Ste v. 33 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torek S. februarja 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI l3ha]a — izvzemSl ponedeljek — vsak dati zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AetSkega štev. 20. I. nadstropje. — Doplai naj sc pošiljajo ured-IžtvtL — Nefrankirana pismi se ne sprejemajo, rokopisi st ne vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlnt. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L. 7.—, pol eta L 32,— in ccn leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 3j trdo šolo trpljenja in žrtev, ki mu je dala politično zrelost, — naroda, ki je vkljub vsem peklenskim nasprotstvom v minoTosti znal le iz sebe ustvariti podla* ge svoii kulturi in svojemu gospodar* stvu. Vsa uredba našega bodočega živ* ljenja in delovanja bodi zasnovana pri» merno zahtevam in potrebam, ki nam jih bo nalagal novi položaj: smo sicer pripadniki drugorodne države, ali vedno si moramo bita v svesti svoje plemenske skupnosti z narodno celoto. Če opremo svoj obstanek na te gra* nitne temelje, če bomo vsi nerazdfužlji* vo spojeni v velikem smo trenem delu, če bomo s takim delom udejstvovaH 3vo* jo voljo do življenja: potem, rojaki, imejte tolažljivo zavest, da bomo živeli, da se bomo razvijali na vseh poljih na* rodnega življenja: v čast in ponos naše* mu juogslovenskemu narodu, čšgar zve* sti sinovi in hčere hočemo ostati, četudi v drugem dr ž a vn oprav, pripadništvu. Rojaki! Ne v jadikovanju, ne v žalo* vanju, ampak v lastnem delu leži naša rešitev in naša bodočnost! Jusds!aviia Uradna izročitev ratifikacij rapaiiske pogodbe RIM, 5. Minister zunanjih poslov grof Sforza in jugoslovenski poslanik Antoni* jevič sta izmenjala ratifikacijske liste ra* pallske pogodbe. Imenovani so bili itali* janski delegati za komisije, ki jim je po* verjena določitev meja med Italijo in Jugoslavijo, in siccr za Julijsko Benečijo, za Dalmacijo in za prosto mesto Reko. Dalje so bile postavljene komisije za ureditev gospodarskih, finančnih in kul* turnih odnošajev med cbema državama. Komisija za določitev mej RIM, 5. Za italijanske delegate v ko* misijo za določitev mej so imenovani in sicer za meje v Julijski Benečiji: sena* tor Salata, predsednik, general Bacchelli in polkovnik Gariboldi; za meje v Dal* maciji: senator Salata, predsednik, gene* rai Barbarich in dr. Natalc Krekich; za meje na Reki: komendator inženir Quar* tieri, predsednik, komendator Bullini in polkovnik Carletti. Komisije bodo imele med seboj ozek kontakt potom pred* secLstev. Komisija za Dalmacijo pripravi med drugim s svoje strani tudi dogovor v zrnislu člena 2. rapaiiske pogodbe. Komisije bodo pričele takoj z delom RIM, 6. Komisije, ki jih je imenovala italijanska vlada za izvršitev določb ra* pallske mirovne pogodbe, bodo začele takoj s svojim delom, kakor hitro na* znani jugoslovanska vlada svoje delega* te. Vse komisije, ki jih je imenovala ita* lijanska vlada, se zbero te dni v Rimu, kjer bodo začele s predpripravami. Splošno se smatra, da bodo komisije jaogle končati svoje delo v najkrajšem čoaU. Največ časa bodo zavzela pogaja* nja gospodarske komisije, ki pa ne bo* do vplivala na delo ostalih komisij. Italijanski delegatje za gospodarsko* finančno konferenco RIM, 5. Za italijanske delegate za kon* ferenco v zmislu člena 6. rapaiiske po* ^odbe, ki ima ustanoviti najprisrčnejše j-i'jspodarske in finančne odnošaje med obema državama so imenovani: