CERKVEM GLASWIK
ZA TRŽIŠKO ŽlIPIVIJO
Izhaja zadnjo sol)oto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka Г— Din
LETO 1937
JUNIJ
ŠTEV. 6
Zukrajšek \iktor:
Ob 40 letnici „Prosvetnega društva sv. Jožefa
99
.Nimam piuv za j)rav pravice, da spregovorim ob 40letnici »l^rosvelnega društva s\. Jožefa« v Tržiču, ker sem za celili šest let mlajši kot društvo. Ol) tej priliki naj govore oni, ki so društvo ustanovili in spremljali njegovo delovanje vse do danes. Л pozvan sem bil, naj obudim nekaj spominov iz dobe, ko sem se tudi jaz mešal v razvoj društva in mu nekaj časa tudi predsetloval.
\ erska kakor tudi prosvetna društva so danes sestavni del vsake fare in sicer tako bistveni del. da si moderne, zlasti delavske fare danes brez društev sploli misliti ne moremo. Re.s je, da na prvi pogled društva ubijajo farno občestvo in je bil ta videz tudi v I ržiču, ko se je osnovalo društvo sv. Jožefa (ii. pr. ob priliki blagoslovitve društvene zastave). a na drugi strani je še bolj res. da brez verskih in katoliških prosvetnih društe\ farnega občestva sploh več ne bi bilo. Lahko trdim, da bi danes tržiška fara vse drugače izgledala, če se ne bi našli pred 40 leti junaški možje in fantje. ki so s pomočjo društva čuvali katoliški in slovenski značaj Tržiča. Kdo drugi je ustavil liberalni in pozneje socialistični in komunistični val. da ni uničil tržiškega farnega občestva, če ne tržiška verska in prosvetna društva, katerim na čelu je bilo »Prosvetno društvo sv. Jožefa . Pa tudi nemškutarski val je zadel ob značaj ne obrtnike in delavce, organizi rane v društvu. Danes gleda društvo lahko s ponosom na svojo preteklost in ves I ržič mu mora biti hvaležen za njegovo delo na verskem, prosvetnem in socialnem polju.
Z društvom sv. Jožefa pa slave tudi vsa društva, saj je to društvo nekako okvirno društvo za vsa druua društva, ki delujejo v I ržiču na katoliškem programu. 2Г)letnico obhaja tržiška katoli-
ska delavska strokovna organizacija in 10letnico tržiška godba; pa še 30 let je preteklo, odkar je bil v Tržiču ustanovljen »Orel«. Ob tej priliki naj pokličem v spomin še eno obletnico — v teli dneh bo preteklo Г) let, ko sem ])rejel dekret o razpustu Prosvetnega društva v Tržiču. Го ni zapisano v društvenih knjigah, pa bo morda prav, da se tudi to ne pozabi. iVled vesele jubileje naj se prišteje tudi ta črni. Takole je bilo:
Razburljivi politični dogodki tistiji dni so bili za nami. Duhovi so se že malo umirili. Pa se je našel človek, ki je zahteval za Tržič novo senzacijo in novo razburjenje. 8. ali 9. junija — ne'kaj dni pred praznikom sv. Antona — dobim zvečer po nekem šoferju iz Ljubljane vest, da bo drugi dan v Tržiču nekaj ... Kdo je to sporočil in po kom. še danes lie vem. Obvestil sem takoj g. Majeršiča, da naj bo pripra \ 1 jen. Pričakovali smo hišno preiskavo |)ri meni in g. Majer-šiču. ker midva sva bila obdolžena ne vem kakšnih zvez. Čeprav je bila že precejšnja vročina, sem tisti večer v sobi zakuril peč in zmetal notri razne sicer nedolžne okrožnice in pisma, ki bi mi pa mogli takrat škodovati, a važnejše stvari sem dal spraviti drugam. Mirno sem legel spat in čakal, kaj bo.
