru.
2.	Naše delo. Govori g. šol. svetnik Krošl Jože, Ljubljana.
Oddelek za učila
Ljubljana • Maribor
nosti še vedno na mrtvi točki, kajti »Naš rod« je v glavnih obrisih še vedno čisto literarna revija s prispevki, ki po večini niso v nobeni ožji zvezi s poukom in ne sodobnim življenjem, razen tega pa tudi večina priobčenega gradiva vsebinsko presega duševno obzorje podeželske mladine, vsled česar se list ne more prav udomačiti po naših šolah. Težko si razlagamo dejstvo, da že letošnja skupščina JUU v Ljubljani ni sprejela sklepov, da se »Naš rod« pretvori v šolski list - časopis. Člani našega društva smatrajo, da se »Naš rod« ne more izpopolniti v šolski list samo s tem, da dobi sedanji list kako novo rubriko ali pa še glasbeno prilogo povrhu, kajti reformo »Našega roda« je treba zagrabiti v celoti, vsestransko in z načelne strani. Vsled tega stavimo sekciji v Ljubljani, posebej pa odboru Mlad. matice v razmišljanje in izvedbo sledeče soglasne sklepe našega društva:
1. Mlad. matica naj se preveč ne zanaša na posamezne nestrokovne časopisne kritike, ki po večini enostransko poročajo o našem organizačnem mladinskem tisku. O usodi, uspehu in napredku učiteljskega mladinskega lista naj sodijo v prvi vrsti strokovni učiteljski krogi, aktivni šolniki in pedagogi, ne pa v toliki meri skoro vselej samo književniki, umetniki in slikarji, ki povrh tega še sami aktivno sodelujejo kot sotrudniki pri listu. V
dokaz temu navajamo poročila, ki so izšla v »Učit. tov!« na podlagi stavljenih vprašanj posameznim knjizčvMkom. Vodilno srher našemu listu naj daje učiteljstvo.
»Učiteljskemu tov.« je bila pred skupščino doposlana serija člankov, predlbjov in nasvetov za reformo našega mladinskega časopisa, ki pa niso bili objavljeni v našem listu. Ker se nadaljevanje teh prispevkov ne objavlja, smatramo, da se je z objavo Ribiči-čevega odklonilnega članka o šolskem časopisu v štev. 42 zaključila debata o teh vprašanjih, vendar želimo, da se nadaljuje z objavo prejetih prispevkov, če so pisani v akademskem duhu in če lahko pripomorejo k razjasnitvi problemov mladinskega tiska.
Cim prej naj Se skliče v smislu skupščinskega sklepa anketa zagovornikov mladinskega časopisa, ki naj razmotrivajo o praktični izvedbi takega lista v naših razmerah. Temu cilju pa se naj približujejo tudi bodoče številke »Našega roda« in sicer tako, da se leposlovno gradivo veže in spopolnjuje z dobrim žurnalističnim gradivom, ki bo imelo neki določen odnos do neposrednega šolskega pouka na eni strani, na drugi pa tudi aktualno vrednost. V listu naj se objavljajo tudi ponatisi vseh dobrih že objavljenih in na svetlo danih literarnih tekstov, ki bi v gotovih prilikah lahko, dobro služili pouku in interesu otrok, dejansko pa ležijo zakopani v težko dostopnih knjigah, zbirkah, koledarjih in starih mladinskih listih. Take vrednote je treba periodično obnavljati in oživljati ter vzgojno izrabljati v ugodnem času. V tem obsegu bi list dosegel svoj književni namen in pedagoško veljavo med mladino naših podeželskih narodnih šol.
Te misli in predloge nam je narekovala skrb in zanimanje za prospeh našega organi-začnega mladinskega tiska z nado, da se dobrohotno upoštevajo in uveljavljajo pri bodočem delovanju Mlad. matice kot odseku naše sekcije.
3. V zakonu o narodnih šolah naj se prilagodi zadnji odstavek § 61. šolskega zakona, da bo ustrezal našim prilikam.
Prihodnje zborovanje bo dne 9. dec. t. 1. v Ormožu
Predsednik: M. Megla.
Tajnica: Olga Šijanec.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KO-ČEVJU je zborovalo 9. oktobra t. 1. v Kočevju. Navzočih 67 članov (ic), to je 53.17%.
Tovariš predsednik je poudarjal potrebo samoizobrazbe našega stanu ter apeliral na tovariše(ice), ki se udejstvujejo v javnih kor-poracijah, da tam v prvi vrsti zagovarjajo interese šolstva in stanu.