komen* dator Luccioli, generalni carinski ravna; felj, dr. Alberto Moscheni, generalni ravnatelj javnih skladišč v Trstu, inž. Quar* tieri, senator Salata in poslanec grof Tosti, italijanska industrijska zveza in zveza italijanskih kmetovalcev določita vsaka enega člana v komisijo v kateri DOS ta tajnika Mariani, trgovski ekspert v Belgradu in cav. Scarpa. Komisija za kulturne odnošaje RIM, 5. Za delegate, ki se bodo bavili r kulturnimi odnosa ji med Italijo in Ju* goslavijo v zmislu člena 6. rapaiiske po* godbe, so imenovani: sen. Ruffini, pred^ eednik, sen. Salata in prof. Giovanni Gentillc. Prva seja ustavotvorne^« odbora BELGRAD, 5. Včeraj ob desetih je imel ustavni odsek konstituante svojo prvo sejo. Prisostvovali so vsi ministri in mnogo poslancev, ki niso člani odseka. — Minister za konstituanto Marko Trif* fcovžč pravi med drugim: Ker je izvrže; no uicdinjenie v eno (»rodno državo. moramo imeti osnovni zakon, in to^ je ustava, ali ne zato, da ustvarimo močno državo, ampak da zadovoljimo narod. Ustavna načrta dr. Vesniča in Pasiea sta stremila za tem idealom, zato sta vzela za podlago srbsko ustavo, ki je plod dol* gih političnih borb. Nato minister izno* va razlaga načela vladnega načrta usta* ve: ustavno in parlamentarno monarhijo, zajamčeno osebno svobodo in nasled* stvo prestola. O sistemu dveh zbornic pravi minister: Kolikor se izgublja časa z delovanjem senata, toliko se pridobiva na kakovosti delovanja. Ta načrt še ni izgotovljen in odgovarja razmeram, v katerih živimo. Minister ponovno zahte* va objektivnost v razpravah. — Nato go* vori radikalni poslanec dr. Radonič, ki stavi kratko opazko, naj se najprej raz* pravljajo in rešijo samo glavna načela. — Socialni demokrat Nedelj ko Divac odgovarja ministru Trifkoviču in.pobija načrt vlade ter pravi, da ta načrt vsebuje polno nejasnih določb, zlasti glede poli* tične svobode in tiska. Pravi, da ta načrt ustave rešuje samo politična in ne tudi gospodarskih in socialnih vprašanj, ki so za nas najbolj aktualna. — Komunist Zivko Jovan ovi ć veli, da se čudi; da vla* da v svoji motivaciji ni naznanila, zakaj ni stavila v načrt ustave nikaldh določb glede gospod ar skih in socialnih borb. Govornik zahteva večjo dcccntraliza^ cijo. — Ker se nihče več ne oglasi k bc* sedi, zaključi predsednik sejo ob 11, — Druga seja v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 10. Seja demokratskega kluba. — Razprava o ustavnem načrtu LJUBLJANA, 5. Ljubljanski dopisni urad poroča iz Belgrada: Demokratski klub je ime! dne 3. t. m. dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o ustavi. Skle* njeno je, da se predlagane izpremembe, ki jih smatrajo posamezni poslanci za potrebne, da se izvedejo v vladnem ustavnem načrtu, izroče klubovemu od* boru za ureditev ustave, ki bo o njih raz* pravi j al ter jih potem izročil ustavne* mu odboru skupščine. Za tem se je vrši* la načelna razprava o 2. oddelku ustav* nega načrta ški izvoz. Iz te zagate ni rnogoce uiti. Takšne so »skromne« zahteve zavezs nikov. Tardieu jc pa v francoskem par« lamentu v ostrem govoru očital ministre skemu predsedniku Briandu, da je imai premalo »iztisniti« iz zaveznikov. Angleški in francoski kramarji pa so prav gotovo prevohali, koliko more Nemčija plačati in kje se neha zadnia možnost odiranja. Ce so torej zavezniki postavili Ncmcem take zahteve, o kates rih sami vedo, da jih ti nc bodo mogli izpolniti, tedaj zasledujejo pri tem svo* je posebne namene. Ta smoter je v kratkem ta * le: Zavezniki hočejo za vse* lej politično in gospodarsko zasužnjiti enega naj delavne j ših evropskih na^ rodov. Politične vesti Vzhodna Sibirija. V zaditjm tednu prciećcnr^ rac&cca j*u imel japcrtskl inantstrski ps«d*cdiu!