C POVEZANOST LATERALNOSTI OKONČIN Z NJIHOVO SEKVENCIONALNO HITROST JO Franc Agrež doktor kinezioloških znanosti, redni profesor pri predmetu Osnovna motorika CORRELATION BETWEEN LATERALITY OF THE EXTREMITIES ANO THEIR SEQUENTIONAL VELOCITY POVZETEK SUMMARY Raziskava je bila opravljena na vzorcu 48 oseb moš- kega spola, študentov l. letnika Fakultete za šport v Ljubljani. The research was performed on a sample of 48 male students of the first year at the Faculty of Sport in Ljubljana. Informacije o sekvencionalni hitrosti zgornjih in spodnjih okončin so bile zbrane s testi tapingov, in- formacije o dominantnosti okončin pa na osnovi stan- dardnih vprašalnikov. The informatlon on sequential velocity of the upper and lower extremities was gathered with tests of tap- ping, information on the dominance of the extremi- ties with standard questionnaires. Testiranje razlik v sekvencionalni hitrosti med do- minantnimi in nedominantnlml okončinami je bila opravljena s Studentovim t-testom za majhne odvisne vzorce. Testing of differences in sequential velocity bet- ween the dominant and non-domlnant extremlties was performed with the Student t-test for small de- pendent samples. Rezultati raziskovanja so pokazali statistično viso- ko značilne razlike v manifestaciji sekvencionalne hitrosti v prid dominantnih okončin. The results of the research showed a statistically highly significant difference in the manifestation of sequential velocity, favouring the dominant extre- mity. 1.0 PROBLEM Struktura motoričnega prostora, ki se tradicionalno imenuje hitrost, še ni dokončno raziskana. Z gotovostojo pa je mogoče trditi, da čistemu prostoru hitrosti pripada faktor hitrosti premi- kanja udov ali sekvencionalna hitrost. Sekvencionalna hitrost je definirana kot sposobnost izvajanja gibov s kon- stantno amplitudo in maksimalno frekvenco. Poglavitni delež v regulaci- ji tako opredeljene hitrosti pripada me- hanizmu za inverzno regulacijo ago- nistov in antagonistov. Ta mehanizem z maksimalno možno hitrostjo emisije impulzov omogoča hitre spremembe ekscitacije in inhibicije določenih mi- šičnih skupin (agonisti in antagonisti), kar omogoča hitre alternativne gibe. Pomembno vlogo igra pri tem tudi in- terno oblikovanje ritma, ki zagotavlja optimalno frekvenco gibov, ker pre- vzema vlogo signalnega sistema za spremembo aktivnosti mišic pri izme- ničnih gibih. Regulacija tonusa agonis- tov in antagonistov je tudi pomembna za učinkovito izvebo alternativnih gi- banj . Hitrost gibanja bo toliko večja, kolikor se z relaksacijo doseže manjši odpor v gibalni sekvenci neaktivne muskulature. V osnovi gre pri alterna- tivnih gibih za balistične gibe, ki jim agonisti s hitro eksplozivno kontrakci- jo dajo maksimalni začetni pospešek, pravočasna kontrakcija antagonistov pa omogoča zaustavljanje giba ob kar najmanjši možni izgubi hitrosti, nakar se z maksimalnim .začetnim pospeš- kom začenja nova faza gibanja v na- sprotno smer. Gibanja, kot je sekven- cionalna hitrost, so dejansko samo na- videzno enostavna, saj je za uravnava- nje njihove gibalne strukture potrebna aktivnost višj ih regulacijskih meha- nizmov. Z raziskavo se želi ugotoviti, ali pri sekvencionalni hitrosti obstaja pojav simetrije oziroma asimetrije pri alter- nativnih gibih z dominantnimi oziro- ma nedominantnimi okončinami. 2.0 METODE DELA Vzorec merjencev so sestavljali štu- dentje Fakultete za šport v Ljubljani, ki so bili v študijskem letu 1989/90 vpisani v prvi letnik pedagoške smeri študija. Z vzorcem je bilo zajetih 48 oseb moškega spola, starih 19- 21 let, klinično zdravih, brez poškodb gibal- nega ustroja in morfoloških pomanj- kljivosti. Informacije o sekvencionalni hitros- ti zgornjih in spodnjih okončin so bile zbrane s testi tapinga: (1) MHF TR - taping z roko. Merjenec sedi za mizo, na kateri je taping plošča. Eno roko položi na sre- dino med plošči , drugo roko pa na ploščo na nasprotni strani. Na zname- nje »zdaj« se začne z roko, ki se dotika taping plošče, kar najhitreje izmenično dotikati obeh plošč. Vsak dotik obeh plošč šteje eno točko. Naloga traja 20 sekund, rezultat testa paje število točk v 20 sekundah. (2) MHF TN - taping z nogo. Merjenec sedi na stolu pred ploščo za taping z nogo. Eno nogo položi na tla poleg taping plošče, drugo