Drugo jutro — bil je petek — grem v šolo kot navadno iii pričakujem napovedano senzacijo, pa dolgo ni Lilo nič. Občina je dobila v roke akt, ki ga je bilo treba izvršiti. Kdo naj to izvrši i* — Slišal sem, da so imeli na občini zaradi tega veliko muko, ker nihče ni hotel iti. Žandarmerijo so pozvali, a ta je stala ob strani. Končno so naložili to neprijetno dolžnost g. občinskemu tajniku in nekemu odborniku. Ala sta na nehvaležno delo. Pri tajnici gdč. Koroščevi so našli samo nekaj zapisnikov. Vsekakor so mo-
rail k predsedniku in blagajniku, ki sta bila oba v kaplaniji. Malo pred 12. uro me pokliče občinski sluga iz šole, naj grem domov, kjer me čakata dva človeka v neki važni zadevi. Pustim otroke domov in grem jiroti kaplaniji, pred katero sta me čakala omenjena gospoda. »Imava nekaj važnega...« »Pojdimo v sobo,« ju povabim. Ko smo bili v sobi, je pričel g. tajnik lepo, kakor pač on zna: »Nama je neprijetno, a...: lahko bi vzela s seboj orožnike, pa ... upava, da se bo stvar mirno izvršila in da ne bo razburjenja...« »Nikar veliko ne govorite.« sem ga prekinil, »ampak kar začnite, jaz bom popolnoma miren.« in sedel sem na mojo staro zolo. »Pa kaj naj začneva?« -— »Menda sta prišla zato. da izvršita hišno preiskavo, kar začni ta.« — »Ne. zato nisva prišla, tole preberite.« in mi da prebrati dekret o razpustu društva. Dekret je bil res originalno sestavljen. Kaj vse sem kot |)redsednik društva zakrivil':* Po mišljenju takratnih oblastnikov je bilo društvo odgovorno za grehe predsednika, odbornikov in vseh svojih članov. Obložen sem bil celo političnih grehov, ki jih nikdar zakrivil nisem, in zaradi tega je bilo društvo razpuščeno . .. So se pač gospodje skregali s pametjo.
Ko sem prečital ta čudni dekret, se je šele pričela prava komedija. Društveno imetje;' Takoj je bilo treba sestaviti zapisnik in vse zapečatiti. »Ne bo nič pretežkega.« sem odgovoril zaskrbljenemu g. tajniku. \ sobi sem imel samo štampiljko in nekaj papirja. Nato sem povabil oba •gospoda s seboj v žiipno pisarno, kjer da je c el in\ entar. Med tem je prišel iz šole g. Skvarča, ki je prinesel za nami društveno blagajno, ki je bila pri lično prazna — za to smo skrbeli. I udi o tem je bil kmalu sestavljen zapisnik, »lii drugi inventai i'« — »l u je.« sem odgovoril in odprl v župnijski pisarni znani mi predal, iz katerega sem potegnil že pred letom sestavljeni zapisnik, po katerem je bil ves društveni IIIvr odstopljen Vinceneijevi konferenci. »Kaj pa scilaji'« — »joz z vama nimam več opravi ca,v !;em pristavil. »Ae nekaj g. kaplan, d ruštvo ima tudi godbo. Inširumenti so pri članih. Čulo «e je. da bodo člani godala rajši razbili, kot pa da bi jih izročili v zaplenibo. Prosiva vas, da boste šli nama in da boste vplivali na fante, da bodo inštrumente mirno
izročili, da ne ho prišlo do kakšnih neprijetnosti.« »Le mirni bodite, nihče se ne il)o razburil in nikamor ne bo treba iti,« sem pripomnil in mirno sem potegnil iz predala drug pajiir, na katerem je bilo napisano in potrjeno, da so inštrumenti cerkvena last. Gospoda sta malo debelo pogledala — kaj sta si mislila. ne vem. Med tem je |)rišel iz |)o-sojilnice g. župnik, ki je malo čudno pogledal nenavadne goste. Gospoda od občine sta bila res v nepriliki. ker je bilo treba oditi praznih rok na občino. »Name j govorite z g. župnikom.« sem pristavil. »on upravlja z vsem inventarjem.« — A cerkvena lastnina se zapečatiti ne sme. Zapečatili smo zapisnik, štampiljke in prazno blagajno in se razšli. G. župnik je še dobrohotno pristavil, da bi |)o-\ abil oba gospoda na juho. a je žal petek in pa prepozno sla se javila, jaz sem ])a pripomnil, da tega ne bi dopustil. da ne bi pozneje govorili, da smo ju podku|)ili.