> SjGvor V parlamentu, v katerem so ;o tlolaicmj tudi vprašanja tajteimenevana i republike Jaljneg* vzhcdai. Pod to republiko fe treba razumeti ve3 tisti del blvitega ruskejja caiitva, ki so ratteaa otl Bajkahkega jezera preti vzhodu do obale Tihojjfc oceana. To je ozemlje, ki ga. Rud Imenujejo rDalf-td} Vostok* in na katerem ;e Vladi*.ostok največje m n&2vaincjjo nit^to Ko jO izbruhnila bcljsevi-ka i'cvcluc«*\i, Sf> se Japonci in Amerikanci takoj izkrcali v Vladivoiioku in zaceli širiU svoj »vpliv« proti rapadu, t. j. proti Bajkalskeiru jezeru. Ker je Vladčvoslck takcrekotS Japcnskt pred nosem, je biio povsein naravne^ da so jo japonski vpliv v teh krajih predv?.CDi u« veljavljal ia da. |e izpodrival v«e druge, posebno pa vpliv Zedmjenih diiav. Tekmovanje med tetua dvema deželama na Dalincm vzhodu jo zaujue stvar ia prižio {o tudi do spop-adav med Japonci in AmcrLkanci. Ti spopadi pa niso bili tako rc£n& da bi bil vsleJ njih moral propasti »kupni cilf, ki ste ga obe omenjeni tekmovalki Imeli pred o&n4 camreu ust&ncvitav posebno »demokratske« (L £ nesovjetske) repubLtke na t*, e ml ju zab«jkn'*k« Rusijo, 3 katero bi ae boljševizmu zaprla pot, -dovja. Naravno bi bile, da bi se Anglija malo odpočila in da bi ne morala vsaj za nekoliko let živeti v vednem strahu za svojo ^bodočnost na vodi«. Toda. to p ni bilo usojeno. Poj a. vil i so se nGvi tekmeci, ki so še močnejši in nevarnejši, ka ker je bila Nemčija pred vojno. Angleška vlada je imenovala v preteklem letu (meseca decembra) posebno komisijo, kateri je bilo naložene, da prouči sedanji angleški načrt za fjradbs n&vih vojnih ladij, in drugič bi angleški načirt odgovarja sedanjemu svetovno-političnemu pclež-spi> pre&s^em pa, ali je Anglija z o žiro m na sedanji svetcfvnc-pcKtični -položaj zadosti pripravljena za slučaj, nevarnosti s sedanjim brodov-jem, tako da bi lahkb malo bolj peeasi gradila n« ve velike oklcpnice. Ako bi sedanje angleške pomorske moči zadostovale za 'slučaj zopetnega splošnega ognja, bi bilo to za Angl"Sko cd velikanske koristi v dveh pogledih. Anglija bi predvsem prihranila ali vsaj drugače porabila velikanske svete, ki so potrebne za gradbo nr-/ih vojnih l^dij in drugič bi angleški admirala* imel dovolj časa na razpolago, da natančno preuči vse pouke, ki izhajajo iz zadnje svetovne vojre. Zelo važno pa je vprašanje, kakšno stališče naj zavzame angleška vlada nasproti pomorski politiki Zedinj^nih držav, ki stremijo za tem, da postanejo najmočnejša pomorska sila na svetu. Kljub »amerikanski nevarrc-st:* se je komisija izrekla v svojem poročilu proti tekmovanju z Ze-dinjenimi drž., ker bi to -moralo imeli za posledico zelo neprijeten pobožaj, ki bi naslal med o-bema državama vsaj v moralnem oziru. Veliko važnost za končno odločitev o tem vprašanju bo imHa brezdvemno sedanja demonstracija sever-no-ameriškega vojnega brodovja v vedah južnoameriških republik. Atlantska eakadra Zeclinjenih držav je priplula v peruvansko pristanišče Callao, tihoceanska eskadra pa v čilen^ko glavno mesto Valparaiso, kjer je bila svečano sprejeta. Poveljnik admiral Redman je imel pri tej priliki političen gover, v katerem je r^el med drugim: Mon-rccnv nauk nalaga Zedinjenim državam, da bdijo nad svciimi sestrami v Južni Ameriki. Evropske države naj vedo, da se ne smejo mešati v ameriške zadeve.