Delavsko Pffl Vj CO Glasilo ltrščansltega delovnega ljudstva Šakala rnk iatrtak pop.; v (inčaja praznika ima popraj — Uradniitvo: Ljubljana, Mikloii-*•»» e. — Nafrankiraaa pisat m aa (prejemala Faaaaiaaaa itavilka Dia 1*—. ~ Caaa: aa 1 »im Dia 4*—, aa tmiri lata Dia 19-—, m pel leta Dia 30'—; aa hmaitra Dia V— (aMee&ta) — Ogla«: pa dofevora II Oglasi, reklamacije in naročnina na aprav« Delavska zbornica, Miklošičeva ccita 22, L ui. Talafon 2365. — Stav. čekovnega računa 14.90* Namerno podtikanje •Jugoslovanska strokovna zveza, ki predstavlja danes krščansko delavsko gibanje, sloni idejno in tudi praktično na krščanskih načelih. Je delavska strokovna organizacija in se kot taka stalno bori za pravice delavstva, največjo žrtev kapitalističnega družabnega reda. Moderni mamonistični duh, ki obožava zgolj materijo, kot nekdaj Egipčani zlato tele, je v svoji divjosti za materijal-nimi dobrinami popolnoma izrinil delavca iz človeškega občestva po božji zamisli. Koliko je danes delavcev samcev, ki ne zaslužijo niti za svoj vsakdanji kruh, koliko pa je družinskih očetov, kateri pri vsem svojem trudu dobesedno stradajo. Nimajo niti najpotrebnejše obleke, niti zdravega stanovanja; kje poleg vse te revščine more družinski oče oskrbeti svojim lastnim otrokom potrebno šolsko izobrazbo? Le pojdite prizadeti samo v ljubljansko najbližjo okolico in videli boste revščino, da se človeku od: groze stiska sroe. V rudarske revirje, med viničarje, lesne delavce ali v druge kraje, kjer se delo kapitalizma vidi v se bolj žarki luči, niti ni treba iti. 1» vsem tem ljudem, ki propadajo ne samo gospodarsko in fizično, ampak tudi duševno, vsem tem je treba nujno pomagati. Treba jih je nujno dvigniti duhovno, da bodo v svoji duši zaznali, da je to velika krivica modernega kapitalizma, kar se godi z njimi. Treba jim je poguma in vztrajnosti za življenje, treba pa tudi borbe za pravico proti udejstvovanju ljudi, ki krivično ravnajo z njimi pri rezanju kruha. Imamo moralno osnovo za krščanski značaj človeške družbe, to je v drugi božji zapovedi, imamo državno socialno zakonodajo, ki uravnava odnose med delavcem in delodajalcem. Toda božja kot človeško postavo je treba, v praktičnem življenju tudi udejstvovati. Najlepša in najvažnejša naloga je tu za krščansko strokovno organizacijo, ki v svojem programu vsebuje tako božjo kot človeško zakonodajo. To udejstvovanje v delavski strokovni organizaciji je človeško vzeto socialno udejstvovanje, kronano z največjo božjo zapovedjo, je pa naravnost apostolat. In ta veliki apostolat udejstvovanja za pravico najbolj zatiranih, ponižanih in razžaljenih čutijo člani Jugoslovansko strokovne zveze v svoji notranjosti. To je klic njihove vesti. Zato pa vršijo svojo veliko dolžnost z naravnost občudovano vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in, kar je današnji družbi celo nedojemljivo, z velikim veseljem in notranjo zadovoljnostjo. Nihče jih ne sili, nihče ne plača, nikakih nagrad, pač pa samo preziranje, zasmehovanje in neredkokrat tudi preganjanje. Razumljivo je potem, kako je takemu po-kretašu, ki je sam član te silne delavske volje i>o pravici, realizirane v krščanski stroškovni organizaciji, če bere v »Kresu«, glasilu slovenskih fantov sledeči stavek: »Naše geslo naj bo: Očistiti krščansko delavsko gibanje vseh marksističnih primesi ter ga postaviti popolnoma na tla modernega in vobče družabnega življenja.« Tako pisanje je naravnost udarec v obraz idealizmu, ki ga nosijo v sreu naši tovariši. Nato moremo sotrudnikom in izdajateljem »Kresa« odgovoriti le to, naj enkrat že nehajo s temi traparijami o marksizmu v kršč. delavski organizaciji, ki ga nikjer ni in veseli naj bodo, da je danes sploh še kršč. delavska organizacija tu. Če bi jo oni vodili, bi jo najbrže vodili strankarsko politično kot jo vodijo naši socialni demokratje, to se pravi, da bi bila za delavstvo samo dvakratna škoda. Čas za igranje z delavstvom je minul. Če so voditelji »Kresa«, kot sami pravijo, vsi katoliški in vsi slovenski naj se najprvo otresejo pavšalnega sumničenja, da ne rečemo zavestnega obrekovanja, in naj se enkrat temeljito seznanijo z delom in načeli Jugoslovanske strokovne zveze potem pa naj govorijo. Enkrat smo že napisali in danes ponavljamo, da tako pisanje ni katoliško, ampak namerno škodovanje krščanski strokovni organizaciji in po njej tudi delavstvu. Hvaležno polje za krog nezadovoljnežev z Jugoslovansko strokovno zvezo, v katerega spada po dosedanjem pisanju tudi »Kres«, pa je na delodajalski njivi, kjer je vir vsega zla. Tu naj skušajo zastaviti svoj plug in prepričati vsaj katoliške delodajalce o osnovnih pojmih krščanskih moralnih odno-šajev do delavstva, čemur sta predvsem posvečeni obe papeževi socialni okrožnici. Za to delo jim.bo katoliško slovensko delavstvo iz vsega srca hvaležno. Če bodo tem očitali kapitalistično miselnost in nekrščansko obnašanje z delavstvom, bodo zadeli zlo pri korenini, ne pa če očitajo marksizem krščanski strokovni organizaciji. To bo pozitivno delo, dočim pa je to, kar danes delajo, zgolj razdiralno in ne le v škodo delavstvu, ampak tudi Katoliški akciji. Jugoslovanska strokovna zveza, ki je na eni strani za delo odgovorna članom, v verskih zadevah po zgolj najvišji cerkveni instanci, to je škofu, bo pa šla mimo teh bedastih napadov po svoji začrtani poti naprej v korist delavstva in kršč. soc. miselnosti, ki je osnovna podlaga tako »Rerum novarum« kakor tudi »Quadragesimo anno«. Kandidati postavljeni Po dolgotrajnih različnih pogajanjih in velikem zanimanju v javnosti so končno kandidatne liste vložene. Prvotno vrvenje prvih dni po razglasitvi volitev je pojenjalo in vsak nosilec liste, kakor tudi posamezni kandidati, bo v zadnjih dneh pred volitvami skušal dobiti v svojem krogu čim več volivcev. IM Vnedeljo, 26. maja vsi na Javornik! Naša strokovna skupina kovinarjev slavi ta dan 25 letnico svojega dela. Tej skromni proslavi dajmo vidnega izraza s tem, da gremo ob tej priliki vsi na Javornik. Zavedajmo se, da so jubileji dela, borb in trpljenja posameznih skupin, jubileji nas vseh, ki se borimo za pravice delovnega človeka! IB Pretekli petek je bil zadnji dan za vlaganje list. Do tega dne so vložili svoje kandidatne liste predsednik vlade B. Jevtič, Sveti-slav Hodžera, Vladko Maček, dr. Živko Topa-lovič, Dimitrij Ljotič in Boža Maksimovič. Kasacijsko sodišče v Belgradu je nato moralo pregledati kandidatne liste z vsemi prilogami in eventuelno odobrilo kandidatno listo ali pa zavrnilo. To sodišče je po pregledu list odobrilo vladno listo B. Jevtiča, Vladka Mačka, Ljotiča in Maksimoviča, zavrnilo pa listi Svetislava Hodžere (za Jugoslovansko narodno listo) in dr. Živka Topa-loviča (za zvezo delovnega ljudstva). Dne 5. maja bodo tako pri državnozborskih volitvah nastopile le odobrene štiri kandidatne liste. Pri nas danes izdelujemo vse vrste papirja, od najfinejšega cigaretnega papirja do najbolj debelega kartona. Cigaretnega se proda veliko v Južno Ameriko. Doma izdelan časopisni papir stane 5.20 do 5.75 Din za kg. Satiniran časopisni papir stane 6.25 do 6.75 Din za kg, boljSi srednji fin papir okrog 9.50 Din in brezlesni papir pa po 11 Din za kg. (Industrijski pregled.) Bonboni Čokolada Wafelni Čajanka Deserti Keksi »SAŠA« Express kava Detail KRANJ Skupščina krajevne bratovske skladnice (Halje) Jesenice, v aprilu 1935. Nezgodna blagajna je imela v preteklem poslovnem letu skupnih dohodkov (prispevki podjetja in obresti naložene imovine) Din 533.994.15, izdatkov pa Din 312.839.—, tako, da je bilo poslovnega pribitka Din 221.155;15. Izdatki v postavkah: Zdravniška pomoč, zdravila in drugo Din 39.850.50, hranarina Din 11.644.—. Rente: invalidom Din 197.411.25, vdovam Din 22.288.50, sirotam 26.485.—, sorodnikom Din 11.373.—, skupaj Din 257.557.75. Pogrebnine Din 2.730.—, upravni stroški Din 1.056.75. Od naložene imovine je bilo poslano glavni bratovski skladnici Din 721.947.20. Članstva in rentnikov je bilo ob zaključku leta 1934: (Številke v oklepajih «e nanašajo na leta 1933.) članov(ic) 2474 (2405), rentnikov 56 (51), vdov 8 (6), sirot 14 (11) in '3 (3) sorodniki. V 231 nezgodnih Slučajih se je izplačala hranarina odnosno 100%na renta za'1021 (1737) dni. Nove rente so se priznale 21 ©lanom. .Smrtne nezgode so bile tri. Pokojninska blagajna Dohodki: Prispevki članov Din 1,374.530.10, prispevki podjetja Din 1,3(66.683.90, 'obresti naložene imovine in dohodki od posestva Din 83.493.70, priznalnine Din 340.—, skupaj Din 2,825.047.70. Izdatki: Pokojnine: upokojencem Din li327'.568.—, vdovam Din 293.530.—, sirotam Din 65.985.—, sorodnikom Din 3.822.—, skupaj Din 1.690.905.—, opravnine Din 7.543.75, Upr. stroški, vzdrževanje zgradb in davki Din 15.074.50, skupaj Din 1,713.523.25. Poslovni prebitek je znašal Din 1,111.524.45. Od naložene imovine je bilo poslano glavni bratovski skladnici v Ljubljani Din I,880.893.80. Za račun Pokrajinsko pokojninskega Sklada za rudarje pa je bilo poslano po nalogu glavne bratovske skladnice na dokladah novoupokojencem Din 8.226.75. Stanje članstva in njih sorodnikov ter upokojencev ob zaključku leta 1934: (Številke v oklepajih veljajo za leto 1934i) Članov 2266 (2209), žen 1460 (1368), otrok 2403 (2260); novo-upokojencev 218 (218), vdov 110 (105), sirot 73 (74) in 3 (2) sorodniki. Staroupokojencem izplačuje od 1. januarja 1934 pokojnine glavna brat. sklad, v Ljubljani. •V poslovnem letu 1934 je bila na novo priznana pokojnina 11 članom, 11 vdovam in 6 sirotam, umrlo pa je 10 upokojencev in 5 vdov, 1 upokojenec je bil reaktiviran, 1 vdova se je poročila. Članstvo je bilo uvrščeno po kategorijah kakor sledi: Izven kategorije 15, v I. 147, II. 924, III. 554, IV., 377, V.: 202, VI. 29. Podporni skladi Sklad I. (za aktivne člane) je imel v preteklem poslovnem letu skupnih dohodkov Din 27.615.65. Izplačano pa je bilo na podporah Din 15.530.65 tako, da je bilo ob zaključku leta pribitka, Din 12,085.—. Sklad II. (za staroupokojeoee) je imel skupnih dohodkov Din 7.664.—. Izplačano je bilo na podporah Din 7.450.—, preostanka ob zaključku leta je bilo Din 214.—. (Dalje prihodnjič.) Keinarič — žrtev malomarnosti Ravno pred velikonočnimi prazniki se je zgodila pri Mariboru nesreča, ki je zagrenila srca vsega delavstva. V vodnjaku, globokem 9 metrov, je bil zasut cele 4 dni delavec-kopač Keinarič in vpričo velikega števila ljudi in strokovnjakov umiral.' Po štirih dneh mukepolnega trpljenja je •revež izdihnil. Kakor,' da bi mu srce prenehalo biti iz groze, da vsa naša toliko opevana znanost iri kultura, da ves naš tehnični napredek in toliko slavljena strokovnjaška sposobnost niso mogli rešiti njegovega ubogega trupla iz komaj devet metrov globokega jaška. — Človeku je to spričo dejstev, da iz več sto metrov globokih rudniških rovov rešijo ljudi, ako so zasuti, v 2—3 dneh, naravnost nerazumljivo. To dejstvo s svojo mrtvo žrtvijo kriči v obraz naši toliko opevani tehnični sposobnosti, našemu človekoljubju in naši podjetnosti. Reševanje je bilo prepuščeno nekaterim požrtvovalnim posameznikom. Ni bilo ne načrta, ni bilo sistema! Mnogo je podjejij v Mariboru, ki so že ponovno dokazala sposobnost v kopanju globokih kanalov. Polno je inženjerjev, jamokopov, rudarskih podjetij v naši banovini. Kje so bili vsi ti strokovnjaki takrat, ko je na sam veliki teden trpin-delavec umiral pod gmoto rušeče se zemlje? Ali ni to vse v zasmeh vsem diplomam? Ali pa mogoče ni bilo vredno življenje delavca-reveža takega truda? Ali bi se res vsi pomišljali, če bi bil na njegovem mestu v krzno oblečen in z zlatom nališpan bogatin?! Ta krivica vpije po maščevanju! Zahtevamo v imenu vsega delavstva, da oblastva preiščejo i>aj-strožje slučaj in kaznujejo krivce, predvsem pa malobrižnost lokalnih upravnih in tehničnih organov. Tisti, ki so pritisnili ta pečat sramote naši kulturi, naj se pokore za svoj greh. Na njihova mesta pa dajte socialno čuteče ljudi, da se pomiri narod, predvsem pa delavstvo! Za ta slučaj se mora zanimati in ga preiskati tudi vlada! Delo je zahtevalo življenje in zato naj mi delavci ne uživamo nikake pozornosti? Skupinski odborniki in organizacijski zaupniki, naročite si brošurico »Praktični govornik*. Kdor hoče uspešno nastopati kot govornik na sestankih in shodih, mora imeti to važno knjižico. Posamezen izvod stane 6 Din, pri večjem naročilu 5 Din. Naročite! • »Priročnikc je knjiga, v kateri najdeš kratko;,pa jedrnato objasnjene vse pravice, ki ti jih nudi naša delavska socialna zakonodaja. To knjigo bi moral imeti vsak delavec. Posamezen izvod stane 10" Din, pri večjem naročilu stane izvod 8 Din. Agitirajte za »Delavsko Pravico«! Pridobivajte ji novih naročnikovi Skupinam in zaupnikom celjskega okrožja JSZ! Za vse krajevne skupine in zaupnike celjskega okrožja JSZ se vrši v nedeljo, 28. aprila t Celju (v prostorih celjske skupine) celodnevni strokovni tečaj. Skupine kakor zaupnike prosimo, da se ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli v okrožnici od 19. t. m. Stroške za hrano in vlak Celju1!6 centrala. Na veselo svidenje v Tečaj v Kranju V nedeljo, 12. maja (priredi JSZ celodnevni tečaj za funkcijonarje kranjske skupine in krajevne zaupnike. Tečaj se bo vršil v‘prostorih hotela >Jelen« v Kranju. Vsi tovariši, kateri bodo prišli v poštev za ta tečaj, dobe vabila. Zato opozarjamo že danes vse tovariše, ki bodo dobili ta vabila, da se tečaja sigurno udeleže. Le izobraženi delavci morejo voditi delavstvo in mu priboriti boljše razmere. Kovinarji Javornik. Strokovna skupina Javornik sklicuje članski sestanek, kateri se vrši v nedeljo, 28. aprila ob 11 dopoldne na Koroški Beli v cerkveni hiši s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o razgovorih s KID. 2. Raznoterosti. Vabimo članstvo, da se: sestanka sigurno udeleži. Odbor. Jesenice. Iz pisarne. Na podlagi sklepa seje upravnega odbora se , vrši V nedeljo .ob pol ,10 dopoldan x»upnifiki »bor. Radi varnosti dnevnega reda, ki se bo na tem zboru obravnaval, je ' upravni odbor določil, da se zbor zaupnikov vrši v nedeljo, da se ga morejo prav vsi udeležiti Prizadeti prejmejo še posebna vabila. Točnost in sigurna udeležba sta strogo obvezna za vsakogar, ki to vabilo prejme. Jesenice. V mesecu aprilu se bo vsem članom, ki so obenem podporni člani godbe, odtegnilo 24 Din kol članarino za tekoče leto. Vsak, ki iz kateregakoli vzroka izstopa kot podporni Član godbe, naj to vsaj tekoni 14 dni prej javi organ, zaupniku v obratu ali pa v pisarni skupine v;.Krekovem domu. Jeacpice. ;Na ]delavski praznik 1. maja ne tyo njkake prireditve, ker je od strani oblasti vse prepovedano. Zjutraj bo ob 7 v cerkvi na Savi sveta maša zadušnica za pokojne člane. Številni člani pa so se dogovorili, da gredo z godbo v Orni vrh na izlet. Čas odhoda bo vsak, kdor se za izlet zanima, zvedel v Krekovem donni. J Papirničarji Vevče. Električni tok je dne 16. aprila ubil v naši tovarni strojnika g. Jakoba Žulovca. Napetost toka je bila 6000 voltov, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev. Pokojni zapušča ženo ln štiri otroke. Naši organizaciji je bil zelo nasproten, vendar se zadnja leta v Narodni strokovni zvezi ni več vidno udejstvoval.* Žalujoči družini naše sožalje! Vevče. Zahvala. Podpisani. ,Gqrbajs Franc se vsem ■ darovalcem delavcem vevške papirnice naj-iskreneje zahvaljujem za nabrano vsoto 794.80 Din. Vsa hvala Vam za toliko socialnega čuta v moji dolgotrajni bolehni! Gerbajs Franc. Vevče. Sestanek organizacijskih zaupnikov se vrši v nedeljo, • 28. aprila t. 1. ob 9 dopoldne v domu »Prosvete« D.