Kakor sem pozneje slišal, je imel tisto popoldne telelon mnogo dela in je bilo na »placu« precej jeze. a pomagalo ni nič. »\aš dom« je ostal odprl in še naprej služil svojemu namenu in tudi godba ni utihnila. O godbi še nekaj besed. Prihodnjo nedeljo je g. žiipnik stopil na prižnico in nekako takole povedal: l'() čudnih luiključjih ima cerkev \ eč pihal. Strokovnjaki pravijo, da se hitio pokvarijo, ako nihče vanje ne piha. Jaz nimam časa, da bi vsak teden pihal vanje. Prosim torej vse one fante in mlade može, ki se na (ako pihanje razumejo, da se prijavijo in vzemo ta pihala v svoje varstvo, (jodbeni kapel-nik je prijavil g. župniku še isti dan vse člane in godba je obstala naprej. Ae isti večer so veselo zapihali na pihala župniku za god, a nekomu drugemu — v uho ...
Ob 40 letnici ustanovitve društva naj oživi tudi spomin na Г) letnico razpusta društva. Kaj se je z iazpiistom doseglo':' Čisto nič. Člani so ostali še bolj zavedni in so pridobivali še nove. To se je pokazalo zlasti ob zopet nem nadaljevanju društvenega dela. 10 največjo krizo v svoji zgodovini je društvo sijajno prestalo. Ob njegovi 40 letnici želim. da bi t udi vse notranje krize, ki večkrat nastopajo, tako sijajno prestalo.
Na lepe sadove lahko kaže danes ob svoji 40 letnici društvo sv. Jožefa. Skriv-
iiost vseh njegovili velikih uspehov je pa v tem, ker je bilo vedno dosledno katoliško in vedno pod vplivnim vodstvom tržiških dušnih pastirjev, ki so znali društvo vedno vplesti v farno občestvo, tako da je danes eden najlepših členov tega občestva. Koliko tržiških mož in fantov se ravno društvu zahvaljuje. da so ohranili svojo vero. svojo Čast in svoje poštenje. Čast društvu in čast njegovim zavednim članom in članicam. Velike naloge še čakajo društvo. ISovi čas zahteva novih ljudi in te mora Л zgojiti društvo. To pa bo moglo doseči samo. če bo vedno delalo tesno v zvezi s Cerkvijo in duhovniki; če ne bo nikdar trgalo farnega občestva. Ob čestitki k jubileju kličem vsem: Vsi in vse z d u h o v n i k o m z a v e r o i n n a -r od! Ničesar za se b e ! Ni č e s a r b r e z d u h o v n i k a !
Jubilejna slovesnost ob 4U letnici Prosvetnega društva sv. Jožefa je združena tudi s spomini, (lil je v oliviru tega društva zrastla pred lil leti v Tržiču mladinska organizacija j>()rek
ill pred 10 leti godba na pihala, ki je pa pred petimi leti postala cerkvena. Spored bo označilo še društvo po svojih razglasih, bo pa okvirno sledeč:
1.	V soboto zvečer bo v mraku svečano osvetljen »Naš donit in na njegovi verandi priredi godba koncert. Ob 349 se prične v dvorani slavnostna akademija s pestrim programom in z odlikovanjem še živečih prvih članov društva.
2.	V nedeljo zjutraj bo budnica godbe po Tržiču. Po prihodu vlaka ob devetih bo urejen sprevod pred kolodvorom, ki pride v župnijsko cerkev k sv. maši. Sv. mašo s cerkvenim govorom opravi mil. g. stolni prošt Ignacij Nadrah, bivši tržiški kaplan in ustanovitelj društva.