« loii'.en — mer« z*hterat4 od na*, da bi proslav- ga je povici, *c ^pra^iit poj tlfuč, Piie ee: Ri- IjaH priliko, ko amo odtrgani- od svoj© naroda« skupne sli in ko pridemo pod tisto italijansko o- pravo, ki pi-tenava o nji tudi »Era« uma, da ni z nami ravnala, tako, da bi se je mi mogli veseliti. Pri tem hočemo .prezreti vse tiate pritožbe, ki so prihajale od Včreh koncev in krajev doslej zasedenega ozemlja. Saj Se nevesta, ki sledi možu, ki si ga fe sama izbrala, plaka, ko zapušča hišo domačo. — Ali pa tiči morda izzivanje v tem, da ob tej priliki nabiramo za svoj obrambni sklad; in sicer tiho brez vsake demonstracije, in le v namen, da berao megli tudi pod Ita-ijo ostati Jugo-sloveni — torej v svojo legitimno cbrambo?! Kako nam mere »Era« podtikati izzivanje, sovražno Italiji, ko je bilo vendar v manifestu političnega društva »Edinrst« — v spisu torej, ki je progra-matične veljave in ki je (to lahko rečemo) spis zgodovinske pomembnosti za nas — izrecno rečeno, kako naj delujemo za svojo ohranitev: v slogi, s trdim, vztrajnim delom in pokorni zakonom! To poslednje naglašanje potaiuje »Era«, kar je zelo značilno za nje — poštenje in lojalnost!! Mari meni tEra-, da je obrambni skiad za nas nepotreben? .Mari misli, da ni za nas potrebe, da si vzdržujemo otroške \rice, šole, knjižnice, gledališče — ki je menda tudi kulturna naprava — razne druge kulturne ustanove, go-pedarske orga- naJdo Ca»clar', ( Neraru pijs£c> Včeraj zjutraj ee je predstavila o* reaibi i pestaii 30!etna Ema Male san, stanujoča v ulici P. Vcrgcrio ki. 232. ter prosila zdravnika, naj ji izspere želocfoc. Na cdravnikovo vprašanje, kaj da ie pHa, mu fe fenska odgovorila, da je ▼ pometi izpila kezarček arcenlka. Zdravnik ji je izpral želodec in jo pcslal v domačo oskrbo. Aretiran uzmovič. Pretekli večer se je peljala v tramvaju Jo sipina Pun ter. Na Goldcnšjevem trgu je ženska izstopila. V rokah jo držala torbico, kateri se je nahajala listnica & 500 lirami. K njej se je bil pridružil 1 kletni mladenič ter ji strgal torbico iz rok. Ali dečko ni imel sreče. Orožniški narednik Moretti ga je bil videl ter ga zagrabil ta jopo. Ali p-ameten uzmevič si je znal kmalu po magati: izmuznil mu je iz jopiča, kakor nekdaj Jožef pri Putifarki, ter v sami srajci tekel kot be sen proti Korzu. Naredniku, ki je estal jopič v ru-kah, ni kazalo drugega. Tjego leteti za njim. Po sročilo se mu je, da ga je prijel. Nato ga je odpeljal na policijo, kjer je bil zaslišan. Predrznež, ki se piše Egidij Zorzenone, se nahaja v zaporu v ulici Coroneo. Dnevnik talov U Preteklo noč ®c vdrH neznani lotcr! v etanovanje Rozine Polca, ki nahaja v Skednju »i. 201. Po stanovanju so HALI OGLASE - • ^ir nizaerje, javna glacila. da podpiramo pclitičnc prs- vse razmetali in odnerli listnico a 2300 lirami in ganjancc ild.?l iMari misli »Era«, da ni treba denarja za vsa težka bremena, ki ruun jih bo nalagal naš novi položaj vsled aneksije?! — Ce bi sc pa izkazalo, da je vse to nepotrebno, da ne bo nobena nevarnost ogrožala našega narodnega obstanka in raz\oja, da nam nova država rsjamči popolno svobodo razvoja, potem pa bi e vcaeljeni «vcj obrambni sklad clnačali v druge dobrodelne namene in bi bili eveutueino pripravljeni, s tem denarjem postaviti spomenik tistim, ki »o pripomogli, da fcte bili zrušeni centralni