pa posta- vi nanjo. Na znamenje »zdaj« se mer- jenec začne kar najhitreje s prednjim delom stopala (noga, ki je na taping plošči) izmenično dot ikati taping ploš- če z leve in desne strani pregrade. Vsak dotik z obeh strani pregrade šteje eno točko. Naloga traja 15 sekund, rezultat testa pa je število točk v 15 sekundah. Z navedenima testoma je bila izmer- jena sekvencionalna hitrost leve in desne roke ter leve in desne noge. Do- minantnost rok in nog je bila določena na osnovi neposrednega pogovora z merjenci. Dominantna roka je tista, ki jo merjenec preferira pri vsakodnevnih opravilih in športu (metanje žoge, vo- denje žoge, čiščenje zob, uporaba radir- ke, mešanje igralnih kart). Dominant- na noga je tista noga, ki jo merjenec uporablja pri gibih pedipulacije (udar- janje žoge, podajanje žoge, udarjanje ritma). Podatki so bili obdelani na Inštitutu za kineziologijo FTK s programskim paketom SPSS. Za vse spremenljivke so bili izračunani standardni deskrip- tivni parametri. Za testiranje razlik med sekvencionalno hitrostjo domi- nantne in nedominantne roke in sek- vencionalno hitrostjo dominantne in nedominantne noge je bil uporabljen Studentov test. 3.0 REZULTATI Razpredelnica prikazje rezultate asi- metrije sekvencionalne hitrosti rok in nog. roke dominantna nedominantna noge dominantna nedominantna Povezanost lateralnosti okončin z njihovo sekvencionalno hitrostjo Razlike v sekvencionalni hitrosti, ki so jih merjenci manifestirali z domi- nantno in nedominantno roko oziroma z dominantno in nedominantno nogo, so statistično visoko značilne v prid dominantnih okončin. To pomeni, da je asimetrija sekvencionalne hitrosti jasno izražena tako za področje rok in ramenskega obroča kot za področje nog in medeničnega obroča. Razlog za takšno stanje je nedvom- no lateralnost gibalnega ustroja. Late- ralnost gibalnega ustroja pojmujemo kot prednost v rabi enega od parnih udov. Gibalna preferenca povzroča do- ločene anatomske in morfološke spre- membe na udu: dolžina in obseg uda, količina mišičnega tkiva, velikost dla- ni ali stopala, kar lahko deluje kot am- plifikator gibalnih manifestacij - v na- šem primeru sekvencionalne hitrosti. Prevalenca enega uda nad drugim pa ne more biti pojasnjena samo s perifer- nimi značilnostmi. Svojo bistveno os- novo ima v lateralizaciji funkcij osred- njega živčnega sistema. Osnova lateralnosti udov, ki se odra- ža v desničarstvu in levičarstvu,je mo- torična dominacija ene od možganskih hemisfer. Večja gibalna učinkovitost dominantnih ekstremi tet je pogojena z x SD dif.x T Q 51.64 4.31 6.31 9.46 0.000 45.33 3.97 x SD dif.x T q 32.04 2.13 1.79 7.64 0.000 30.25 2.10 večjo kvaliteto delovanja mehanizmov osrednje regulacije v kontralateralni hemisferi. V primeru manifestacije sekvencionalne hitrosti pomeni: mak- simalno možno hitrost emisije impul- zov, maksimalno prevodnost živčnih poti in sinaptičnih barier, hitre spre- membe stanja ekscitacije in inhibicije v motoričnih centrih. Ti procesi pote- kajo na značilno višji kvalitativni ravni v motorično dominantni hemisferi kot pa v motorično subdominantni hemis- feri, kar v končni soluciji predstavlja večjo sekvencionalno hitrost domi- nantnih okončin v primerjavi z nedo- minantnimi. S.O LITERATURA 1. Agrež, F.: Povezanost lateralnosti okončin z njihovo gibljivostjo. - Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, 1989 2. llin, E.: O funkcionalni asimetrii nog. Teor, prakt. fiz. Kul't. (1963) 3, 22-28 3. Kos, B.: Rozdil mezi pohyblivosti pra- ve a leve dolni a horni končetiny a laterof- lexi patere v pravo a levo. - Acta universi - tatis Carlinae - Gymnica ( 1966) 1 4. Kos, B.: Testy kloubn i pohyblivosti v telsne vychove. - Acta universitatis Carol i- nae - Gymnica (1967) 2 5. Ljevakovič, V.: Latentna struktura ne- kih mjera fleksibilnosti . Kineziologija - 13 (1982) 1- 2, 61-70 6. Pistotnik, B.: Latentna struktura giblji- vosti. Magistrsko delo. - Zagreb, 1984 7. Sigerseth, P., Haliski, C.: The flexibi- lity of football players, Research Quarterly 21 (1950)4, 394-398 8. Wolanski, N.: Asymetrie lidskeho tela jako dukaz vlivu funkcina u tvareni organis- mu. - Praha: !TVS, 1961. R3-881 9. Wolanski , N. : Asymetrtie lidskeho tela jako variabilita v p0meru k funkci končetin. - Praha: ITVS, 1961. R3- 879