5. Po sv. maši se vrši na župnijskem dvorišču prosvetno zborovanje z govorom bivšega predsednika društva upravitelja g. Jožefa Vidra in zastopnika Prosvetne zveze v Ljubljani.
4.	Ob pol treh bodo v župnijski cerkvi slovesne pete litanije in nato prireditev za Vir-jem z bogatim sporedom.
5.	Oba dneva bo v spodnji sobi kaplanije prosvetna razstava, ki naj pokaže razvoj in delo društva v tabelah in slikah. Vsak, ki more k tej razstavi kaj prispevati, zlasti s slikami, naj se oglasi čimprej!
Naj tudi ta prireditev utrdi katoliško zavest v Tržiču. Saj je l)ilo društvo, kateremu je prva leta imenoval predsednike sam ljubljanski g. škof, ustanovljeno prav iz tega namena.
Kocjančič Anton, župnik na Prihovi pri Konjicah;
Moja prva pot na Storžič
Ko sem /asltnlovul poročilu o nesreči tržiških smnčurjev pod Storžičcm na velikonočni nonedeljek in videl situacijsko sliko nesrečnega plazil, sem spoznal, da se je pla/ utrgal ])ruv v tistem /lehn, kjer hi se bil jaz kmalu v poletnem času |)onesrcčil. Nuj vam. svojim dragim rojakom, kratko opišem tisti dogodek.
liilo ie v velikih počitnicah 26. jnlija 1884, ko sem dokončal tretjo gimnazijo v Kranju. Vsako leto smo hodili tržiški dijaki v počitnicah navadno na Hegunjščico po pluninkc. I u goru pa mi je postala sčasoma že jjrenizka. Zato sem sklenil enkrat obiskati |)reccj višji Storžič. Mikal me je posebno, ker sem ga iz Kranja gledal kot lepo ol)likovani storžič.
■Na sv. Ane dun 26. jnlija sva jo mahnila s ))okojnim očetom Kokom že ob 4 zjutraj iz I ržiča skozi l-oni in mimo lU'karja, mojega rojstnega doma. najprej na planino Javornik. lam sva zajtrkovala v neki planinski koči. Ne vem več. čiguvu je bila. Potem sva ])a krenila čez Aijo proti Storžiču. Dan je bil lep, sonce že vroče, /ato sem malo zaostal za očetom. Prišla sva do začetka omenjenega žleba, ki je bil polu debelega gramozu. Oče je kol poznavalec nevarnih plazov malo višje srečno prečkal žleb. jaz pa sem ga nekoliko nižje hotel ])reiti. (\)7, kakih deset korakov, ko sem prišel na debelejšo plast gramozu, se pa začne kamenje kar spodmikali pod nogami. Hitim dalje, kamenje pa se še hitreje pomiče pod nogami. ?.e se ntrgu vsa moja okolica gramoza in se z vedno večjo brzino z menoj vred pomiče navzdol. Spodaj pa sem videl struhoma. da zija globok prepad. V strahu zakličem očetu nu pomoč. Ko tu uvidi moj nevurai položaj, nii ne hiti na pomoč, ker
je iz skušnje že vedel, da bi bilo to brezuspešno. Oba bi se valila v prepad. Pač pa mi oče mirno zakliče; >Vlezi se in se valjaj stranic Jaz to storim in se v kratkem |)rivaljam po ostrem kamenju do rešilnega cvetju (rododen-dron), ki je rustlo ob struni. Primem se za grm in se izvlečem iz navzdol drvečega gramoza. Bilo je pa precej nižje od mesta, kjer sem prej stopil na plaz in že prav blizu prepada. Komuj trdno stopim nu tlu in se oddahnem od pre-stanega strahu, že je grmelo kamenje doli čez pečino v prepad. Boga sem zuhvulil, da se nisem s kamenjem še jaz peljal v večnost. Očetov dober svet me je rešil. Ko se potipljem za jo-pičev žep, je bilo tum vse mokro. Kaj je to, si mislim. Sežem v žep, ])a prinesem krvavo roko iz njega. Obreza! sem se ob steklene črepinje. Iniel sem v žepu malo steklenico žganja za |)o-potnico. Tu steklenica se mi je strlu med valjanjem po kamenju. Odtod mokri jopič. Nič hudega zato. Vesel sem bil, da se je strla le steklenica in se niso strle moje kosti. Dobro je bilo, da je nosil moj oče še eno večjo steklenico žganja v svoji kopišni torbi |)oleg kruha in pre-kaiene slanine. Moj oče je namreč znal tudi oglje kuhati in je bil mojster pri tem črnem delu.