vlasti, ki sto hoteli streti Slr/vanstvo!! * Era-* vidi terej, da bo v prvi vrsti odvisno od Italije sume, da ne bomo z obrambnim skladom — * izzivali^!! i Za šolsko prireditev pri Megdaleot, ki bo prt-1 dve zlati verižici v vrednosti 300 lir. Lastnica naznanila tatvino oblastvu. — Včeraj so uvedil orožniki hiSno preiskavo pn Antonu Udovichu, stanajočemu pci Sv. Ivanu It 1764. V aianovaaju to aa^li nabasan samokres^, katerega so mu zaplenili^ Njega so pa spravili pod ključ. — V nedeljo pepcklaa jc bil aretiran v starem mesta 20ietni Domiailc Gh£zz», ker je osumljen, da je vlomil pred nekaj meseci v neko prodajalno. — Preteklo noč so vdrla neznani tatovi v toba-kffmo Ane Repinghcr v ulici Gin:mola St. 20, in cdfri'?sli za 500 lir cmodk in znamk- Tatvina je bila jarvijena policiji Pretep v gostilni. V naSem mestu ne mine hodnjo nedeljo 13 t. rt. ob 15 in pel pri »Kačunu«.! »edeba brc« pretepov. — V nedeljo zvečer je bil opaža se veliko zanimanje nc ?amo med doma-; pozvan zdravnik reišls® postaje v neko gostilno v čini — Magdalenčani, tenueč tudi med iosed- ^arem mestu. Taoi je potreboval zdravniške po-nimi Skedenjci. Predvideva se tudi velika udeležbaj ^^ 35'efca* Anten Devescevi, stanujoč v ulici fz mesta in iz drugih spodnje-okcličanskih vosi. I Mura 51. 7, ki »c je bil eprl s svojim prijate- Sicer tudi ne mere biti drugače, ko so tako pri-!liem, kateri mu je vrgel v obraz kozarec. Zdrav-reditve, kjer nastopajo otroci, tako priljubljene: ^ TOU Je »*pral rano, Jd jo je imel pod levim našemu ljudstvu. Zraven tega so prireditelji po- i očesom, ter ga cdpelja! na. dom. gcdiii tudi z del ločitvijo dneva, saj bo to prva nedeljo, ko preneha pustni nietež in se občinstvo pri taki-le prireditvi malo oddahne. Iz Sv. Ivana. Lanskega leta se je vriil na pustni torek v pogorelem ^Narodnem dosnrua zabavni večer, ki jo v vsakem oziru krasno napel. Vesti Iz Goriške Dolenje Leteče pri Osreči. Na SveČnico, dne ?. t. m., je umrl g. Antc-n Perhavec, posestnik, 63 let star. A ko ravno si ^e rodbina nemogoče pri-zadovaia za rešitev dragega «aoža in o«;eta, je se tam ne bo vršil, ker je to nemogoče, vršil pa sc. | kruta usoda zahtevala ;r.'ojo žrtev. Ranjki jc bil bo krofov večer v svetoivanskem *Narodnem do-! rojen iz ugledne, daleč okrog znane Štokove rod-mu«, ki bo sicer skromen, a vendar kolikor no-i binc iz Brežca pri DivaSL Oč« te rodbine je pu-gc-če dobro piirejen. Na vsporedu so šaljivi pri- stil obširno rodbino v zelo žalostnem stanju. INVALID. «Ur 36 let, veSČ slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, išče €fluiba v Trstu v kaki trgovini, skladišču aH pa kot sluga v kaki banki. Naslov pove u-pravnišivo. 225 GOSPODIČNA Iruftena trgoviae ia phtarnilkih de V iščo službe. Ponudbe pod »Takoj, tTpvavn'-»tvo. 213 POHIŠTVO se proda radi selitve. Obrniti te n* knjigarno Novak, Pazin. 20V 800 m, na pol suhih bukovih drv, imam na pro daf. Prodam jih eventuelno na mestu za žganje oglja- Inocente, Postojna. 226 GOSPODIČNA g<»vnri hrvaSki, nemiki, deloma italijanski, vešča slovenskoj stenografiji, strojepisju, knjigo-.cdstvu išče službo. Ponudbe pod »Ari-irtide- na upravo. 205 KUPUJEM cunje po 50, staro železo in kovine po najvišjih cenah. Skladišče via Toro 6. 227 DETELJ NA, travna in vsa zelenja dna semena prodaja tvrdka Sever & Komp., ul. Machiavelli 13. 183 POROČNO SOBO, vzmeti in nove žimnice, prodam po nizki ceni. Via Bcccaccio 7, polunad-stropje, desno. 