Delegata sta poročala o banovinski in glavni skupščini. Dodatno k debati o glavni skupščini je bil sprejet predlog tov. Peter-lina: »Da bo delo na glavnih skupščinah plo-donosno, naj se vsaka sekcija omeji na gotovo število delegatov.«
Društvo posveča pažnjo brezposelnim učit. abiturientom(injam) in jih tudi gmotno podpira.
Društvo se je izjavilo za prispevek po 5 Din za obrambni sklad. Herman Kmet, predsednik. Čok A., tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je imelo občni zbor in zborovanje dne 7. 10. 1933 v Velenju. Navzočih 92.3%.
Navzoči sekcijski tajnik tov. Kumelj je podal situacijsko poročilo. Njegovim izvajanjem kakor poročilu o banovinski in glavni skupščini je sledilo članstvo z zanimanjem.
Delovanju sekcije izreče članstvo popolno Zaupanje z željo, da bi spravila zavožene ražrtičič pri glavnem odboru V dbstojeii tir!
Odseku za brezposelne abituriente damo podpore 100 Din, učiteljskemu domu v Mariboru 300 Din in pedagoški centrali 150 Din.
Članstvo se izreče za obrambni sklad in pravnega konzulenta z zneskom po 5 Din od člana.
Sekcija naj brezpogojno iztirja od društev zaostanke odnosno naj dotična društva črta, ker vpliva neizpolnjevanje obveznosti demoralizujoče na ostala društva! Način iz-tirjanja se mora najti!
Članstvo se naj oklene Učit. samopomoči in Samopomoči za otroke učiteljev.
Vrečko, predsednik. R. Makarol, tajnik.
+ JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo dne 7. 10. 1933. pri sv. Lenartu.
Včlanjenih 42, navzočih 28, t. j. 66%.
Podpredsednik tov. Štuhec otvori zborovanje in prečita poslovilno pismo tov. predsednika Goleža. ki je bil premeščen v Maribor. —
Glede pravnega konzulenta je učiteljstvo soglasno sklenilo, da je isti sicer jako potreben a članarina se s tem ne sme zvišati više od Din 0.50. Poročilo skupne akcije za javno udejstvovanje učiteljstva in obrambo stanu ter izpremembo zak. o nar. šolah se je odposlalo sekciji izpolnjeno v vseh točkah.
Soglasno se sklene, da društvo odstopi kot korporativno včlanjeno od pedagoške centrale in to< iz utemeljenih razlogov, ker isto ni imelo istih koristi, kakor bi bilo želeti, ker knjig sploh ni bilo mogoče dobiti. Priporoča pa, da je lahko vsak posameznik po svoji volji član pedag. centrale.
Ker je bil predsednik društva premeščen, je prevzel njegovo mesto dosedanji podpredsednik Štuhec. Odbor se izpopolni z namestniki.
Za poročevalce so bili izvoljeni:
1.	za tisk tov. Babnik Ivan, učitelj pri Sv. Benediktu,
2.	za izvenšolsko delo tov. Vižintin Rudolf, učitelj pri Sv. Jurju,
3.	za »Naš rod« in »Mladinsko matico«
Ferlinc Anton, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Prihodnje zborovanje bo v začetku meseca decembra pri Sv. Lenartu z začetkom ob 9. uri.
Opozarjamo
na našo veliko izbiro zimslcega blaga i
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
V ANGLIJI NE BO VEČ RAZREDOV Z NAD 50 UČENCI.
2e 1. 1931. je izšel v Angliji odlok, da razredi na nižji stopnji narodne šole ne smejo imeti nad 50 učencev, a razredi na višji stopnji narodne šole ne smejo imeti nad 40 učencev. Seveda se more to izvršiti le postopoma. Konec 1. 1931. je bilo namreč še 8571, a konec 1. 1932. je bilo le še 7686 razredov z nad 50 učenci. Le 76 razredov je imelo nad 60 učencev. Prosvetni minister je izjavil, da bo tudi do konca 1. 1933. znatno padlo število prenapolnjenih razredov. Značilno za angleško šolstvo je, da je danes ena tretjina razredov z manj nego 30 učenci, a tri petine od vseh razredov z manj nego 40 učenci. Ostanek približno 51.000 razredov izkazuje število učencev med 40 in 50. V primeru s številom vseh približno 85.000 razredov je število 7686 razredov z nad 50 učenci zelo majhno, a bo še to odpravljeno.	—ž.
IZ POLJSKEGA ŠOLSTVA.
Nova ureditev šolskega leta in počitnic.
Ministrstvo prosvete je novembra mešeca lanskega leta izdalo naredbo, s katero urejuje organizacijo šolskega leta po naslednjih temeljih.