Medtem mi je prišel oče nasproti. Jaz po-vežem z žepnini robcem krvaveči kazalec na desni roki, potem previdno segam v žep in iz-mečem iz njega med cvetje steklenega psa, ki me je poprej ugriznil.
Nato sva pa šla z očetom precej daleč gori ob žlebn in svu zgoraj srečno pri«la čez nevarno mesto na najožjem mestu, kjer je bilo le (ilitvo gramoza. Po sliki v »Slovencu* sodim, da je
letos ob nesreči tr/iškili smučarjev prav po tu opisanem žlebu pridrvel pla/ nanje. Pomilujem njihove starše in sorodnike in jim izražam nc le svoje sožalje, апцзак pristavim tudi obljuljo, da bom večkrat molil zanje in opravil sem tudi eno sveto mašo za njihove duše.
To in ono
Prvoobhajancev smo imeli letos 92. Slovesnost na praznik sv. Trojice je bila prav lepa. Popoldne je bila mladinska pobožnost pri sv. Juriju nad Bistrico, kjer so po ceikveni po-božnosti prav lepo nasto])ili otroci iz domače in sosednih župnij.
Člani bratovščine sv. R. T. naj v juniju prinesejo letno članarino v župnijsko pisarno.
Namesto venca na krsto pokojni Ahačič-Mantinčkovi mami je darovala domača družina 150 Din, llina in Alojzij I de 100 Din in družina .Mavčeva 50 dinarjev Vincencijevi konferenci. Bog povrni!
Oznanila %a juni|
i. Pličetek tridnevnice na čast Srcu Jezusovemu. Zvečer ob 8 so litauije Srca Jezusovega iti prvi dan je to združeno z molitvijo sv. ure.
4. Praznik Srca Jezusovega in prvi petek v mesecu. Ob šestih je sv. maša pred Najsvetejšim in po sv. maši se vrši posvetitev najsvetejšemu Srcu.
(). 111. nedelja po Biukoštih in prva v mesecu. Pri šesti sv. maši je skupno sv. obhajilo za može in fante.
11. IV. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem redu.
20.	V. nedelja po Binkoštih. Službe božje so v navadnem redu. Ob desetih opravi sv. mašo in pridigo g. stolni prošt Ignacij Nadrah, bivši tržiški kaplan in ustanovitelj prosvetnega društva sv. Jožefa, ki obhaja ta dan slovesno svojo 40 letnico obstoja. Popoldne ob pol treh so slovesne litauije.
21.	Sv. Alojzij. Ob sedmih naj se sv. maše posebno udeleži mladina.
24.	Sv. Janez Krslnik. Ob šestih je orglana farna sv. maša. »
2(). Zn glavni praznik dekliške Marijine družbe, .Marije vedne pomoči, se vrši ta dan ob šestih pred sliko Pomočnice sv. maša s petjem za dekliško Marijino družbo.
27. VI. nedelja po Binkoštih. Službo božje so v navadnem rinln. Ob K) je tudi žegnansko opravilo na Kofcah.
25.	Vidov dau, narodni praznik. Ob osmih se vrši slovesna črna peta sv. maša za vse, ki so padli za vero in domovino.
2*J. Sv. Peter in Pavel. Ob testih je sv. maša pred Najsvetejšim. Ob desetih je peta sv.maša.
Shodi cerkvenih organizacij:
111. red: shod П., vesoljna odveza 24.