228 POROČNA SOBA, nova, se proda za 2COO L. Campc Belvedere 4, Semolieh. 229 POROČNA soba, obedna soba iz palisandra m nova kuhinja se proda po zmerni ceni v ulici Boc-caccio 7, polunadstropje, desno. 211 KOVAŠKEGA pomočnika, sposobnega za Kovanje volov sprejme Anton Miiič, kovač, v Saležu ilt. 7, pošta Prosek. 204 FOTOGRAF ANTON JERKIČ, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) It. 36 priporoča sc svojim sorojakom. (35 MASLO sveže kupi vsako množino Plesničar V., ul. Giulia, trgovina jestvin, 180 ČEVLJARSKI STROJ, nov, prodam. Via Rugg o Mana 3, priti. 178 ŠTEDILNIKE za vzidanje, vsake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogo\oru tudi postavlja. Lcdelovalnica štedilnikov, Kranjec Lu-dovik, Trnovo pri IL Bistrici. KR0J4ČNICA Avgust Stular, ul. S. Franeesco D'Assisi i!. 34. III. nad. j*, etiira dohro^ran® krojačnica v Trstu. 395 ZLATO in srebrne krone plačam več kot d^gi kupci. Albert Povh. urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 537 t Nnkon kratke aH težke bo'esti preminula [e d^nas u 5 sati u Jutro pro-viđjena sa svetotajstvima za urniriiife naša preijubljena m jka odnosno punica Antonija Maeinovie u dobi od 59 godina. Pogreb milih osianaka obaviti ćc se sutra, u nedelja u 5 ^sata poslije podne. PAZIN, 5. II. 1921. (147) Kćeri: Katica, Sabina, Marija, Ljudmila i Franica. Zetovi: Duš!Ć, Gortan I Russlan. Dobila ve^t! Viin&lsSl napad mm na tlsliarno Danes ponoči okoli ii je vdrlo v tiskamo „Edino^ nad 20 fašistov. Službujoče osoi\c so strazili z nabitimi samokresi m fovči ter jim tako grozili, da se nihče ne gane. Pri tem so jih tudi pretepavali. Ostala gruča, oborožena s krampi, kladivi in sekirami se je podala v spodnje prostore tiskarne in tamkaj razbila vse stroje. Po opustosenju tiskarne so se podali v upravniške in uredniške prostore kjer so razdejali vse, kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so tudi pisalni stroj upravništva. Podrobnosti priobčimo v prihodnji številki. Provokacijo \4di r-Era Naovai v tem, da nočemo sc delovati pri Javnostih povodom aneksije in hočemo cb te/ prilik* nabirati za obrambni F.klad. Svari na& ia nam tudi žu^a. No, rjeno žti-ganje ras ne vznemirja In ga sp rejemamo hladro do dna duš v. To pa ne zato. ker bi morda inisbii, da nam iLtlijani ne morejo nič slabega storiti. — incč »n nas imaio v rekah — marveč •j:atf>, >er dobro poznamo n-ji^ova razpcloženje «.'i-proti nam in. ker vsled lej[a vemo, da jc eno-slavnn izk'jučcno, da. bi mi sploh mog.il k»tj stOriH, Is ar bi bite • Eri-* po %-clr. Vpraiafi pa jo moramo; v čem t'ći izzivanje? Mer d u v tem, ker nočemo eedetovati na »lavnortih? Kdo — če je pošten in zori in — plra. Začetek tečno ob 9 in pol. — Ob tej priliki pozivamo gospodično, ki je pobrala izgubljeno zapestnico v dvorani, da fo cddi ali do~ poSlje gostilničarju, ker je dobro poznana. PrkvditeljL Uradne vesti PoŠta T Promonturi v Puli, ViSje postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: S 14. febr. se vzpostavi poStni urad v Promonturi (občina in pol. okr. Pulj). — Vzpostavljeru urad ho skrbel za pisemski in paketni promet, za promet z denarnimi vrečicami, pismi in nakaznicami. — S požtno mrežo bo vzpostavljeni urad zvezan po poštnem slu, ki bo Sel vsak dan na gla\no poŠto v Pulo in nazaj. Z glavno pošto bo vzpostavljeni urad v neposredni brzojavni zvezi. — Z gor:označenim dnem se priklc-pijo vasi Promontura, Gomila, Pcmer. in *Konzi*(?), katere so bile začasno spojene 2 glavno pošto v Puli, k promonturskemu poštnemu okraju. —- Trst, dne 29. januarja 1921. — Kcmitur PascclL Važno za vpokojence južne železnice. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu naznanja, da se bo izplačalo vpoktsj enceni nekdanje avstrijske južno železnice 20% doplačilo k pokojninam, ki so jih prejeli za mcsece februar, marec in april 1919 in ki sc sc jim izplačale po ključu 40%. Doplačilo denijo samo tisti, ki so v!o±ili svoj čas tozadevno prošnjo. Izplačevalo ise bo doplačilo od 7. t. m. dalje, in sicer enim vpokojencem, ki bivajo v Trstu, pri Blagajni ravnateljstva državnih železnic v Trstu, ti g Vittorio Venet© št. 3 (prej -delle Peste*), onim pa, ki bivajo v drugih krajih Julijsko Benečije, pri b'agajni železniške postaje v do ličnem kraju. — Trst 5. februarja 1921. — Društvene vestfi j Zveza šentjakobskih kulturnih društev priredi v prostorih Delavskega kensumnega društva pri Sr. Jakobi? danes svojo zadnjo pustno zabavo. Začetek ob 2uih. Ker je čisti dobiček namenjen obrambnemu skladu, se pripereča cabcr za obilen obisk. Odborova sej* ženske podružnice CMD sc bo vršila v sredo 9. t. m. ob 3 pop. v navadnih prosti rili. Prcsiin, da se vdeleže seje indi g.ce vrtna-:ice iz K cola, Videle in Kolonje. — Predsednica. Pevski zbor »Glasbene MaticeKer je danes zvečer dvorana oddana, «e bo vršila pevska vaja z a m„ški zber juti l ob 20. Vs'ed cenitve obširnega posestva in dolga ni hotel nihče prevzeti posestve. Kcn^čno sla ee odločila dva starejša brata in Vzela križ na rame. Vsi drugi so šli s trebuhoan za krahom. Bodi omenjeno, da Ma obn brata posestva ne samo obdržala, tem več da vlada med njima pravo blagostanje in ljubezen. ~ Bi] je navaden žeL delavec, a s svojo pridnostjo si je polagoma napravil lepo posestvo. — Dragi Tone, naj Ti bodo te vrstice v trajen spomin, žalujoči rodbini pa v tolažbe. — Pogreb se je vrij! dne 31. sn. rn. pop. m {e bil vkijub zelo slabemu vremenu veličasten- Pri tej priliki se je nabrala mala vsota 125 IL?, ki naj bi po želji da-rovatcljev tla v prid tisk. skladu »Edinosti« in obrambnemu skladu. Naj bedo slovenskemu ljudstvu to v spodbudo, da ee ob vsaki priliki spomni pr^potrebniii narodnih namenov. Iz tržaškega iivllenii Orožnik našel smrt pred dirjajočim avtomobilom. V nedelje je prigodila v predoru Montuzza ve lika nesreča, ki jo jc po-.Ttročii neki fiofer, ki je divel kot besen s svojim avtc-inobiloni. Kljub tenui, da imajo Šoferji stroge predpise proti hitri vožn^, se vendarle ne ravnajo po n;ih. 21Ie*ru orožnik Ivan Cesccra fe stepal po omenjenem prederu. Na*proti mu je piidr\-t4 vojaški tovorni avtomobil 9 t ali o brzino, da ee mu ni mogel umakniti. V teku petih sekundah že ležal Vesti Iz Istre Iz Jeliaa, Po dolgem času je naše gasilno društvo zopet oživelo. Posebna, zasluga za zo-petno delovanje gasilcev gre načeln&u g. J. Frolu Redno se vršijo vaje, ker kažejo društveniki veliko zanimanja. Da «i društvo gmotno opomore, jc priredilo na Svečnico plesni venček, kateri je bil dobro obiskan. Zadovoljiti smo se morali s to skromno prireditvijo, ker žal nimamo nobenega, ki bi poučeval petje in igre. Glavno je pa to. da društvo deluje. Čudno je pa, da so člani društva večinoma možje, medtem ko se mladim: za društvo ne zanima. Zavladali so racd njo razni strankarski prav otročji duhovi, Li fiii nc pustijo k »kupnemu delovanju. Mislim, da erao vsi Jelšanci dovršili enako šelo, da sta toraj neopravičeni takozvana -gosposka* in -ktnetska* stranka mladih fantov. Društvo, katero ima pravico do zabavnih prireditev, predavanj in knjižnice, jc žo'a za izobrazbo deielanov. Naše društvo je res ubogo, a Sčasoma «i bo opomoglo ter nabavilo knjige in časopise. Čim več članov, tem prej ša opomoremc. Vsa mladina naj sledi članom društvu, da bedo tudi drugi kraji vedeli, da nuino san., »fini-, ampak, da imamo tudi sinisel za izobrazbo. orožnik nezavesten ca tleh. Mimoidoči ljudje, ki scČeškoslovaška i^rifia Bsreiila, Tečaji; V Trsta, 7. februarja 1921. Jadranska banka c««9eo»a»**o CoSUllch •••»ssaoa*«***- Daimatia ■ Gerolimicii - Libera Triesllna .••»»0o»eee»« Lloyd .••«•••«(*»•»**• Lussino Martinollcll »••••••»^•••k* Occania Premuda .•».»••0*«9e<>9** TripCOVich •••••eoceoaooao Amptleč . ..••««aee09**** Cement Dilfiitiiu •o«e«**a*o** Cement Spalalo. • . a • . . ...... Tnj* valvV* usnjem Ugu: V Tistii, 7. februarja 1921. „ . 5.--6 50 . . 4.50 5-, . 34.50 35.- ZOBOZRAVNIK Trst, Cors^) Vittorio Emanuefe !I1. 24,1. sprejema od 19-12 3» o«S 13-18. Brezbolestno izdiranje 20b, zlate krone, zlati rr?o- po stovi brez neba. — ameriSki !n Vse Švicarski moderni sistem tehniki, krone GcspsdarsKs posojlo h kos;, tt v Bazovici vp. za druga z om. p. vabi na XII. kM oMni ki sc bo vršil dne lil. februarja 1921 ob 16. url v dru-j štvenih prostorih. lahko prodaste po cenah katerih vam nihče ne p»ača kakor <7i) 0 uL VmMm it. 6,1. n. desno RS5SHII !l3aK^IBtf3aBIIKHril 1IKT1 B Po izrednih konkuren nih cenah se P proda vsled bližnje selitve v druge S prostore najra "Ičnsjša 5 ČEŠKA STEKLENIH/!: I cilindri, steklenice, kozarci za pivo in ^ vino vseh vrst. Šipe, vsakovrstne sve- liljke i. t. d. i. t. d. Gg. trgovce in gostilničarje posebno opozarjamo na ug<*Jtn nakup. DEBJASIO & DOMENIŠ 92) Trst, Via S. Francesco Ste v. 9 f DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsed ika. 2. Poročilo načelnišiva. 3. Poroćilo nadzorništva. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Vo itev članov nace;ništva in nadzorništva. 7. Rdzni nasveti iii predlogi. K obilni udeležbi vabi (143) ODBOR. 03SPO2f3 fs!;s mene viinjizena za dr, z neom. zavezo vab* na mu n«MiiiMiiRi nanui Prostovoljno gasi no društvo v II. Bistrici priredi danes zvečer ,5rfi i Miefeini p v dvorani Sokoiskega doma. K obi.ni udeležbi vabi ODBOR. plača vedno par c n'. 0 več nego vsak dru^i I — kunec, e«.ii«'Ole Alojzij Povh, § tRgovina Pii«zza Ga-ribald! it. 3, tel. :t-2» (p tem je prijel na lice m*, sta zAravuSi. ki dal odpv^ati oi-oiaika v mest-m> bolnišnico. Ko mu jc preiskal 2dravnik telesa«-poikodbe, ^e ujgolcvil, dn, ima razbito črepinjo. Ene iiro pt/tem je nesrečnez: izdihniL Žcferja, ki dinarji lejl. •••••••• rasrke o . o • . » • dclarjl francoski (raftki • • • gvlcvskl irankl ... argleSki ftinti pgp!nia;J anglc?M fjot!, zlall . rubli . .... s o t napoleoiJ .<•••»• • o 9 o o S • 9 O 9 « » • 0 • e f » « O 4 o 3 75 50 76— 37 -- 38. 44.25 - 44 50 27.40 27 50 194. - - 194.25 433.---440.— 108 60— 07 — 1 :tva. 2. Por-.ćio cen^. rev. 3. Prećitanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje računskega zaključKa za I. 1920. rt. Volitev ravnam jsiva. 6. Volitev cenzorjev. 7. Slučajnosti, (i3'j) RAVNATELSTVO. sip a KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« H^si^gf^ii^ii^i^ii^is^ii^iinHmiiHii^iii Milo .LUBRA-1 ic zajamčeno čisto In nauKr:l)ujc neopoiečno vsako drugo mil" katercgasib( tii izvra, bodisi r?»dl naravne ka'vo.^^Ji, bi d