1.	Šolsko leto traja od 20. avgusta enega leta do 19. avgusta drugega leta.
2.	Šolsko leto se deli na dve polletji in ti pa zopet na dva dela (dve četrtletji).
3.	Prvo polletje traja od 20. avgusta do 22. decembra in se deli na prvo četrtletje do 21. oktobra in drugo četrtletje od 20. oktobra do 22. decembra. Drugo polletje traja od 16. januarja do 15. junija. Tretje četrtletje se začne 16. januarja in se konča 31. marca, četrto četrtletje pa od 1. aprila do 15. junija.
4.	Zimske počitnice trajajo od 23. decembra do 15. januarja prihodnjega koledarskega leta, poletne počitnice pa od 16. junija do 19. avgusta.
Ta naredba velja za vse vrste šol. Velikonočne počitnice v dobi, ko so najdaljši dnevi in največja Vročina ter je začetek šolskega leta določen tako, da zadenejo semestralne počitnice Božič, ko se morejo učenci žrtvovati zimskemu športu. Vidimo, da so bile pri reorganizaciji šolskega leta predvsem upoštevane higienske prednosti.	K.
MEDNARODNA ŠOLA V ŽENEVI
Ko se je ustanovilo v Ženevi Društvo narodov, se je v to mesto naselilo več nego šestdeset mednarodnih institutov ter mnogo novih javnih in privatnih uradov. Stalni člani D. N. in uradniki teh najrazličnejših ustanov so se začeli zanimati za vzgojo in izobrazbo svojih otrok. Zato so trije uradniki pri D. N. (Poljak, Amerikanec in Francoz) pred osmimi leti skupno z ženevskimi pedagogi izdelali predlog, da naj se v Ženevi ustanovi »mednarodna šola«. Ta naj bi bila pristopna otrokom vseh narodnosti in naj ne bi nikogar »raznarodila« tako, da se bodo mogli učenci, čim pridejo v svojo državo, odločiti za ta ali oni poklic.
Šola Društva narodov je bila otvorjena oktobra leta 1924. Po dveh letih je imela šola
že petdeset učencev, dve leti pozneje jih je bilo 90. Danes jih je pa točno 200. Šola je nameščena v lepi zgradbi izven mesta.
Jasno je, da je pristopna vsem. To pomeni vsem narodnostim, katerih je sedaj 27 med učenci. Razen jedra, ki ga tvorijo Amerikanci, Angleži, Francozi in Švicarji, najdemo tukaj zastopane skoraj vse narode. Taka raznona-rodnost je tudi med profesorji. Šolsko upravo in učiteljski zbor tvori 25 oseb. Vse, kar se od njih zahteva je: razumeti duh »Šole« in napolniti z njim svoj pouk.
Šola je za vse; torej tudi za razne starostne stopnje in za oba spola. V to šolo je mogoče vstopiti s šestim starostnim letom in oditi z izpričevalom, ki daje lastniku pravico, da prestopi na kako švicarsko, francosko, angleško ali amerikansko visoko šolo.	K.
MAH OGLASI
Mali oglasi, ki aluiljo v posredovalne In soctaln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJH znesek Din $■—
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
&UHan
RADIRKA
ZA NAVADNE KOPIRNE IN BARVNE SVINČNIKE
GÜNTHER WAGNER k. d.,
Zagreb — Poštni predal št. 94
Damske plašče in obleke
Za gospode po meri Vam nudi po najnižjih cenah
LJUBLJANA. GAJEVA1, nebotičnik
Strojno mizarstvo Mokronog
KUHAR RUDOLF ml.
Prevzema vsa stavbna dela, izdeluje opreme za spalnice, .jedinice, kuhinje, otroške sobice i. t. d.
Cene izredno nizke!
Ugodni plačilni pogoji!
Oglejte si zbirko učil
(aparatov In stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
mmmmKmHammmmmmmmmmmmammmmmsmmm,
Šolske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke

vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
VELETRGOVINI
F« König
c
E I I E
SS
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Mrzla zima, topla pet,
knjiga!
Zakaj odlašate in si ne preskrbite knjig za zimo za svojo knjižnico? Najnovejše knjige dobite vedno pri nas!
Slove n s k a in drugojezična literatura v veliki izbiri. Leposlovje in znanost, zlasti pa še pedagogika so v veliki meri vedno na razpolago.
Knjigarna Učiteljske tiskarne,
Ljubljana, Frančiškanska ul.6
Podružnica Maribor, Gor. gosposka 44
0001000001020201000000020002020100000002010101482302020201018401000002020202020023010101000101000202020100000290