Dekliška Mar. družba: shod 27., skupno sv. obhajilo isti dan, družbena sv. maša 26.
Marijina družba /a /ene: shod b., skupno sv. obhajilo П.
Aolska sv. spoved in mladinska pobožnost: po oznanili! v cerkvi.
župnijska kronika za april
Aprila v naši župniji rojenih; Ifa.
Aprila v naši župniji poročeni;
1.	Šuštar Vid, usnjar, Dolenca vas JI, župnija Po(ll)rezje, in Pančur Marija, služkinja, 'i'r-žič, Predilniška ulica I, poročena IS. aprila.
2.	Planinec Viktor, pleskarski pomočnik, Tržič, Ljubeljska cesta 2S. in Peliarc Ivana, predilniška delavka, Tržič, Ljubeljska cesta 32, poročena 18. aprila.
3.	Meglic Franc, delavec. Sv. Ana 25, in Dov-žan Katarina, hči posestnika. Sv. Ana 29, l)oročena 18. aprila.
4.	IJodlaj Jožef, predilniški delavec. Sv. Ana 12, in Peternel Ana, zaselmica. Sv. Ana 14. ])()-ročena 28. aprila.
Aprila v naši župniji pokopani;
1.	Stegnur Kristijan, samski fužinski kovač, rojen v Tržiču 19. 12. 1914, stanujoč v Tržiču. 1'ot na zali rov t, umrl v sneženem plazu |)0(l Storžičem 29. marca, pokopan v Tržiču 2. aprila.
2.	Mladič Jožef, samski predilniški delavec, rojen v Tržiču 3. 8. 1913, stanujoč v Tržiču, Pot na pilarno 8, umrl v sneženem plazu pod Storžičem 29. marca, jiokopan v Tržiču 2. a])rila.
3.	šurabon Vinko, predilniški delavec, rojen v Tržiču 2. 3. 1903, poročen 5. (>. 1927, stanujoč v Tržiču, Pot na pilarno TI, umrl v sneženem plazu pod Storžičem 29. marca, pokopan v Tržiču 2. aprila.
4.	Ahačič Adalbert, sin tovarniške delavke, rojen v Tržiču 22. 4. 1922, stanujoč v 'Tržiču, iPot na pilarno 12, umrl v sneženem plazu pod Storžičem 29. marca, pokopan v Tržiču 2. aprila.
5.	Kosiaiijevec Valentin, samski delavec pri »Peko«, rojen v Ljubljani 5. I. 1905, stanujoč v Tržiču, Pot na pilarno 15, umrl v sneženem plazu pod Storžičem 29. marca, pokopan v Tržiču II. aprila.
(). Lomhar Vinko, samski fužinski delavec, rojen v l.ešah 10. I. 1921, umrl v sneženem jilazu pod Storžičem 2<>. marca, pokopan v Tržiču 12. aprila.
7.	Meglic Doroteja, samska zasebnica, rojena v Dolini I. I. 1857, umrla v Dolini štev. 53, dne 13. aprila.
8.	Heravs Aiin, soproga postajenačelnika, rojena v Tunicah 31. 7. 1872. poročena 3. 10. 1903, umrla na Bistrici 44 dne 13. aprila, pokopana v Ljubljani 15. aprila.
9.	Plajbes Viljem, usnjarski delavec v »Runo«, rojen v Tržiču 17. 2. 1917, stanujoč v Tržiču, Pot na pilarno 10, umrl v sneženem plazu ])od Storžičem 29. marca, pokopan v I ržiču 16. aprila.
10.	Žvalc Marija, samska nredilniška delavka, rojena 12. 2. I8H4 v (orlu na Koroškem, umrla v Tržiču, Pot na pilarno 10, dne It*, aprila.
11.	Nemec Katarina, samska kuharica, rojena 25. II. 1874 pri Sv. .Ani, umrla v Tržiču. Ljubeljska cesta II, dne 18. aprila
12.	Mrtvorojenkn.
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v 'Tržiču. -- Za urednika v Ljubljani: Dr. F. Gvido Hant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec