PRIMORSKI dnevnik Začel izhajati v Trstu ■ rnaja 1945, njegov Predh°dnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-ora 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-P embra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-J’ °d 18- septembra 1944 Qo 1. maja 1945 v tiskarni "»lovenija« pod Vojskim J*' 'driji, do 8. maja 1945 Pr v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-fzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 256 (13.194) Trst, četrtek, 17. novembra 1988 Na zboru slovenskih kulturnih delavcev v Cankarjevem domu v Ljubljani Poziv slovenski skupščini, naj premisli preden da soglasje ustavnim dopolnilom Udeleženci zbora so s ploskanjem sprejeli izjavo, s katero so obsodili napade na Janeza Stanovnika kot napad na suverenost slovenskega naroda Predsedstvo SRS zavrača napade na Janeza Stanovnika LJUBLJANA — Slovensko predsedstvo je v sredo -zvečer obravnavalo informacijo o neuradnem obisku svojega predsednika Janeza Stanovnika v ZDA in o odmevih v jugoslovanski javnosti na njegove nastope ln razgovore. Predsedstvo SRS je v izjavi med drugim zapisalo: Predsednik Stanovnik je v ZDA nastopal na edino možen način - s predavanji, sicer dobro strukturirani-vendar po obliki in tehniki izvajanja improvizira-Razumljivo je zato, da objavljeni, neavtorizirani Č-i vsebujejo tudi metafore ter vsebinske naglase, 1 so bili prilagojeni specifičnim potrebam nastopa v ulini. Zato nikakor ni upravičeno na temelju iztrganih etatov ali celo besed in ob zapostavljanju celote po-ZD/\ne^Q Presojati nastop predsednika Stanovnika v NADALJEVANJE NA 2. STRANI VOJMIR TAVČAR LJUBLJANA — Zbor slovenskih kulturnih delavcev poziva slovensko skupščino, naj pred torkovo sejo še enkrat premisli problem ustavnih dopolnil in njihovega vpliva na suverenost slovenskega naroda. V ta namen bo neformalno predsedstvo zbora posredovalo skupščini vse tiste referate, ki so najbolj tehtno obravnavali problem amandmajev. Med udeleženci zbora je namreč prevladalo mnenje, da predlagana dopolnila krnijo slovensko suverenost in so korak nazaj v prizadevanjih slovenskega naroda za lastne pravice. Poglede zbora slovenskih kulturnih delavcev pa naj bi delegatom, seveda če bo od skupščine dobil za to ustrezno dovoljenje, prikazal pravnik dr. Boštjan Zupančič. Tako so na predlog predsedstva sklenili udeleženci zbora slovenskih kulturnih delavcev, duhovnega slovenskega parlamenta, ki je v Cankarjevem domu v dveh dneh vsebinsko nabite in v tonih ostre razprave preučil položaj slovenskega naroda. Kulturni delavci si sicer niso lastili nobenega monopola nad predstavništvom ali politiko, najbrž pa so, kot že v preteklosti, zelo avtentično in zavzeto tolmačili najgloblja čustva in vzgibe naroda, ki ima od nekdaj kulturo kot bistveno in neodtujljivo sestavino svoje narodnostne biti. Priporočilo slovenski skupščini je bilo tudi edini formalni akt zbora, ki je v dvodnevni razpravi razkril tolikšno bogastvo misli in videnj, da jih je bilo skoraj nemogoče strniti v resolucijo. Poglobljenost analize bo prišla do izraza šele ko bo natiskana brošura z vsemi prispevki k razpravi, ki so animirali dvodnevni zbor v Cankarjevem domu. Razmišljanje diskutantov je bilo kulturniško, zato pa nič manj nabito s politično vsebino, saj se je splošna tema suverenosti navezovala na dogajanje zadnjih časov, na ustavna dopolnila, na obsodbo Janše, Boštnerja, Tasiča in Zavrla, ob tem pa tudi na delovanje političnega sistema. V tem razmišljanju je prišlo jasno do izraza protislovje, ki je značilno za sedanji kulturni in politični trenutek v Sloveniji. Po eni strani so disku-tanti branili slovenske politične predstavnike pred napadi iz drugih republik in predvsem iz SR Srbije - s tem v zvezi so sprejeli tudi izjavo v podporo Janezu Stanovniku in dejali, da so napadi nanj napadi na slovensko suverenost - hkrati pa zahtevali dejanski sestop zveze komunistov z oblasti in uvedbo takega sistema, v katerem bo ZKS imela enakovredne tekmece na neposrednih volitvah. Protislovje je še zaostrilo dejstvo, da sta zbor (na katerem je bilo slišati veliko besed o NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pobuda predsedstva SRS za pomilostitev Janše, Borštnerja Zavrla in Tasiča Republiški komite za informiranje Slovenije je včeraj objavil naslednje sporočilo za tisk: Na številne predloge iz SR Slovenije in na predlog predsedstva CK ZK Slovenije je predsedstvo SR Slovenije na seji dne 15. 11. 1988 sklenilo dati pobudo predsedstvu SFRJ, da ob državnem prazniku 29. novembru 1988 pomilosti Ivana Borštnerja, Janeza Janšo, Davida Tasiča in Franca Zavrla, ki so bili pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojeni na zaporne kazni. Pri oblikovanju svoje pobude je predsedstvo SR Slovenije izhajalo predvsem iz dvomov, ki sta jih način vodenja procesa in obsodba povzročila v slovenski in širši javnosti. Ta dvom je zlasti poglobilo dejstvo, da se v sodnem postopku ni uporabljal slovenski jezik. Pri Ivanu Borštnerju pa je predsedstvo SR Slovenije svojo pobudo utemeljevalo z njegovim resnim zdravstvenim stanjem. Pet ljudi izgubilo življenje v vojašnici pri Ravenni Pokol v karabinjerski postaji Še nejasna dinamika tragedije r ®AG,NARA Dl ROMAGNA (RAVENNA) — Malo di P Poldnevom je bila karabinjerska postaja v Bagnari t K°magna prizorišče srhljivega množičnega umora. Zrna L® pet, po prvih ugotovitvah preiskovalcev pa Dni bl karabinjerje umoril njihov kolega, ki si je R em vzel življenje s strelom v sence. 1 renutna kriza ali histerični napad, naj bi spravil h ®9a od karabinjerjev do tega, da je odprl ogenj z brzostrelno pištolo M12 in tako umoril svoje štiri kolege, s 0 Pa ie naperil proti sebi službeno pištolo in naredil , °Tor- To naj bi bila še najbolj verodostojna razlaga t .“F . iLe' v kateri so izaubili življenje 30-letni briaadir ® Pn Catanzaru, 27-letni Angelo Ouaglia iz Contro-letn Pri .Terarnu’ 20-letni Daniele Fabbri iz Forlija ter rfltare a Laolo Camesasca, iz Giussana pri Milanu. binjerske Antoi?ia Mantelle so stanovali v poslopju kara ~ - 3r Postaie- karab in j Rr°s‘l za dopust, da bi Ysi njegovi kolegi P° srečnem naključju je bil takrat odsoten 24-letni 'er Sandro Trombin iz Gavella pri Rovigu, ki je skp ural1 nai bi v uradih krajevne karabinjer- so mnr v adal° običajno umirjeno vzdušje. Ljudje, ki neohi/T, h karabinjerjem so izjavili, da niso opazili nič jnega, prav tako nič hudega sluteča pa je bila lahko obiskal starše. Vest, da so umrli, so sporočili njegovi materi. tudi lastnica bližnje pekarne, ki je dvema od pokojnih karabinjerjev prodala kruh za malico. Le nekaj minut kasneje so počili prvi streli, ki so prebili šipo okna v pritličju karabinjerske postaje. Prav v tistem trenutku se je s svojim zasebnim avtomobilom peljal mimo vaški poštar, 42-letni Martino Zardi. Že po prvih strelih je na ulico prihitela žena Antonia Mantelle, ki je zaslutila tragedijo. Za karabinjerje je bilo že prepozno. Štirje so ležali v mlaki krvi v pritličnih prostorih, eden pa je padel pred vhodom v arhiv. Preiskovalci so odkrili, da je karabinjer Ouaglia lani prebolel hud živčni zlom, zaradi bolezni pa je bil odsoten nekaj mesecev. Zato je najbrž res propadla hipoteza, da je na karabinjerje streljala neznana oseba, ki naj bi jo ustavili in jo zadržali v vojašnici. Od peterice karabinjerjev je le Mantella umrl zaradi strela iz pištole. V zgodnjih jutranjih urah je skupaj s kolegom Fabbrijem stražil vhod bančnega zavoda Credi-to Romagnolo, zato je imel pri sebi tudi walkie-talkie, njegov kolega pa službeno brzostrelno pištolo M12. Komandant naj bi jim radijsko sporočil, da se morata vrniti v vojašnico, ko sta si v pekarni kupovala malico. Na poti v vojašnico ju je ustavila skupina delavcev občinske družbe AMIU, ki so se pritožili zaradi kraje kombinezonov. Mantella in Fabbri pa sta jim odgovorila, naj se javita na neko bližnjo krabinjersko postajo, ker sta morala nujno v vojašnico na sestanek s komandantom. Kar se je zgodilo potem, pa je zaenkrat še ovito v preiskovalno skrivnost. Nogomet: v prijateljski tekmi Italijani z 1:0 premagali evropske prvake ■ □ Košarka: sinoči v A-2 ligi San Benedetto pospravil nov par točk na 10. STRANI Razprava o obmejnih območjih po glasovanju finančnega zakona DUŠAN KALC RIM Zakonski osnutek o obmejnih območjih, ki je v zadnjem času predmet vse ostrejših polemik med Venetom in Furlanijo-Julijsko krajino, bo moral počakati, da bo mimo vihar finančnega zakona. Tako namreč trdi predsednik pete senatne komisije za proračun in načrtovanje Andreatta v pismu predsedniku senata Spadolini-ju, ki ga je na prošnjo načelnika komunistične senatne skupine Pecchioli-ja vprašal, kdaj bo stekel postopek uzakonitve tako imenovanih norm za razvoj gospodarskih dejavnosti ter mednarodno sodelovanje dežele Fur-lanije-Julijske krajine, bellunske pokrajine in sosednjih območij. Kot smo poročali prejšnji teden, so komunistični senatorji in poslanci iz naše dežele pozvali Pecchiolija, naj posreduje pri Spadoliniju, da bi čim-prej prišlo do odobritve (in brez sprememb glede na tekst, ki ga je odobrila poslanska zbornica) zakonskega osnutka o obmejnih območjih. Spadolini je včeraj odgovoril Pecchioliju, da je posredoval pri Andreatti. Odgovor pa je bil, kot rečeno, da bo treba počakati na izglasovanje finančnega zakona. Andreattove utemeljitve so izključno tehničnega značaja. Skratka, po njegovem mnenju, je mogoče formalno odpreti razpravo o zakonskem osnutku o obmejnih območjih šele potem ko bo popolnoma jasen okvir finančnih posegov v prid dežel, tako z rednim kot s posebnim statutom. Postavljanje zakonskega osnutka v odvisnost s finančnim zakonom in državnim proračunom pa bi lahko razumeli kot grožnjo, da bodo spremembe, ki jih vsa politična fronta naše dežele zavrača, neizbežne. Novo palestinsko državo priznale številne vlade JERUZALEM — Neodvisno palestinsko državo so po njeni proglasitvi na alžirskem vrhu priznale številne tuje vlade, med temi tudi Jugoslavija. V Izraelu pa vladna vojska nadzoruje zlasti pas ob Gazi, policijska ura pa še vedno velja za skoraj 300 tisoč Palestincev v taboriščih. Tiskovne agencije sicer poročajo, da vojaško nadzorstvo ni več tako ostro kot v preteklih dneh. Palestinci so priredili nekaj manifestacij, večjih neredov pa ni bilo, tudi zato ker so vojaki že v kali zatrli vsako večje znamenje navdušenja. Na sliki (telefoto AP): tržnica v starem delu Jeruzalema je bila včeraj nenavadno živahna, zato so vojaki s »strateških« točk pozorno sledili množici kupcev. Včeraj v Rimu vsedržavna protestna manifestacija ZKMl Finančni zakon: Mladina proti prekupčevalcem z mamili in za bolj humane odnose do zasvojencev RIM — »Kaznovati prekupčevalce z mamili in ne uživalcev«. To je bilo geslo vsedržavne manifestacije proti mamilom, ki jo je včeraj priredila v Rimu Zveza komunistične mladine Italije. Na Trgu Esedra se je zbralo okrog trideset tisoč mladih iz Rima in iz številnih drugih italijanskih mest, med njimi tudi iz Trsta. Hrupni, a pomenljivi sprevod je imel več etap. Najprej so se udeleženci ob znaku sirene ulegli na tla ter z enominutnim molkom izrazili spoštovanje spominu 640 žrtvam »bele smrti«. Toliko mladih ljudi je namreč od začetka letošnjega leta do danes umrlo v Italiji zaradi uživanja mamil. Teh žrtev so se mladi udeleženci pohoda proti mamilom spomnili tudi z belimi tablami, označenimi od 1 do 640, ki jih je prav toliko manifestantov nosilo na ramah. Po zborovanju na Trgu Santi Apostoli, ki ga je odprla Chicca Roversi, življenjska družica Marca Rostagna, so si mladi podali roke ter sestavili ne- skončno »človeško verigo« solidarnosti, ki se je vila od Trga Venezia do Montecitoria, kjer so se mladinci in mladinke ob vzklikanju gesel proti prekupčevalcem s smrtjo, pa tudi proti vsem tistim politikom, ki se zavzemajo za kazensko preganjanje navadnih uživalcev mamil, še dolgo zadrževali. Delegacija manifestantov je nato odšla k predsednici poslanske zbornice Jottijevi ter k ministru za socialne zadeve poslanki Rosi Rosso Jervolino. Jottijeva je izrazila vso svojo solidarnost v boju proti »trgovcem s smrtjo« ter se izrekla proti kaznovanju mladih narkomanov. S tem se je strinjala tudi Jervolinova, ki je obljubila, da bo zahtevala zvišanje sredstev, ki jih je država v okviru svojega triletnega proračunskega načrta predvidela za terapevtske skupnosti. Ta sredstva naj bi z dvanajstih milijard zvišali na 90 milijard lir. DUŠAN KALC Mladina se je tako spomnila letošnjih žrtev mamil še vedno odprta nekatera vprašanja RIM - Minister Amato je zadovoljen s potekom razprave o finančnem zakonu, saj po njegovem mnenju uspešno napreduje tudi tisti del razprave, ki se nanaša na povišek socialnin in naj nižjih delavskih pokojnin. Potr-dil pa je tudi, da obstajajo še nekateri pomisleki glede obdavčenja družbenih izdatkov v korist podjetij in zaseD-nemu prevoznemu sektorju. P°*e9 tega je še na rešetu vprašanje avtonomije občinskih davkov in finančnin sredstev krajevnih uprav. Vladna vecl' na se poteguje za uvedbo novih davkov na proizvodnjo, trgovske dejavnosti in proste poklice. Svoje predloge so zato včeraj predstavili še odgovorni za gospodarska vprašanja pri strankan večine in načelniki parlamentarni!1 skupin. Z ozirom na vsebino popravkov, ki so jih predstavili že pred časom, so včerajšnja srečanja odprla možnosti nekaterih temeljitih sprememb. Če je bil prej govor, da bi p°~ samezna podjetja plačala tudi za prl' bližno milijardo lir zaostalih davkov, sedaj kaže, da ne bo davčna kota pre' segla nekaj desetin milijonov. G. R- Spet izredne globe za avtomobiliste in vladna nakazila za nova parkirišča RIM — Italijanska mesta se dušijo v prometnem kaosu. Prav zato je bivši milanski župan Tognoli predstavil v parlamentu zakonski osnutek o ponovni uvedbi izrednih denarnih glob za prometne prekrške in o ureditvi novih parkirišč. Glede glob zakonski osnutek predvideva za prepovedano parkiranje kazen od 40 do 100 tisoč lir, če ustavljeno vozilo ovira promet ali pa zasede parkirišča namenjena invalidom, se kazen zviša do 200 tisoč lir. Kdor ne bo spoštoval semaforjev in se ne bo ustavil na poziv prometnikov, bo moral plačati do 300 tisoč lir globe. Včeraj so osnutek soglasno sprejeli v pristojni senatni komisiji. Od tem z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo tudi naše mesto vključeno v seznam petnajstih mest, ki bodo deležna večjega prispevka za gradnjo parkirišč. Zakon, o katerem se bo morala sedaj izreči še poslanska zbornica, predvideva namreč 600 milijard lir finančnih prispevkov za triletje 1989-91. 350 milijard lir bodo porazdelili petnajstim mestom na seznamu, ostalih 250 milijard pa drugim mestom, ki jih bodo določile dežele. Prvotno Trsta ni bilo na seznamu, ker so pač upoštevali demografski kriterij. Zato pa je spet odigral svojo vlogo status Trsta kot obmejnega mesta, skozi katero se prelivajo turistični tokovi in v katero prihaja vsak dan ogromno ljudi iz sosednje Jugoslavije. Zahtevo po vključitvi Trsta v seznam privilegiranih mest je v komisiji postavil tržaški socialistični senator Arduino Agnelli. Popravek je sprejel ter ga naredil nekako za svojega de-mokristjanski poročevalec zakona Co-vello, podprla pa sta ga tudi komunist Visconti in predstavnik neodvisne levice Ulianich. Popravek je bil skratka sprejet, kot je bil soglasno sprejet tudi celoten zakonski osnutek. Posebej velja omeniti, da bodo morale občinske uprave posameznih mest predložiti v teku petih mesecev od dne, ko bo zakon stopil dokončno v veljavo, podrobne parkirne načrte, na podlagi katerih bo država nato porazdelila finančna sredstva. D. K. Živahna razprava o amandmajih v slovenski ustavni komisiji LJUBLJANA Pred torkovim zasedanjem slovenskega parlamenta, na katerem bo izglasovano dokončno stališče Slovenije do predlaganih ustavnih sprememb, se je včeraj na 13. seji sestala slovenska ustavna komisija, ki je po burni razpravi brez nasprotujočega glasu sprejela odlok, s katerim naj bi slovenski parlament potrdil svoje soglasje k amandmajem na ustavo SFRJ. Zapletlo pa se je s poročilom o delu slovenske ustavne komisije in slovenskih pogajalcev v Beogradu, saj so trije člani ustavne komisije - prof. dr. Ivan Kristan, Tone Pavček in Tone Peršak - dali ločeno mnenje, s katerim iz sicer različnih razlogov ne pristajajo na trditvi, da je končna formulacija v Beogradu doseženega ustavnega besedila v skladu s stališči slovenskega parlamenta in da se z ustavnimi spremembami ne spreminja položaj Slovenije v federaciji. Tako bo poročilo izražalo večinsko mnenje ustavne komisije, ki se bo zato, da bi potrdila končen tekst poročila, še enkrat sestala v torek, uro pred začetkom zasedanja parlamenta. Ustavna komisija ni sprejela predloga dr. Rastka Močnika, naj predlaga slovenskemu parlamentu, naj glasuje o vsakem ustavnem amandmaju posebej (čeprav do tega na zahtevo poslancev vseeno lahko pride), in tudi ne predloga Toneta Pavčka, naj preveri svoje odklonilno stališče do sprejema sprememb ustave po preverjanju na referendumu. Prizadeto je nastopil predsednik slovenskega predsedstva Janez Stanovnik, ki se je opravičil zaradi čustvenosti, saj sta prav v istem trenutku zvezno državno predsedstvo in zvezni parlament razpravljala o njegovem potovanju v ZDA. Opozoril je, da so Slovenci v zgodovini kaj dosegli le, če so bili enotni: »Če pa se bomo na teh vprašanjih razbili,« je rekel predsednik Stanovnik, »lahko napišete kakršnekoli paragrafe, pa bomo vseeno vse izgubili.« DEJAN VERČIČ • Zbor kulturnih delavcev nujnosti politične prevetritve o tem, da sedanji enostrankarski sistem utesnjuje ljudi) sklicali uradni strukturi, kot sta svet za kulturo pri RK SZDL in Kulturna skupnost. Tako je na primer Igor Grabnar vehementno poudaril, da je nujno preprečiti izvršitev kazni proti četverici, sicer bodo šli udarci proti slovenskemu narodu še naprej. »Šli bodo tudi zoper tri najbolj priljubljene slovenske voditelje, ki so odprli okna in omogočili, da je_v Sloveniji zapihal pomladni veter.« Če se ne preprečijo aretacija in nadaljnji udarci, je razmišljal Grabnar in požel ob svojih besedah močan aplavz, se bo nad Slovenijo spet zgrnila noč. Prav tolikšen aplavz pa je požel tudi Janez Menart, ko je ugotavljal, da Slovenci niso suveren narod, ker niso imeli možnosti, da izbirajo svoje predstavnike na svobodnih volitvah. Namesto njih je zastopnike izbirala zveza komunistov po uveljavljenih mehanizmih. K suverenosti bi pripomogle neposredne volitve, zunanjo suverenost pa bi okrepilo preoblikovanje Jugoslavije v konfederacijo. Menart je priznal, da bi si pred nekaj leti ne upal tako spregovoriti na javni tribuni, in dodal, da je slovenska pomlad prva resnična družbena pridobitev v zadnjih 45 letih. Za to gre priznanje sedanjim voditeljem. Obenem pa je Menart tudi pikro predlagal -ker je bilo to večkrat izraženo v kongresnih sklepih - naj bi ljudje pomagali ZKS in ZKJ pri sestopanju z oblasti, če partija sama tega ni sposobna. Kot je pokazal zbor in kot dokazujejo raziskave javnega mnenja (morda ni naključje, da je bil zelo citiran spomladanski grafit »dost' mamo«), je ustvarjalno vrenje zadnjih let v slovenski družbi neustavljiv proces, ki se boji vsakršnega poskusa vkalupljanja. Zato tudi velika previdnost do predlogov Jožeta Smoleta, ki je na stežaj odprl vrata republiške konference SZDL vsem mnenjem in opoziciji, le da ni to nenačelna opozicija zaradi opozicije. Pri tem velja pripomniti, da so bili včerajšnji toni diskutantov enoglasnejši in ostrejši kot v torek, vendar je včeraj manjkala protiutež učinkovitih replik Janeza Stanovnika in Jožeta Smoleta. Do kam naj »pljuskne« slovenska pomlad? Na nekatere nevarne samoomejit-ve je opozoril Jaša Zlobec, ki je poudaril, da je slovenska suverenost odvisna 0 Slovencev samih in da osebno ne bi Pr' stal na suvereno slovensko državo, v Kateri bi bila svoboda okrnjena. Dejanskega razvoja ne bo, je dejal Zlobec, če n bo demokratične fronte od Prištine n Maribora, ker Slovenija ne more in n sme ostati oaza sredi puščave. Pri tem s je Zlobec v svojem razmišljanju povrni k primeru četverice in soglašal s ' ki »slovenskih fantov ne dajo«. Toda, J takoj dodal: »Štirih obsojencev ne dama Ne kot slovenski narod, ampak kot skupnost, ki noče več dopuščati vladavin nezakonitosti.« • Predsedstvo SRS Predsedstvo želi, da se odprta razm}pil ljanja predsednika Stanovnika o te vprašanjih - tudi kadar so uporabljen kategorije iz teorije in prakse družben in političnih konfliktov - nikakor n razume kot oporekanje v Sloveniji spre jetega in uveljavljenega načela o ne mesavanju v delovanje in v oagovo nost drugih -narodov in narodnosti z urejanje lastne usode. , . _ Zato predsedstvo izraža prepričanje i upanje, da se bodo tradicionalno doc gospodarski, družbeni in politični odn si s srbskim narodom in njegovim vo stvom potrjevali tudi v prihodnje omogočili, da se bodo v razvifi prak medsebojnega sodelovanja razčiscev morebitni nesporazumi in izgra/eva skupna stališča o vseh skupnih aktu nih vprašanjih našega časa. Predsedstvo SR Slovenije ob vse razumevanju tudi za drugačno ptesoi razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pak nja vsako poenostavljeno ali zgolj em tivno, kaj šele zlonamerno ^mac%rlA nastopa predsednika Stanovnika v zu v delu jugoslovanskih sredstev /ayney obveščanja. Objavljeni stenografski piši nastopov Janeza Stanovnika on m gočajo po mnenju predsedstva občan (državljanom) v vseh delih Jugoslav presojo o upravičenosti skrajno v. ciozne gonje proti predsedniku Sjon niku, pa tudi slovenskemu politične vodstvu. Z določnimi njegovimi stal ^ in ocenami je možno polemizirati, c® njegovih nastopov pa po mnenju pr _ seastva ni mogoče pripisati protiso listične, protisrbske in protijugoslo ske vsebine in še manj takih nanJ^d) Izid volitev v Pakistanu skrbi afgansko gverilo ISLAMABAD - V Pakistanu so včeraj malo po 13. uri (po našem času) zaprli volišča. Po prvih podatkih kaže, da je volilo komaj 50 odst. upravičencev, v nekaterih mestih pa volilna udeležba ni presegla 30 odstotkov. Na teh volitvah, ki so izredno važne za vso državo, se je predstavilo 37 večjih, srednjih in manjših strank, naj večje število glasov pa sta prav gotovo odnesli dve glavni politični stranki, in sicer Pakistanska ljudska stranka (PPP), ki jo vodi Benazir Buto in Demokratska islamska zveza (AID). Prvi volilni rezultati bodo znani danes, uradne podatke pa bo notranje ministrstvo objavilo šele 24. novembra. Pakistanske politične volitve so zelo pomembne zlasti za skoraj 3 milijone prebivalcev, ki nimajo volilne pravice. Gre za pribežnike iz Afganistana in oborožene mudžahedine, ki sedaj bivajo v posebnih taboriščih. Afganska gverila v Pakistanu je zaskrbljena nad morebitno zmag PPP, saj meni, da ima ta stranka »prijateljske« odnose s pro-sovjetsko kabulsko vlado. Tesnejši stiki med tema dvema državama bi namreč lahko ovirali dobavo orožja gverili. V Estoniji je parlament soglasno zavrnil predlog ustavnih sprememb MOSKVA Parlament sovjetske baltske republike Estonije je včeraj soglasno odklonil predlog Kremlja o ustavnih spremembah, ki naj bi po mnenju nekaterih tamkajšnjih strokovnjakov v ustavnem pravu bistveno omejil estonsko narodno suverenost. Parlament je na včerajšnji seji tudi sprejel popravek estonske ustave, po katerem bodo lahko v tej baltski republiki odklonili dosledno uresničevanje sovjetskega zakonika. Nov veter, ki piha v Estoniji, je zelo verjetno tudi »odpihnil« Bruna Saula, do pred kratkim ministrskega predsednika v tej sovjetski republiki. Na njegovo mesto so včeraj člani parlamenta izvolili Indreka Toomeja. Poznan je kot napreden politik, ki se zavzema za uveljavitev estonske avtonomije. Sejo parlamenta so posvetili prvenstveno vprašanju ustavnih sprememb, ki jih je predlagal državni in partijski voditelj Mihail Gorbačov in ki so v vseh baltskih republikah naletele na zelo negativne komentarje. JETTA CL nnnrrnnnnun mummn nnnnnannnnn mmum HlMgHBMH mmmmnnnnn n n n n Velike novosti na področju cestnih reaktivcev. Cenejši od golfa dinGK)nti TRST UL. ROSANDRA 2 (vogal Ul. Flavia) TEL. 281444 Hnannnnnnnc] ommi nHnnnannnnn □■mmonnnB © ČLAN ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV CONCESSIONARI AUTO TRIESTE (vM) volkswagen v^y je vreden zaupanja Sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani Šinigoj pozitivno ocenil skupnost Alpe-Jadran Ljubljana ob 10. obletnici ustanovitve delovne skupnosti Alpe-Jadran je bila sinoči v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik pred-sednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ki je med drugim dejal: »Menim, da lahko ocenimo, da je delovna skupnost Alpe-Jadran v evropskem merilu postala pomemben faktor regionalnega in širšega sodelovanja, ki je zasnovano na naglih helsinške deklaracije o sodelovanju in varnosti v Evropi. Njena vloga in prispevek sta še posebej Pomembna v sedanjem obdobju, ko ?e P° svetu in še zlasti v Evropi že čutijo rezultati novega popuščanja uapetosti, večjega medsebojnega zaupanja, prvih korakov v razoro-zevanju in vse intenzivnejšega tusdsebojnega sodelovanja tudi Prek blokovskih meja. Naše sodelovanje v delovni skupnosti Alpe-Jadran je nastalo ua podlagi dolgoletnega uspešnega sodelovanja med SFRJ in sosednjimi državami na političnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem ju drugih področjih. Tako so se tudi jugoslovanske republike in pokrajine vse bolj povezovale z obmejnimi območji in deželami sosednjih in bližnjih držav ter vzpostavile vrsto'zelo konkretnih in vsebinskih stikov med organi, organi-Zacijami, podjetji, društvi, Predvsem pa med ljudmi samimi. V nem je Slovenija bila posebej aktiv- Zavedamo se, da vedno večja medsebojna odvisnost v evropskem Prostoru, do katere prihaja zaradi Predsednik IS SRS Dušan Šinigoj dinamičnega tehnološkega razvoja, ki ne sme poznati meja, poraja tudi nove skupne probleme in s tem tudi skupne interese za njihovo reševanje. Zato se zavzemamo za neovirano cirkulacijo ljudi, blaga, znanja, informacij in idej, za medsebojno zbliževanje in spoznavanje gospodarstva, znanosti in kulture, etničnega bogastva, duhovnega ustvarjanja in vsega, kar zbližuje narode, narodnosti in manjšine, ki živijo na tem območju. Delovna skupnost Alpe-Jadran je zrasla na takih temeljih in na njih se v zadnjih desetih letih nenehno potrjuje- (dd) TV oddaje o problemih etničnih manjšin v Evropi SAINT VINCENT — »Border lile«, ali »Življenje ob meji«: tak bo naslov ene ali več v glavnem dokumentarnih televizijskih oddaj, ki jih predlaga tržaški sedež RAI, da bi prikazali probleme etničnih evropskih manjšin. V tem okviru bo sedež RAI iz Doline Aoste po vsej verjetnosti pripravil oddajo o učinkih, ki jih ima meja v alpskem loku, medtem ko bo švedska televizija pripravila program, ki bo obravnaval položaj manjšin, ki živijo v Dolini Torne na meji s Finsko; jugoslovanska televizijska ustanova pa bo s svoje strani realizirala programe o položaju na mejah z Avstrijo, Grčijo in Bolgarijo. O teh načrtih je tekla beseda na sestanku, ki je bil v kongresnem centru v Saint Vincentu v Dolini Aoste, ki ga je organiziral aostanski sedež RAI v sodelovanju s krajevno deželno upravo; na njem so sodelovali predstavniki konzorcija, ki združuje enajst evropskih televizijskih hiš, ki se ukvarjajo s problemom etničnih manjšin. Za RAI so bili prisotni ravnatelji sedežev iz Aoste (Sommi), Trsta (Mauri), Trenta (D'Amato), katere so spremljali odgovorni za programe, ter predstavniki Švedske, Jugoslavije in Španije. Konzorcij je bil ustanovljen leta 1982; od takrat je pripravil več oddaj o življenju socio-kulturne stvarnosti manjšin, ki živijo v različnih evropskih državah. Tržaški sedež RAI je doslej pripravil oddaje o Kataloncih, nemška TV o Laponcih, walleška o Turkih, makedonska pa o Aostancih. Osmice so mnogokrat lahko lepa spodbuda za pridelavo in ponudbo kakovostnih vin KOPER V slovenski Istri je bilo letošnje Martinovo star Znost' da P° dveh letih ponovnega oživljanja osmič, dni °kičaja, ko je vinogradnikom dovoljeno za teden neust freU vrata kleti za poklušino in prodajo na drobno črto tekleničenih vin z geografskim poreklom, potegnejo ju izkušnjami, ki so si jih v tem »poskusnem« obdob- 0k^nd°Lili prireditelji in ocenjevalna komisija, ki dela v darsfrU ^°Prskega komiteja za družbeno planiranje, gospo-n;>,7\Vo finance. Izkušnje so namreč dobra podlaga, kako V l6,Vati s tem običajem. vil kleti Vinakoper je koprski izvršni svet v petek pripra- dvehPireejem ' ' ' ' ........... ' " J“-:U adnikov, s tem da so prijave osmič začele pravzaprav deže- dveh i em za vse dosedanje prireditelje osmič. V dobrih fadn'v ie gostom vrata kleti odprlo 40 koprskih vinog- vat. .iv, s tem da so prijave osmič začele pravzaprav deže-bajb Sv- v fetošnjem letu. Na tej priložnosti so nagradili Pa*- 6 Prireditelje, priznanje z nagrado najboljše osmice Pod /p,Preiela Ivan in Boris Bordon iz Mišev pri Dekanih. Alan * «S0 štiri priznanja za vzorno organizacijo in sicer Rodnr . vatinu iz Elerjev, Zorku Franca iz Škofij, Alojzu °ceni 12 Pridvora in Vladu Andrejašiču iz Kastelca. Pri pr; Jevan]u osmič je prevagala ocena vina, kajti namen teh di oz 6V te Prav na spodbujevanju pridelave in propagan-ga odroma ponudbi kakovostnih vin koprskega vinorodne- je J^omite za družbeno planiranje gospodarstva in finance uPošt Predbodni uskladitvi z drugimi pristojnimi organi in z°r vrsto zakonov, ki urejajo promet z vinom, nad- in jjjj živili, obdavčenje proizvodov in storitev, javni red P°qo'r Pcipcavil tudi nova navodila, kjer so opredeljeni nsmic* p3 Pctdobitev dovoljenj za organizacijo in pripravo valeč ■ teb navodilih lahko osmico pripravi vsak pridelo-izpolr,V1^a' je v občini vpisan v register proizvajalcev in o vinn^6 VSe Predpisane pogoje v skladu z določili Zakona eno os . samezni proizvajalec v eni sezoni lahko priredi le mrco, za sezono osmič pa velja obdobje od 31. oktob- V osmicah je vzdušje vedno zelo veselo ra do 30. junija. Osmica lahko traja največ- osem dni oziroma od petka do naslednje nedelje. Prireditelj osmice lahko ponuja le vina, ki jih je sam pridelal, hladne narezke (pršut, panceto, sir), doma vloženo zelenjavo (malancane, oljke, kumare...) trdo kuhana jajca in doma narejene klobase. Zaže-ljena je seveda tudi ponudba doma pečenega kruha. Drugih artiklov na osmici ne smejo ponujati, sicer lahko prireditelju odvzamejo dovoljenje. IZTOK UMER SEJMIŠČE V PORDENONU 19.-27. NOVEMBER 1988 URNIK: delavniki 17.00 - 23.00, sobota in nedelja 9.00 - 23.00 RAZSTAVA MOTORJEV Steklina v Ilirski Bistrici ILIRSKA BISTRICA — Minuli no planiranje in gospodarstvo, da so v središču Ilirske Bistrice našli mačko obolelo s steklino. Sedem občanov, ki je prišlo v stik z obolelo živaljo, so takoj cepili. Bistriški izvršni svet je takoj sprejel navodila za izvajanje ukrepov proti tej nevarni bolezni. Delavci milice in lovci morajo pobiti vse klateške pse in mačke na območju občine. Krajevni izvršni svet prosi vse občane, da obvestijo veterinarsko postajo, miličnike ali lovce o živalih, ki se nenavadno obnašajo in bi bile lahko okužene s steklino. Prav tako morajo lastniki domačih živali poskrbeti, da bodo le-te zaprte doma. Vsi ukrepi veljajo do preklica. petek je veterinarska inšpekcija obvestila komite za družbe- Na reviji »Pesem nas združuje« MePZ Primorsko iz Mačkolj gostoval v Slovenj Gradcu Združeni zbori pojejo Lipo in Zdravljico, vodi jih domača dirigentka Almira Čegovnik (foto Dionisio) TRST ----- Zamisel o vzpostavitvi trajnejših prijateljskih vezi med štirimi zbori, ki se je porodila pred dobrim letom, je obrodila tudi že prve sadove. Po lanskem uspelem debutu v Kortah je štafeta štiriperesne deteljice tokrat pristala v Slovenj Gradcu na slovenskem Koroškem (upravno sicer spada k Štajerski, gospodarsko pa se bolj nagiba na Koroško). Tu so se v nedeljo, 6. novembra, kot gostje domačega KUD in MePZ Slovenj Gradec, zbrali moška pevska zbora iz Kort nad Izolo in iz Slovenskih Konjic, MePZ Primorsko iz Mačkolj in Bratje iz Oplotnice in si pod geslom Pesem nas združuje še utrdili prijateljstvo, ki jih veže. Primorska zbora sta v Slovenj Gradec pripotovala že dopoldne. Ob sprejemu v domači gostilni sta jim, po obilni koroški malici s »kislo župo« in ajdovimi žganci, izrekla dobrodošlico predsednica KUD Slovenj Gradec Alenka Horvat in predsednik društvenega zbora Rudi Zanoškar. Slednji se je v teku dneva izkazal ne le kot izredno prizadeven in tenkočuten spremljevalec, temveč tudi kot priljubljen voditelj, čigar zasluga je, da je bilo vzdušje vedno na višku. V spremstvu svojih gostiteljev so si člani obeh primorskih zborov ogledali najznačilnejše objekte v teh krajih in se naužili lepote koroške krajine. Pot jih je vodila skozi Mislinjsko dolino mimo Dravograda, ki leži ob sotočju treh voda in stikališču treh dolin, nato po Mežiški dolini skozi Ravne in Prevalje do Poljane. Z izčrpnim pripovedovanjem je kustos slovenjgraškega muzeja, Marjan Kos, gostom odkrival burno zgodovino in nenavadno usodo teh krajev in ljudi, ki tako otipljivo zaživijo v delih Prežihovega Voranca. Tu so se po 1. svetovni vojni bili boji za severno mejo, tod je od 9. do 15. maja 1945 potekal množični eksodus bežečih, zatočišča iščočih kolaboracionistov in narodovih izdajalcev. Po teh dolinah so se vile večkilometrske kolone ujetnikov, in v tistih dneh, ko so drugod po Evropi že odložili orožje in se veselili priborjene svobode, je tu padlo 600 borcev NOB. V spomin na te tragične dogodke slovenske zgodovine so na Poljani uredili Park svobodi in miru s spomenikom v obliki bombe kragujevke, iz katere simbolično izleta vaj o golobi miru. Odtod so se po vijugasti cesti povzpeli do Šentanela, majhne gostoljubne vasice tik ob avstrijski meji, ki je zaslovela predvsem s kmečkim turizmom. Skoraj vsaka domačija se mu uspešno posveča. Tu je gostom v cerkvi sv; Danijela spregovoril domačin Mitja Šipek, vsestranski kulturni delavec. Cerkev predstavlja v malem ste-kališče vseh zavednih Slovencev z obeh strani meje, ki so in še kljubujejo raznarodovalnim pritiskom. O zavezanosti temu boju in vlogi te cerkve priča tudi dejstvo, da je bila leta 1865 cerkev nanovo dograjena v borih šestih mesecih. V njej je nekaj let maševal tudi Fran Ksaver Meško. Na pokopališču zraven cerkve je pokopan znani skladatelj Luka Kramolc, zbiratelj koroških ljudskih pesmi. Njegove priredbe so še posebno cenjene, saj ohranjajo pristni koroški melos. Po domačem kosilu na domačiji Plo-der je inž. Mitja Šipek, ki je med drugim tudi gledališki igralec, doživeto uprizoril monodramo o Svetnečem Gašperju, povzeto po noveli Pot na klop iz Prežihovih Samorastnikov. Popoldanskega srečanja na občini Slovenj Gradec so se udeležili predstavniki družbeno-političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij iz štirih občin. Gostiteljsko občino so predstavljali predsednik skupščine Uršič, prdsednik izvršnega sveta Janez Kom-janec, tajnica mestne konference SZDL, predsednik ZKO Matjaž Gostenčnik ter direktorja Tovarne usnja in Lesne. Našo stran sta zastopala tajnica ZSKD Nives Košuta in predsednik KD Primorsko David Stepančič, pogrešali pa smo predstavnika dolinske občine. Govor je bil o načinih kulturnega delovanja, o specifični proble- matiki Slovencev v Italiji, o povezanosti z gospodarskimi dejavniki, o možnosti navezovanja tudi medsebojnih gospodarskih stikov ipd. Člani gostujočih zborov pa so se medtem s spremljevalci združeno podali na krajši sprehod po slikovitem mestu. Še posebno so bili očarani nad mestno graščino Rotenturn, katere preureditev je sad zglednega sodelovanja z gospodarstveniki. V grajskem pritličju so si ogledali novo poročno dvorano in umetniško prodajno galerijo Kolar z zbirko del največjih slovenskih in jugoslovanskih mojstrov likovne umetnosti, kot so Tisnikar, Pečko, Borič idr. V glasbeni šoli, ki domuje v rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa, je pevke in pevce sprejel prijazni ravnatelj prof. Jože Leskovar, tudi sam skladatelj, saj je prisotne zborovodje obdaril z več svojimi zborovskimi skladbami. Dejal je, da so zadnje raziskave baje dokazale, da je bil Wolf, sicer pokopan na Dunaju zraven Schuberta in ob njem največji mojster samospevov, celo slovenskega porekla. Višek srečanja je bil seveda skupni koncert v dvorani srednje šole Edvarda Kardelja. Med uvodnimi nagovori predstavnikov kulturnega in družbe-no-političnega življenja je prisotne pozdravila tudi tajnica ZSKD Nives Košuta. Večer ob pesmi je bil izredno prijeten in zgledno prirejen. Odvijal se je prisrčno, brez zapletov in zastojev, čeravno se je več kot 100 pevk in pevcev vseskozi družno ali posamično v zborih premikalo po odru. Preprosta koreografija s samim prihajanjem in odhajanjem na prizorišče je zapolnila »mrtvi čas« med izmenjavo zborov na odru, ker pa ni bilo ne kulis ne zastorov, je bilo v dogajanje vpleteno tudi občinstvo, ki je šolsko dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Večer se je pričel s skupno Premrlovo Zdravico, nato pa se je vsak zbor predstavil posamično. Nastopu MoPZ Janko Pre-mrl-Vojko iz Kort nad Izolo, ki ga vodi Tone Baloh, je sledil nastop domačega MePZ Slovenj Gradec pod vodstvom dinamične mlade zborovodje Almire Čegovnik. Kot je že običaj, so kot gostje nastopili tudi Bratje iz Oplotnice, ki so sicer bolj znani v instrumentalni sestavi kot narodno-zabavni ansambel, a se ne ogibajo niti vokalnim nastopom. Četrti je bil na vrsti MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic, star znanec mačkoljanskih pevcev, saj so se prav iz tega poznanstva stiki začeli širiti še na ostale zbore. Zbor vodi dirigent Ivo Kacbek. Kot zadnji je nastopil MePZ Primorsko iz Mačkolj, ki je pod vodstvom Toneta Baloha odpel De Marzijevo Dio del cielo, Mokranj-čevo II. Rukovet, Kuharjevo Jutri gremo v napad in črnsko duhovno Steal Away, katerim je na splošno željo dodal še tržaško ljudsko. Ostali zbori so peli pretežno prirejene ljudske pesmi, le domači zbor in zbor iz Mačkolj sta bila drznejša v izbiri sporeda. Zbor KD Primorsko je bil deležen še posebno toplega aplavza, ker je prihajal s tako občutljivega konca slovenske zemlje; odobravanje občinstva pa si je zaslužil tudi s svojim petjem, saj je zvenel in-tonančno čisto, interpretativno dopadljivo, umetniško na dostojni višini. Večer je sklenila že običajna Lebič-Jenkova Lipa, ki so jo združeni zbori zapeli pod vodstvom domače zborovodje. Na pokoncertni družabnosti, ki je potekala v veselem in sproščenem vzdušju, je štafeto te male pevske »olim-piade« sprejel predsednik KD Primorsko in se s tem obvezal, da bo prihodnja izvedba srečanja Pesem nas združuje prav v dolinski občini. Ob izmenjavi daril pa je KD Primorsko prijaznim gostiteljem poklonilo sliko svojega člana in pevca Mitje Zonta. Pevski večer in srečanje sploh sta v celoti izzvenela izvrstno, organizacijsko brezhibno, in težko bo prihodnjemu gostitelju - KD Primorsko - obdržati ali celo preseči nivo, ki so ga pokazali rafinirani Slovenjgradčani. Pobuda deželne komisije za urbanistiko in javna dela Za poglobitev vprašanja sinhrotrona Deželni svet bo poglobil celotno problematiko načrtovane lokacije sinhrotrona pri Bazovici. Tako je včeraj dopoldne sklenila deželna komisija za urbanistiko in javna dela, katere člani si bodo v kratkem, verjetno že prihodnji teden ogledali območje pri Bazovici, kjer naj bi zgradili sinhrotron in tudi alternativno območje znotraj pad-riškega Centra za raziskave. Predsednik te komisije bo istočasno povabil na avdicijo tržaškega župana Richetti-ja in zahteval od občinske uprave vso dokumentacijo in vse urbanistične načrte v zvezi z gradnjo svetlobnega po-speševalnika. Deželna skupščina hoče torej — za razliko od Tržaške občine, ki se je že pred časom odločila za Bazovico — vso zadevo še dodatno poglobiti in preštudirati. Do tega sklepa je komisija, ki ji predseduje pordenonski socialist Rigo, prišla po včerajšnjem srečanju s predstavniki bazoviške vaške skupnosti, Koordinacijskega združenja kraških vasi in naravovarstvenikov. Ti so pred kratkim dali pobudo za ljudsko peticijo, v kateri, kot znano, ne nasprotujejo gradnji sinhrotrona, ampak si prizadevajo, da bi znanstveni objekt postavili znotraj padriškega raziskovalnega središča in ne na kraški planoti pri Bazovici. Pobuda komisije za javna dela je tudi sad odločnega nastopa deželnih svetovalcev Brezigarja (SSk), Budina (KPI) in Wehrenfenniga (Zelena lista). Pobudniki peticije Edvin Forčič, Mirjan Žagar, Karlo Grgič in Maurizio Bekar so članom komisije, v kateri so zastopane vse stranke, razčlenjeno ob- razložili, zakaj nasprotujejo lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. Kraška skupnost ne nasprotuje znanstvenemu razvoju v naših krajih, kot demagoško podčrtujejo nekateri, ampaj je mnenja, da je kraški teritorij v preteklosti že preveč žrtoval za tako imenovano dobrobit mesta in njegove širše skupnosti. Tukaj ne gre za enostransko zaščito specifičnih interesov te ali one vasi, ampak za širšo problematiko, ki zajema naravne, narodnostne in gospodarske značilnosti kraškega teritorija. Krajevno prebivalstvo je prepričano (to potrjujejo tudi znanstvene študije), da je bazoviško področje v vseh smislih neprimerno za sinhrotron, ki bi ga lahko brez posebnih težav zgradili znotraj padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Od tod tudi zahteva po deželnem posegu, saj je deželna vlada že delno finansirala načrt za gradnjo sinhrotrona in je istočasno formalno odgovorna za pomembnejše urbanistične posege na teritorij. Uvodnim posegom je sledila razgibana razprava, ki se je v skladu s pra- vilnikom odvijala z vprašanji članov komisije in z odgovori pobudnikov ljudske peticije. Marsikdo od prisotnih deželnih svetovalcev je želel tako vedeti, ali pobudniki peticije privilegirajo narodnostno ali ekološko plat vprašanja, kakšno stališče je glede tega zavzela Tržaška občina in kako gleda krajevno prebivalstvo na vso to kočljivo problematiko. Narodnostne in naravovarstvene utemeljitve so v tem primeru neločljive, saj je imel prav kraški človek v teku stoletij največ zaslug za vsestransko zaščito teritorija in njegovih, tudi krajinskih značilnosti. Tržaška občinska uprava ni doslej pokazala prav nobenega posluha za stališča bazoviškega prebivalstva. Staffie-rijeva uprava je zavrnila vse pritožbe in prizive proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, slovenskih dopisov pa sploh ni vzela v poštev, češ da so napisani v »tujem jeziku«. Združenje kraških vasi je v tem okviru prav včeraj napovedalo, da je proti bivšemu tržaškemu županu vložilo sodno prijavo. Včerajšnje avdicije se je udeležil tudi podpredsednik Dežele in odbornik za prostorsko načrtovanje Carbo-ne, ki je le na kratko posegel v razpravo. Podčrtal je, da je za urbanistične načrte glede lokacije svetlobnega po-speševalnika v prvi vrsti odgovorna tržaška občinska uprava. SANDOR TENCE Na sliki (foto Križmančič): med včerajšnjo avdicijo na sedežu deželnega sveta. Javni poseg v slovenščini je povzročil razburjenje Začetek včerajšnje avdicije pobudnikov ljudske peticije o sin-hrotronu je bil zelo razgiban. Predstavnik bazoviške vaške skupnosti Edvin Forčič je namreč uvodoma na kratko spregovoril tudi v slovenščini, kar je sprožilo glasno reakcijo dveh deželnih svetovalcev. Misovec Casula je iz protesta zapustil sejno dvorano in zahteval razveljavitev seje, načelnik socialistične svetovalske skupine Bulfone pa je javno izrekel vrsto kritičnih pripomb na račun Forčičeve poteze. Govorniku je vseeno uspelo zaključiti poseg v slovenščini, tudi zato, ker ga predsednik komisije za javna dela Rigo (PSI) ni prekinil in mu torej ni vzel besede. Bulfone nam je po seji dejal, da nima nič proti pravici do javne rabe slovenskega jezika na deželnih sejah, po njegovem pa bi bilo treba enkrat za vselej rešiti vprašanje deželne prevajalske službe. Za to sta se zavzela tudi navzoča slovenska izvoljena predstavnika Budin in Brezigar. Vsi razen Ca-sule in Bulfonija so vsekakor mirno sledili slovenskemu posegu. Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine v glavnem redno sprejema dopise, razne prošnje in dokumente v slovenščini. Do zapletov pri sprejemanju slovenskih dopisov je prišlo šele po posegu računskega dvora, ki je zavrnil nekatere prošnje za denarno podporo slovenskim ustanovam, (st) Deželni svetovalci predstavili resolucijo Solidarnost KD z mladimi žrtvami spolnega nasilja Politični predstavniki Krščanske demokracije so se v teh dneh aktivno angažirali v pobudah za zajezitev vseh oblik nasilja nad otroki in mladoletniki. Predvčerajšnjim so demokristjani, izvoljeni v občinskem svetu, predstavili akcijo proti pornografiji, včeraj pa so njihovi deželni kolegi orisali interpelacijo, ki so jo o tem vprašanju predložili deželnemu svetu. Načelnik deželne skupine KD Do-minici je poudaril, da je za zakonsko ureditev tega pojava pristojen parlament, kjer so nekatere stranke že predložile zakonske osnutke. Priznal je, da je njihovo pobudo pospešila deželna razprava o Carbonejevem pismu v podporo Monciniju, da pa je to le vrh ledene gore, kajti tudi v naši deželi je opaziti, da se nasilje nad otroki vedno bolj širi. Za njim je deželni tajnik Longo poudaril, da KD ne namerava začeti nikakršnega javnega boja, temveč prispevati h globlji moraliza-ciji in ozaveščanju javnega mnenja. Resolucija obsega 17 točk in se deli na tri tematske dele. V prvem je izražena »popolna solidarnost z vsemi otroki, ki so ali so bili — ne glede na kraj bivanja — žrtve dejanj, ki so jih odrasli storili nad njimi v iskanju novih ali drugačnih osebnih občutkov in zadostitev«. Demokristjani ostro obso- jajo vsako obliko spolnega izkoriščanja in nasilja, ravno tako zavračajo tudi ljudi, ki iz najrazličnejših razlogov to počenjajo. V drugem delu pozivajo družine, šolo, vzgojno-izobraže-valno osebje, sredstva javnega obveščanja in oblikovalce reklamnih sporočil, naj prispevajo k bolj človeški družbi, v kateri ne bo prostora za dejanja, ki škodijo osebnosti mladoletnikov. O zakonski zaščiti deželna KD izraža željo, da bi parlament čimprej sprejel okvirni zakon in prepovedal komercializacijo pornografskih revij, v katerih nastopajo otroci. Ob tem pa tudi poziva odgovorne, naj odklonijo finančno podporo vsem založniškim in kinematografskim podjetjem, ki proizvajajo pornografski material. Zadnji, tretji del pa zaobjema predloge za konkretne pobude. Deželni odbor in deželni predsednik naj skušata doseči sporazum, po katerem naj bi lastniki časopisnih kioskov bistveno omejili prostor za razstavljanje pornografskih revij, tako da bi sčasoma lahko prišli celo do tega, da bi razstavili le njihov seznam. Dežela naj bi nadalje opravila raziskavo, s katero bi se podrobneje seznanila z značilnostmi mladoletnikov v deželi in nato ustanovila komisijo za otroke in mladoletnike. Ob današnjem izrednem občnem zboru SDZPI Zadovoljni z opravljenim delom in polni nadaljnjih načrtov Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje so se na izredni občni zbor, ki bo danes ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, pripravili s precejšnjo mero zadovoljstva in zadoščenja. Izobraževalna dejavnost Zavoda je namreč skoraj prerasla pričakovanja, ki so jih imeli ob njegovi ustanovitvi. Lani so na Goriškem in na Tržaškem izvedli skupno 16 tečajev, letos pa jih bodo izpeljali 19. Zavod je sicer načrtoval skupno 23 tečajev, zaradi nezadostnega števila prijavljenih pa so štirje tečaji odpadli (v Gorici tečaja za kletarstvo in za analizo finančnega upravljanja podjetij, v Trstu pa tečaja za čebelarstvo in kletarstvo). SDZPI se je s svojimi tečaji v zadnjih letih popolnoma vrastel v našo stvarnost, saj je njegovo vodstvo znalo izkoristiti nove gospodarske trende in potrebe, hkrati pa je ovrednotilo tudi že uveljavljene in tradicionalne gospodarske, obrtne in druge panoge. Na ta način je število udeležencev stalno naraščalo, v tečaje so se vpisovale osebe z nižješolsko izobrazbo, brezposelni in tudi zaposlene osebe, ki so želele izpopolniti svojo izobrazbo in napredovati v delu. Uspeh pa je odvisen tudi od razpoložljivosti deželne uprave, ki krije vse stroške in ki je doslej pokazala precej posluha za potrebe Zavoda. Odborniš- tvo za šolstvo in izobraževanje je na primer vedno odobrilo tudi take tečaje, v katere se je vpisalo minimalno število udeležencev, in večkrat spregledalo določila, ki veljajo za italijanske poklicne tečaje, na katere se mora vpisati vsaj dvajset tečajnikov. Na ta način je deželna uprava pokazala razumevanje za specifične probleme poklicnega zavoda, ki deluje v sklopu manjšine in ki seveda ne more imeti tako visokega števila vpisanih kot italijanski zavodi. Kljub pozitivnemu obračunu pa ima Zavod pred seboj še veliko nalog in ciljev. Najpomembnejše bo prirejanje poklicnih in izobraževalnih tečajev v videmski pokrajini, kjer so sicer že lani priredili tečaj za uslužbence slovenskih podjetij, ki pa žal ni imel večjega odziva. Drugi problem so prostori tržaškega oddelka Zavoda, ki nima dovolj učilnic (letos so problem rešili tako, da nekatere tečaje prirejajo v učilnicah dijaškega doma). Že pred leti so zaprosili Deželo, naj jim dodeli dodatna finančna sredstva za preureditev nekaterih prostorov v dijaškem domu (kjer je sedež Zavoda), Dežela pa ni imela sredstev, ker jih je vnaprej porabila za druge zavode, tako da upajo, da bodo problem rešili vsaj v prihodnjih letih. Če predstavlja današnji občni zbor iz upravnega vidika precej pomemben in izreden trenutek (tudi zato, ker bodo razpravljali o spremembah statuta), pa je šolska dejavnost stekla P°' vsem normalno in pravilno. Nekaj tečajev se mora šele začeti, na vseh ostalih pa so že dobili delovni zagon (ravnateljstvo Zavoda opozarja, da je do konca novembra še vedno možen vpis na tečaja za gostince in za pomoč ostarelim na domu). K uspešnemu začetku tečajev je pri' pomogla tudi tržaška Trgovinska zbornica, ki je oktobra darovala Zavodu dvajset električnih računskih strojčkov. Tudi Trgovinska zbornica namreč podpira, čeprav v manjši meri. delovanje Zavoda, saj je že v preteklosti darovala računalnike in pi®a^.® stroje, letos pa je prispevala tudi štipendije za udeležence tečaja za kamnoseke. ■ Pokrajina Trst obvešča, da je z odlokom predsednika, z dne 8. novembr letos, tudi uradno zaprt za promet odsek pokrajinske ceste, ki pelje mirn Siota, in sicer med mostom na Krmeh-ki (po odcepu za Mačkolje) in rne hišno številko 363 v Dolini. Odsek sicer že nekaj časa ni več služil motor nemu prometu, še zlasti odkar so ° prli novo cesto za Boljunec. Anketa Slovenskega kulturnega kluba med slovenskimi višješolci Koliko in kako so dijaki obveščeni o dogajanju v Sloveniji? Anketa je nadalje ugotovila, da 217 ali anketirancev ni vedelo, kdo je Tomo Bogala/-ali 29,6% jih je vedelo, 7 ali 2,2% pa jih ni oC*9 vorilo. O dogodku, ki se je pripetil siovens tržaškim fantom to poletje v Kanegri, je sli s 184 ali 57,9% anketirancev, 93 ali 29,2% lltl slišalo, 41 ali 12,9% pa jih ni odgovorilo. Od kod so anketiranci dobili informacij^ omenjenih dogodkih, če so jih seveda sploh bili? Največ, in sicer 165 ali 29,6% jih je odgov Napovedanih urednikov ljubljanskega tednika Mladina preteklo soboto v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu ni bilo. Kot so pojasnili prireditelji, niso mogli priti iz vzrokov, ki niso bili odvisni ne od vabilcev ne od povabljencev. Kljub temu pa je na sobotnem večeru v Donizettijevi ulici bilo o Mladini in o najnovejšem dogajanju na slovenskem in širšem jugoslovanskem političnem prizorišču veliko govora, pa čeprav na bolj posreden način. Mladim po letih ali samo po srcu, ki so napolnili Peterlinovo dvorano, je David Slobec govoril o akciji »za boljši slovenski jutri«, ki jo je ob sojenju proti Janši in drugim sprožila Mladinska sekcija SSk v podporo Odbora za varstvo človekovih pravic iz Slovenije. Vinko Oz bič je predstavil Odbor za varstvo človekovih pravic iz Trsta, ki je nastal v okviru pravkar omenjene akcije in ki poleg Mladinske sekcije SSk združuje še druge organizacije in posameznike, ne glede na njihovo idejno usmerjenost. Udeleženci so si lahko ogledali tudi video kaseto s posnetki poročil TV Ljubljane o procesu proti Janši in drugim. Posebno pozornost pa so pritegnili izsledki ankete, ki so jo konec oktobra in na začetku novembra na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu izvedli člani Slovenskega kulturnega kluba z Bredo Susič na čelu, da bi ugotovili, koliko in kako je slovenska študirajoča mladina seznanjena z najnovejšim političnim dogajanjem v osrednji Sloveniji. Kot so sami avtorji povedali, ankete niso izvedli ravno znanstveno brezhibno (če to sploh kaj pomeni). Toda v raziskavi je brez težav mogoče zapaziti strokovni pristop, tako da njenim izsledkom ni mogoče odrekati neke znanstvene veljave. Vprašalnik je obsegal 13 vprašanj, nanj pa je odgovorilo 296 dijakov ali 33,9 odstotka vpisanih v slovenske višje srednje šole v Trstu ter 22 bivših dijakov. Omeniti velja, da na anketo niso odgovarjali na vseh šolah enako. Na liceju France Prešeren je izpolnilo vprašalnik 197 dijakov (65% vpisanih), na učiteljišču Anton Martin Slomšek 31 (47%), na trgovskem zavodu Žiga Zois 53 (13,2%), na poklicni šoli Jožef Stefan pa samo 15 (9,7%). Prva vprašanja so zadevala revijo Mladina. Iz odgovorov izhaja, da je 287 ali 90,3% anketiranih že slišalo zanjo, toda le 136 ali 42,8%> jo je kdaj bralo. Na vprašanje, zakaj se toliko govori o njej, jih je 189 ali 50,5% odgovorilo, da zato, ker so bili trije člani njenega uredništva obsojeni na znanem ljubljanskem procesu; 151 ali 40,4%, da zato, ker je opozorila slovensko javnost na nekatere zlorabe jugoslovanskih vojaških oblasti; 23 ali 6,2%, da zato, ker ima zanimive članke; 11 ali 2,9% pa, da zato, ker je povzročila škandal s smešnicami in stripi. Upoštevati je treba, da je na to vprašanje bilo mogoče odgovoriti s prečrtanjem enega ali več od vnaprej pripravljenih odgovorov; in dejansko je skupno število prečrtanih odgovorov znašalo 374, 56 več od števila anketirancev. Drugi sklop vprašanj je zadeval »afero Janša«. Na vprašanje, ali so ji sledili, jih je 156 ali 49,1% odgovorilo »da«, 137 ali 43,1% »ne«, 21 ali 6,6% »deloma«, 4 ali 1,3% pa ni odgovorilo. Stvari so se nekoliko spremenile, ko so anketirance povabili, naj naštejejo imena treh tovarišev, ki so bili obsojeni skupno z Janšo. Kar 162 ali 50,9% vprašanih ni dalo odgovora; 100 ali 31,4% jih je naštelo vsa tri imena, 30 ali 9,4% eno, 26 ali 8,2% pa dve. Na vprašanje, zakaj so jim sodili, jih je 236 ali 74,2% odgovorilo, da zato, ker so izdali vojaško skrivnost; 45 ali 14,2%, da zato, ker so škodili ugledu jugoslovanske vojske; 20 ali 6,3%, da zato, ker so nastopali proti komunistični partiji; 9 ali ali 2,8%, da zato, ker so pripravljali zaroto; 8 ali 2,5% pa, da zato, ker so širili lažne novice. Katere nepravilnosti je slovenska javnost očitala sodnemu postopku? Za 225 ali 45% anketirancev je očitala, da je proces potekal v srbohrvaščini; za 91 ali 18,5% anketirancev, da sodna obravnava ni bila javna,- za 77 ali 15,6%>, da obtoženci niso smeli imeti civilnih zagovornikov; za 45 ali 9,1%, da nekatere obtožbe niso bile dovolj jasne,- za 31 ali 9,1%, da so bile obtožbe izmišljene; za 15 ali 3,1%, da so bile priče podkupljene; za 9 ali 1,8% anketirancev pa je slovenska javnost sodnemu postopku očitala, da so obtožence mučili. Tudi v tem primeru je bilo mogoče podčrtati enega ali več odgovorov in vseh prečrtanih odgovorov je bilo 493, se pravi 175 več kot anketirancev. Na vprašanje, katera organizacija se je najbolj zavzela za obtožence, 190 ali 59,7% anketirancev ni odgovorilo; 111 ali 34,9%> je odgovorilo, da Odbor za varstvo človekovih pravic; 17 ali 5,3% pa je dalo druge odgovore. umi- ivu/vet, ni aitci i uu u.11 /v jm i w - -'ntč' rilo, da preko tiska,- 114 ali 20,4%, da od pril ,fl ljev; 96%, da v šoli; 83%, da doma; 70A, preko televizije; 5,4% pa, da preko tržaškega dia. Velika večina, in sicer 280 ali 88,1 % an_aj° rančev je menilo, da gre za dogodke, ki i globlji pomen, 27 ali 8,5% pa, da ga nima/o, g ali 79,9% anketirancev je izjavilo, da bi r njih kaj več izvedeli, 56 ali 17,6% pa, da ne. ^ Izsledke raziskave bi bilo odveč na .^^lede mentirati, saj tako rekoč sami govorijo. 1 y„ splošne informiranosti anketirancev o na) ših dogodkih v Sloveniji bi lahko rekli, d I kar visoka. Raven pa se precej zniža, ko »pgjeg letirar klasič ceja, in torej iz vrst, ki bi morale biti ve- nekoliko podrobnejše poznavanje stvari, tega moramo upoštevati, da so anketirane _ liki večini dijaki znanstvenega in klasične«^. ceja, in torej iz vrst, ki bi morale bltl ,abinO-obveščene in ozaveščene med našo neča Kar zadeva vire informacij, precej P1® ge- (vsaj v nekem smislu) sorazmerno skro ^a. lež, ki odpade na sredstva množičnega sega nja. Razvidno pa je tudi, da malo mla po občilih iz osrednje Slovenije. M- "• Sindikati kritični do Dežele in Občine Precej ostre polemike v zvezi z obratom AIT Pismo predsednika KZE Claudia Bevilacque »Anestezisti branijo svoje pravice a morajo spoštovati delovne dolžnosti« Deželni odbornik za industrijo Fer-rucc*° Saro bo v kratkem formalno Predstavil tovarniškemu svetu in sin-ikalnim organizacijam bivše Skedenj-sv® železarne Terni plan za resanacijo °brata, ki naj bi ga v kratkem prevzel brlanski podjetnik Pittini. To je vče-ra hUra<^n° sPor°čila deželna vlada, ki 6 hotela s tem odgovoriti na nekatere Precej ostre polemike, ki so spremljale orkovo protestno manifestacijo delav-cev železarne. Tovarniški svet je na-'breč obtožil krajevne uprave, poseb-b° pa Tržaško očino, da v bistvu pa-spremlja dogajanja v obratu V središču polemik se je znašel zlas-zuPan Richetti, ki mu sindikati oči-1°. da noče sprejeti zastopstva delav-ne^.rn da jim je torkovi manifestaciji , . drl le »moralno podporo«. Tovarniš-1 svvet se je kritično obregnil tudi ob adržanje deželnega odbora in obtožil ^ocralističnega odbornika za industrijo ra. da se konec koncev sploh ne za-rma za usodo škedenjske železarne, t ?n5no pa so sindikati kritični tudi do ^zaškege prefekta De Feliceja, ki se f Jddeležil srečanja z delavci na pre-Kturi in je za to raje pooblastil neke- 9a funkcionarja. n'*Y.Se to — pravijo sindikati in tovariški svet - - žali dostojanstvo delav-at^ kr se borijo za bodočnost obrata ; in tudi tržaško javno mnenje, ki - P0bazalo veliko in konkretno ob-tp * Vost za rešitev kočljivih vprašanj kot °Varne' kr j° le družba Finsider, znano, postavila na dražbo. Z dru-strani pa so delavci in njihovi sin- dikalni predstavniki v uradni noti pozdravili aktivno solidarnost predsednika pokrajinske uprave Crozzolija ter miljskega in dolinskega župana Mut-tona in Švaba, ki so se osebno udeležili torkovega protestnega shoda po mestnih ulicah. Predsednik Dežele Biasutti je v tiskovni izjavi zavrnil hude obtožbe tovarniškega sveta in sindikalnih zvez kovinarskih delavcev in se obvezal, da bo deželna uprava še dalje pozorno spremljala dogajanja v železarni. Predsednik Biasutti je tudi napovedal, da je glede AIT že posegel pri ministru za javne udeležbe Fraccanzaniju in pri predsedniku IRI Prodiju. Predsednik Dežele se je tudi zavzel za čimprejšnje srečanje med furlanskim podjetnikom Pittinijem, ministrom Frac-canazanijem in sindikalnimi organizacijami prizadetih delavcev. Vodstvo tržaške federacije KPI pa je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja zadržanje rimske vlade, ki je po mnenju komunistov zelo površno in neprimerno spremljala dogajanja v škedenjskem obratu. Delavci so upravičeno zaskrbljeni nad negotovo usodo obrata AIT — pravijo tržaški komunisti - ker jim še danes ni jasno, ali bodo tovarno zaprli ali jo bo v bližnji bodočnosti prevzela družba, ki jo vodi Pittini. Komunisti izražajo vsestransko solidarnost delavcem bivše Terni in se obvezujejo, da bodo tako na krajevni kot na vsedržavni ravni pozorno spremljali razvoj dogajanj, ki od blizu zanima vso tržaško in tudi deželno skupnost. Predsednik Tržaške krajevne zdravstvene enote dr. Claudio Bevilacqua nam je poslal naslednje pismo, ki ga radi objavljamo: Uprava te Krajevne zdravstvene enote opaža, da Primorski dnevnik posveča v zadnjem času posebno pozornost vprašanjem krajevnega zdravstva. Ta pozornost je upraviteljem javnega zdravstva lahko le dobrošla, saj jih vodi k boljšemu delu, v kolikor jim daje možnost, da spoznajo, kako javno mnenje sprejema, pa čeprav preko in-terpretacijskega posredovanja tiska, odločanje in upravljanje krajevne zdravstvene organizacije. Ob koncu oktobra je Primorski dnevnik posvetil vrsto člankov in intervjujev položaju tržaškega zdravstva. Zadnji in najštevilnejši so obravnavali »spor« z osebjem Inštituta za anestezijo v katinarski bolnici. V splošni interpretaciji celotne zadeve in njenih posledic za delovanje služb pa so prišla na dan nekatera nasprotja, ki bi jih radi pojasnili. KZE lahko samo potrdi, da je sedanje (slabo, op. ur.) izkoriščenje operacijskih sob za kirurške potrebe prebivalstva treba pripisati predvsem ravnanju in akcijam anestezistov in šele nato pomanjkanju osebja. Tega res primanjkuje, vendar ne v tako eklatantni meri, kot bi radi nekateri prikazali. Vsekakor potrjujemo, da je KZE naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi čimprej rešila ta problem. Da bi vsem, ki ne delajo v bolnišnici, omogočili popolno razumevanje zadeve, pa moramo pojasniti njene realne razsežnosti. Togo zadržanje anestezistov, ki dlakocepsko branijo pravico do dopusta in omejitev nadurnega dela (to zadržanje pa ni uravnoteženo z enako strogim spoštovanjem delovnih dolžnosti), je tudi odgovor na pogodbeno klavzulo o »vzpodbujanju produktivnosti«, ki so jo anestezisti sprejeli z nezadovoljstvom. Gre za dejavnost, ki jo še posebno v nekaterih oddelkih opravljajo zunaj delovnega urnika in ki ob normalnih omogoča še dodatne dohodke. Namen te pogodbene klavzule je povečati produktivnost služb in torej v večji meri zadostiti potrebam prebivalstva. KZE jo je sprejela na osnovi deželnega sporazuma s sindikalnimi organizacijami in ustreznega sklepa, ki ga anestezisti — po normalnih juridičnih poteh — niso nikoli zavrnili, pač pa so to sistematično dokazovali z dejanji. KZE je večkrat skušala pojasniti anestezistom, da pogodbeno klavzulo lahko uvaja le v mejah deželnega dogovora in še predvsem na ravni specifične delovne skupine, ki jo je ustanovil upravni svet. Različni predlogi, ki so jih anestezisti predstavili, niso bili sprejemljivi, v kolikor so po eni strani res zadovoljevali upravičene zahteve anestezistov, po drugi pa so krnili pravice drugega zdravstvenega osebja do deleža dohodka, ki ga predvideva delo v okviru omenjene klavzule. V zvezi z nekaterimi trditvami v člankih, ki jih je objavil Primorski, mora KZE nadalje še pojasniti, da spor ni toliko med anestezisti in Nadzorno komisijo katinarske bolnišnice, temveč med anestezisti in upravo KZE. Z zahvalo za prijazno sodelovanje vas vljudno pozdravljamo. Dr. Claudio Bevilacgua ravnatelj Tržaške krajevne zdravstvene enote Deželna stavka za davčno reformo Po tako imenovanem »pohodu poštenih«, ki je bil preteklo soboto v Rimu, se sindikalne organizacije tudi v krajevnem merilu pripravljajo na vrsto pobud v podporo boju za pravično davčno reformo. Deželna tajništva sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL so v ta namen oklicala stavko vseh kategorij delavcev v deželi Furlaniji-Julijski krajini in sicer prihodnjo sredo, 23. novembra. Po njihovih navodilih bo lahko stavka trajala največ štiri ure. Deželna sindikalna tajništva so poverila svojim območnim organizacijam, naj enotno določijo javne pobude in manifestacije na dan stavke. Tako bo tudi v Trstu v sredo dopoldne sprevod s sindikalnim zborovanjem in protestom pred sedežem vladnega komisariata. Danes popoldne predstavitev knjige o Rižarni Danes ob 17.30 bo v Hotelu Sa-j la Excelsior (Nabrežje Man-»sacchio 4) predstavitev knjige an Sabba - Istruttoria e proces-n Per il lager della Risiera (Rižar-, Preiskava in proces o uniče-lcr m® taborišču)«, ki je pred atkim izšla pri založbi Monda-ori v okviru Zbirke o dokumen-iacgah in raziskavah ANED. predstavitev prirejata združenje vsih deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) in Deželni in-[T.1vUt ,za zgodovino odporniškega 9 banja. Knjigo bosta predstavila Profesorja Elio Apih in Jože Pirje-c z Univerze v Trstu. Obnoviti prošnje za priveze plovil 0t) Za.^ka pristaniška kapitanerija bra 3r]a interesente, da bo 30. novem-šeni ZaPadel r°k za predstavitev pro-Plnvu3 °*3novo dodelitve privezov za za ■ za naslednje leto. Gre seveda nJ£Veze v pristanih tržaškega po-nost ke9a območja, ki sodi v pristoj-mmistrstva trgovske mornarice. Vo _ or doslej še ni poskrbel za obno-riti °i®Pa dovoljenja, bo moral to sto-tverj ■ koncem tega meseca, sicer neT^a t?9ubiti privez, saj roka v nobe-primeru ne bodo podaljšali. Izšla je knjiga o kongresnih centrih območja Alpe-Jadran Predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je včeraj predstavil predsedniku deželnega odbora Adrianu Biasuttiju knjigo z naslovom »Kongresni centri območja Alpe-Jadran«. Gre za obsežno in dokumentirano delo, v katerem je z besedami, fotografijami in planimetrijami natančno opisanih kakih trideset najpomembnejših kongresnih dvoran. Izdajo knjige so omogočile trgovinske oziroma gospodarske zbornice, ki delujejo na območju delovne skupnosti Alpe-Jadran. Kar zadeva deželo Furlanijo-Julijsko krajino, so avtorji tega izčrpnega dela posvetili največ pozornosti tržaški Pomorski postaji, Kongresni palači v Gradežu in Vili Manin v Passarianu. V zadnjem poglavju dela naletimo tudi na podatke o manjših centrih. Giorgio Tombesi je povedal, da se je zamisel za izdajo porodila na konierenci trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic dežel članic skupnosti Alpe-Jadran. Pobudniki so izrazili željo, da bi ta knjiga pripomogla k povezavi kongresnih centrov na tem območju. (Foto Rizzo) Ugodne reakcije na ohranitev olajšav iz »paketa za Trst« V tržaških gospodarskih krogih je ugodno odjeknila vest, da je poslanska komisija za delo med obravnavanjem osnutka novega finančnega zakona odobrila vladni popravek, ki zagotavlja, da bo država krila štiri točke socialnih bremen tistih podjetij, ki so to ugodnost že uživala od začetka izvajanja zakona 26 iz leta 1986, znanega kot »paket za Trst«. Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi je z zadovoljstvom ugotovil, da bodo še zlasti trgovci in obrtniki lahko tudi v bodoče uživali olajšave, previdene v »paketu«, kar bi moralo pospešiti gospodarski preporod tržaške pokrajine, ki ga nekateri znaki že najavljajo. Tombesi se je ob tem zahvalil tržaškim parlamentarcem, ki so se za odobritev omenjenega popravka še posbej zavzeli. Podobne ocene so izrazili predstavniki drugih gospodarskih organizacij, še zlasti združenja trgovcev in obrtnikov. Predsednik Unione commercianti Donaggio je naslovil na ministra za delo For-mico ter na odgovorne pri poslanski komisiji za delo telegram, v katerem jih poziva, naj se zavzamejo za ohranitev vseh ugodnosti, ki jih predvideva »paket«, in to tudi po odobritvi finančnega zakona in njegovih dopolnilnih norm. Trst vključili v vsedržavni načrt za gradnjo parkirišč Na kaotičnem obzorju tržaškega prometa se bo mogoče kaj spremenilo. Senatna komisija za javna dela je namreč v zadnjih dneh vključila Trst v vsedržavni načrt za parkirišča, iz katerega je bilo naše mesto na začetku izključeno. To je izredno pomembna pridobitev, ki bo omogočila Občini Trst, da prejme finančne prispevke za gradnjo parkirišč in drugih struktur za parkiranje in ustavljanje avtomobilov. Poleg tega pa ima ta poteza še večji, dolgoročen pomen, ker predstavlja vključitev Trsta v vsedržavni načrt obenem tudi priznanje, da je naše mesto »velemesto«, kar pomeni, da bodo z večjo pozornostjo (predvsem kar zadeva finančne prispevke) obravnavali tudi druge urbanistične probleme našega mesta. Odločilno za vključitev Trsta v vsedržavni načrt za parkirišča je bilo srečanje med podžupanom Seghenejem in ministrom za mestna območja Tognolijem, ki je sprejel zahtevo, naj o problemu razpravlja senatna komisija. Poleg pestre ponudbe tržaških galerij Od sobote v Miljah razstava 0 »demonski« duši umetnosti hiši v dneh bodo v tržaških galerijah odprli dve razstavi. V Beneški kih slik ■ ^ bodo v soboto, 19. novembra, ob 18.30 odprli razstavo štirih tržaš-k°bertaav?V ‘n s,cer Carla Cassettija, Daniele Frausin, Giovannija Melonija in naslov btemerja, ki bodo razstavljali pod naslovom »Lux ferox«. "Luciferski" k°mn0n0pT,r,a na značHnosti te razstave, ki bo skušala odkrivati demonske be tržašk6 kovnega ustvarjanja. Na otvoritvi razstave bodo igrali tudi sklad-buditoirJ10* glasbenika Fabia Niederja, v kateri skuša prav tako odkrivati V s hdušo umetnosti. Pfedstn^-r1!? °k 1®-. uri bodo odprli tudi novo razstavo v galeriji Rettori Tribbio. ga rodu N , ^° sfikarja Nicolo Sponzo, ki se je rodil v Grčiji, a je tudi istrske-Dn ',;TV0V nle90ve razstave je »Potepanje po Istri«. razstavil 5°fe Ra so v tržaški Občinski galeriji na ogled slike Enza Marija, ki je 'nfernro*„ Van,afs! de/. Njegove slike na usnju in papirju predstavljajo različne GalpCye£r*stu?ovega telesa. Troj ifj -ba Cartesius pa bo do 24. novembra gostila praško slikarko Felicito leonor F?.e. ve£ let živi in dela v Milanu, kjer je sodelovala tudi z umetnico ni. Umetnica razstavlja ciklus kamnotiskov. Z gostovanjem rimske gledališke skupine Druga premiera v gledališču Cristallo ?ru9o nrcm-°' novembra, se bodo zastori gledališča Cristallo dvignili nad U na oder i16r? !et?šnle sezone gledališča La Contrada. Ob 20.30 bodo stopi-^entimeni fralc* ri™ske skupine Lune — produzioni teatrali, in sicer z igro Varieteja v V kateri bo ponovno oživelo razkošje starega in priljubljenega 9a gle(j,I-/, naslovni vlogi bo nastopil Cochi Ponzoni, ki bo poosebljal stare- 1 Profe, Kega Prniesorja. Med predavanjem na bolonjski fakulteti DAMS kar naenkrat sPre9°v°ril o mehanizmih tega izumrlega gledališkega žanra, P°iavlla ni Ua se bo njegovo obujanje spremenilo v resničnost in na odru se bo Plavolasa subretka, ki bo presenetljivo podobna »čudoviti VVandl« ... Nocoj »Bandit« v krožku Che Guevara V dvorani v Ulici Madonnina 19, kjer ima svoj sedež Kulturni krožek Che Guevara, bodo drevi ob 18. uri predvajali film Bandit. Delo je zrežiral Alberto Lat-tuada, v glavnih vlogah pa igrajo Anna Magnani, Amadeo Nazzari, Carla Del Poggio in Folco Lulli. Film sodi v pregled neorealističnega filma, ki ga je ob 40-letnici italijanske ustave priredil kulturni krožek Che Guevara. Bandit priča o tragediji vojnega ujetnika, ki se po končani vojni vrne domov. Nekaj uvodnih besed bo nocoj o filmu povedal filmski kritik Lorenzo Co-delli. Ugodna srednjeročna posojila za trgovce Tržaška hranilnica (CRT) in konzorcij CONGAFI sta podpisala dogovor, s katerim sta dopolnila in razširila možnost uporabe že obstoječe konvencije o nudenju trgovcem ugodnih srednjeročnih posojil, še zlasti na osnovi nedavno odobrenega deželnega zakona št. 36. Dogovor predvideva poroštveno kritje srednjeročnih finančnih operacij, kar je v naši deželi novost. Konzorcij CONGAFI je v ta namen že dodelil sedem milijard lir in ustanovil sklad za »srednjeročno finan- čno tveganje«. Tržaška hranilnica pa bo strankam nudila nasvete in tehnično pomoč. Dogovor zadeva predvsem finačne prispevke za nakup in preureditev trgovin in prodajaln. Drevi občni zbor KD Rdeča zvezda V Športno kulturnem središču v Zgoniku bo drevi, ob 20.30 deveti občni zbor KD Rdeča zvezda iz Saleža, na katerem bodo pregledali opravljeno delo v dveletnem mandatnem obdobju, nakazali smernice bodočega delovanja in izvolili novo vodstvo. Poleg članov in simpatizerjev so toplo vabljeni ljubitelji kulturnega udejstvovanja, ki bi bili pripravljeni sprejeti kako zadolžitev v novi kadrovski zasedbi društva. (B. S.) De Ferra častni doktor dunajske univerze Danes ob 11. uri bo dunajska univerza slovesno podelila častni doktorat iz pravnih ved Giampaolu de Ferri, rednemu profesorju za trgovinsko pravo in bivšemu rektorju tržaške univerze. Gre za visoko priznanje, ki potrjuje mednarodni ugled, ki si ga je tržaški pravnik pridobil na svojem področju, poleg tega pa tudi utrjuje vezi med vseučiliščema na Dunaju in v Trstu. ■ V Nabrežini-Kamnolomih bo pokrajinska cesta med vhodom v Rimski kamnolom in križiščem za Slivno še za nekaj dni podnevi odprta le v eno smer. Avtomobilski promet ureja semafor. Delno zaprtje ceste je bilo potrebno zaradi napeljave električnega voda. Promet, je enosmeren vsak dan od 8. do 17. ure. t Dne 15 t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi Lojze Tavčar Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Prosek. Žalostno vest sporočata sestra Ivanka in drugo sorodstvo. Prosek, 17. novembra 1988 V ricmanjski Babni hiši Tradicionalna razstava in pokušnja novega vina Konec preteklega tedna je bila v kletnih prostorih ricmanjske Babne hiše že tradicionalna razstava letošnjih domačih vin. Razstavljene vinske vzorce, ki so jih dali na razpolago domačini, so obiskovalci seveda lahko tudi pokušali. Za tradicionalno prireditev je tudi letos poskrbelo SKD Slavec, ob tem pa so sodelovali še vinogradniki iz Ricmanj, _________gledališča______________ VERDI Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo 2. decembra 1988 ob 20.00 s PIKOVO DAMO M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger. Dirigent Spiros Argiris. Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku vpisovanje novih abonmajev za skorajšnjo operno sezono. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 - Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina CONTEMPORANEA 83 predstavila Ser-gia Fantonija v delu Lyle Kessler OR-PHANS. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 22. do 27. t. m. bo na sporedu predstava UNA ZINGARA MI HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA V soboto ob 20.30 se bo skupina Lune Teatro iz Rima predstavila z delom SENTIMENTAL Pietra Favarija. Režija Ugo Gregoretti. Igrajo Cochi Ponzoni, Aurora Cancian in Giulia Farnese. Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev. koncerti Združenje Italija-SZ in SKD Tabor-Opčine priredita v Prosvetnem domu na Opčinah jutri ob 19. uri koncert: VLADIMIR MALININ - violina in ELENA KHOKHLOVA - klavir. Na programu Schnitke, Sidelnikov, Barkauskas, Šostakovič. Vabljeni! V Musič Clubu Tor Cucherna bo nocoj in jutri ob 22.30 koncert afriške glasbe s skupino Raiz Latina. Vstop prost. kino ARISTON - Dvorana rezervirana. EKCELSIOR I - 17.45, 19.45, 21.45 Frantic, srh., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harrison Ford, Emmanu-elle Seigner, Betty Buckley. EKCELSIOR II - 16.30, 22.00 II piccolo diavolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Congiun-zione di due lune, □ NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Blue pu-sicat bestial love, pom., □ D NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Vietnam addio, dram., ZDA 1988, r. B. L. Norton, i. T. Knox, S. Caffrey. NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 2001 Odissea nello spazio PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca mog-lie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Murphy. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Prima di mezzanotte, r. Martin Brest, i. Robert De Niro, Charles-Grodin. MIGNON - 16.30, 22.15 Danko, i. A. Schwarzenegger, J. Belushi. EDEN - 15.30, 22.10 Ragazze scanda-lose, porn., □ □ VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Rue barbare, r. Gilles Behar, i. Bernard Jirardeon, Cristine Baisson. CAPITOL - 16.00, 21.30 L'ultima ten-tazione di Cristo LUMIERE FICE - Dvorana rezervirana. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Voglia dentro, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom G - 18. letom □ □ Loga in Pulj. (Foto Magajna) razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta slikarska razstava GIUSEPPA SATURNA in GIULIA TOMAINA. V galeriji Cartesius bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke Felicite FRAI. V galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja še jutri slikar Mariano ČERNE. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 23. t. m. razstavlja BORIS ZULIAN. Ogledi: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. V galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprta razstava Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do 20.00 razen ob nedeljah. izleti ŠK Kras organizira ob priliki gostovanja namiznoteniške ekipe za tekmovanje evropskega pokala ETTU 3-dnevni izlet v Budimpešto od 9. do 11. decembra. Zainteresirani se lahko zglasijo v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku vsak dan od 18. do 19. ure do torka, 22. t. m. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v sredo, 30. novembra t. L, izlet v Goriška Brda s postankom v Solkanu, kjer si bomo ogledali v tamkajšnjem muzeju razstavo o bojih ob Soči v 1. svetovni vojni (obdobje 1915-1917). Vpisovanje v sredo, 23. novembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 17. novembra 1988 ELIZABETA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 13.26 in zatone ob 24.00. Jutri, PETEK, 18. novembra 1988 ROMAN PLIMOVANJE DANES: ob 4.43 najvišje 32 cm, ob 11.33 najnižje -9 cm, ob 16.04 naj višje 4 cm, ob 22.15 najnižje -30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10.8 stopinje, zračni tlak 1027,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14.8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ivana Milic, Nadia Bratina, Thomas Davanzo, Roberta Fon-te, Giuseppe Voeneki, Andrea Santini, Alessia Terčelj. UMRLI SO: 73-letna Riccarda Zanini, 76-letna Ines Marcon, 61-letni Marino Catalan, 88-letni Giovanni Stefanek, 73-letni Angelo Cammisa, 73-letni Guerrino Carli, 78-letni Bruno Iarz, 78-letni Guido Verin, 78-letni Luigi Tavcer, 80-letni Carlo Prodan, 66-letni Mario Gagliardi, 81-letna Bruna Rebulla, 71-letni Pasguale Dragoset, 76-letna Clementina Gerebiz-za, 79-letna Norma Detoni, 89-letni Luigi Petronio, 87-letni Mario Baldassi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 UL Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 UL Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. r. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Franco Brusati GALANTNI POGO VORI Režija: Boris Kobal Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja Danes, 17. t. m., ob 16. uri ABONMA RED I. Jutri, 18. t. m., ob 20. uri ABONMA RED K. V soboto, 19. t. m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. KD RDEČA ZVEZDA vabi na 9. REDNI OBČNI ZBOR danes, 17. t. m., ob 20.00 v prvem sklicanju, ob 20.30 v drugem sklicanju v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. razna obvestila Športna šola v Trstu sporoča, da bo seja predstavnikov za vrtce danes, 17. t. m., ob 20. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje danes, 17. t. m., ob 18.30 v prvem sklicanju in jutri, 18. t. m„ ob 18.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Centra A. Ukmar pri Domju. Dnevni red: statutarne spremembe. Ansambel TPPZ P. Tomažič obvešča vse člane, da bo jutri, 18. t. m., ob 20. uri v Bazovici GENERALKA za nastop na Festivalu revolucije in glasbe, ki bo v petek, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Koledar nadaljnjih nastopov: 27. t. m. v Boljuncu v gledališču F. Prešeren ob 45. obletnici Prekomorskih brigad, 8. decembra v Kulturnem domu v Trstu ob 100-letnici šole Ciril in Metod, 16. decembra v Kulturnem domu v Gorici ob shodu Palestincev v Italiji za samostojno državo ter 18. decembra koncert v Vidmu. Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za stike z javnostjo in prevajanje občine Devin-Nabrežina - tel. 200421 int. 17 od 9. do 12. ure do srede, 30. t. m. Mladinska skupina P. Tomažič prireja v nedeljo, 20. t. m., 5. LOV NA ZAKLAD. Zbirališče ob 9.30 pri kalu v Bazovici. Vpisovanje: Ljudski dom - Križ, Ljudski dom - Naselje sv. Sergija, Prosvetni dom Opčine, gostilna Tatjana - Dolina ter pred- pričetkom lova v Bazovici. Naturistično društvo Liburnia prireja ob 20-letnici ustanovitve društveno večerjo v restavraciji Ippodromo v soboto, 26. t. m., ob 20. uri. Rezervacije na sedežu društva, Pendice Scoglietto 2, ob ponedeljkih od 18. do 20. ure ali po telefonu 305926 do 10.30. Vabljeni! Sklad M. Čuk prireja dvakrat tedensko SKUPINSKE LEKCIJE za srednješolce v pomoč šolskemu delu. Prijave ob koncu meseca v pisarni Sklada - Proseš-ka 133 (nasproti cerkve) na Opčinah od 14. do 15. ure, razen sobot. razne prireditve Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR 8. REDNI OBČNI ZBOR danes, 17. novembra, ob 18. uri oz. ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: IZREDNI OBČNI ZBOR: 1. sprememba statuta; 2. razno. REDNI OBČNI ZBOR: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo ravnatelja; 3. obračun in predračun; 4. razprava; 5. poročilo nadzornega odbora; 6. volitve; 7. razno. prispevki Mladinski Odbor SKGZ priredi v sklopu ciklusa informativnih večerov danes, 17. t. m., ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Gorici srečanje z dr. Ljubom Bavconom, predsednikom sveta za človekove pravice pri republiški konferenci SZDL, na temo "SLOVENIJA V JUGOSLAVIJI V LETU 1988". Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo vojnih invalidov NOV in Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju vabijo na 1. PETKOV POPOLDAN, ki bo jutri,, 18. novembra, ob 15. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4. Tema srečanja: Pomen in delovanje Odseka za zgodovino in etnografijo pri NŠK. Slavistično društvo iz Kopra vabi na predavanje O SEMIOTIKI, ki ga bo imel prof. Rafko Močnik jutri, 18. t. m., na srednji pedagoški šoli v Kopru, Cankarjeva 2. Začetek ob 17.45. Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kon-tovel vabi na premiero igre Josipa Tavčarja LOČITEV, v režiji Draga Gorupa v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Skavti in skavtinje z Opčin, Repen-tabra, Proseka, Kontovela in iz Trebč prirejajo v nedeljo, 20. t.m„ ob 17. uri v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah SKAVTSKI VEČER. Prostovoljni prispevki so namenjeni misijonarju patru Kosu na Japonskem. Vljudno vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na SPREHOD PO SLOVENSKEM RIMU, ki ga bo vodil dr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenicuma. Zadruga Ars nova priredi KONCERT ANSAMBLA AVSENIK ob 35. jubileju v soboto, 26. novembra, ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Rezervacije sprejemajo: Gostilna pri Občini - Dolina, Tržaška knjigarna v Trstu, Bar KD Tabor na Opčinah, Knjigarna Terčon v Nabrežini in Cvetličarna Nadja na Proseku. Število prostorov omejeno! Cvetličarna Nadja na Proseku - Gostilna Gruden v Šempolaju. Ob 9. obletnici smrti Edmunda Košute darujeta Ilde in Bogdan 50.000 lir za Skdanc. V isti namen daruje hči Marica 50.000 lir za Dekliški zbor Devin. V predrag spomin Andreja Starca daruje žena Dora 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina Miroslava Sosiča daruje družina Guido Sosič 20.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Olge Stranj darujejo družine Strajn, Gombač, Del Ci-elo in Kočevar 80.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Mira Sosiča darujeta Pepka in Rudi Sosič 30.000 lir za košarkarsko sekcijo ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Stanota Ravbarja darujejo družina Škabar (Repen 79) 20.000 lir, družina Purič (Repen 57) 15.000 lir, družina Slapnik 15.000 lir, družina Škabar Emil (Repen 84) 20.000 lir in družina Škabar (Repen 99) 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. Namesto cvetja na grob Karla Guština daruje družina Hmeljak (Repen 77) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor. V spomin na Karla Guština daruje družina Slapnik 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. V spomin na Karla Guština darujejo družina Purič (Repen 57) 20.000 lir, družina Škabar (Repen 1) 10.000 lir, družina Ravbar (Repen 89) 10.000 lir in družina Škabar (Repen 4) 10.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. Namesto cvetja na grob Karla Guština darujeta Emil in Albina Škabar 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. Namesto cvetja na grob Karla Guština daruje družina Škabar (Repen 99) 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. V spomin na Stanota Ravbarja daruje družina Milič (Repen 49) 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. Namesto cvetja na grob Stanota Ravbarja darujejo vsi sosedje 120.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor. V spomin na pok. starše darujeta bivša učenca Inči in Doro Pečar 50.000 lir za proslavo ob 100-letnici Ciril-Metodove šole. Ivanka VVilhelm daruje 50.000 lir za proslavo 100-letnice Ciril-Metodove šole. Ob obletnici smrti Silvestra in Alojzije Škabar darujeta žena Julka in hči Majda 100.000 lir za MPZ Zvočnek in ansambel Burja. Ob 15. obletnici smrti Pavle Trobec daruje Ida Škabar (Repen 32) 30.000 lir za repentabrsko cerkev. PCI-KPI Dolina V soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju Proslava 71-letnice oktobrske revolucije Koncert ansambla MIRANI AR, slavnostni govornik tov. Nico COSTA, pokrajinski tajnik KPI. Vabljeni! šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je UČITELJSKI NATEČAJ, razpisan z ministrsko okrožnico št. 218 dne 30. 7. 86 ponovno odložen. Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu dne 28. 4. 1989. Sindikat slovenske šole obvešča strokovne učitelje, da je natečaj ITP, ki ga je razpisal Deželni šolski urad z deželnim odlokom dne 20. 4. 1985 ponovno odložen. Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu dne 14. 4. 1989. Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo dne 21. novembra 1988 na Deželnem šolskem uradu razobešene lestvice habilitiranih za poučevanje na slovenskih višjih srednjih šolah za razrede XXIII-trgovinstvo, XXXII-risanje in zgodovina umetnosti, XXIX-tehnično in umetnostno risanje. čestitke Danes praznujeta 25-letnico poroke SAVINA in ERMINIO KURET. Vse na), naj... jima želita hči Tanja in zet Antonio. . Danes slavita 25-letnico poroke SAVINA in ERMINIO KURET. Še mnogo let skupnega življenja v družinski slo gi jima želita družini Petaros in Tren Danes praznuje 9. rojstni dan ERIK GRUDEN iz Križa. Vse najboljše mu želijo mama, tata, noni, nono, Dragic . Judita in Milko, stric Franko, teta San dra in Pavlo ter družina Mislej. mali oglasi SPOSOBNO STALNO HIŠNO POMOČNICO iščemo. Nudimo bivanje. J®' 040/306242. .,„n LJUBITELJU ŽIVALI podarim psičku 50 dni staro. Tel. 232223. PODARIM travo na velikem travniku Opčinah. Tel. 213483. pc TAMBURAŠKI ANSAMBEL EUTEKrt-išče tamburaše in kitariste ter °bve!L ' da je v teku vpisovanje v tamburaš šolo. Javiti se v Ul. delle Zudecche V ob torkih od 17.00 do 19.00 ali teletom rati za informacije od 10. do 12. na 306928. 16-LETNI FANT išče katerokoli zapo .sli- tev kot vajenec (po možnosti meha nik). Tel. 200679. , 22-LETNA KNJIGOVODJA išče P"a dnevno zaposlitev, enoletna delo ^ izkušnja v pomorski stroki. Tel. 229 ob urah obedov. , r. GOSTILNA v Prebenegu je zopet oQR OSMICO je odprl Ivan Ušaj v Nabrežin OSMICO je odprl Milič v ZagradcU’ Toči belo vino in teran. ..vg V ZIMSKI SEZONI oddajamo počitn^ hišo, opremljeno za 8 oseb, na Sta 0 vrhu nad Škofjo Loko, oddaljeno sa _ 5 minut od smučarskih prog. In*°Lan-cije: družina Tušek, Radovljica, karjeva 30, tel. 003864/74921. wj. POPRAVLJAM starinsko pohištvo, ran: tel. 211815. -a- V BOLJUNCU prodam 3.000 kv. m ne zidljivega zemljišča. Telefonirati čer 228386. Mij PRODAM vespo 50, rdeče barve, J 1987. Tel. 040/822877. roešanifl PRODAM približno 30 stotov drv v kolih: akacijevih, orehovih ^ češnjevih. Za informacije tel. n 0481/33090. . 0d' PRODAM rover 2000, star dve leti, ^ ličnem stanju za 11.000.000 hr-040/225343 ali 200641. menjalnica_____________________ Ameriški dolar.......... 1288.— Nemška marka ........... 741- Francoski frank......... 216.— Holandski florint ...... 657- Belgijski frank......... 35.— Funt šterling........... 2330.— Irski šterling.......... 1960. Danska krona............ 190. - Grška drahma '.............. 8,50 Kanadski dolar ......... 1040.— 16. 11. 198» Japonski jen............... Švicarski frank ........... 8 30 Avstrijski šiling.......... jg^’ Norveška krona ............ L, Švedska krona.............. 1 g 3O Portugalski eskudo......... l0^0 Španska peseta ............ m5o' Avstralski dolar .......... 1 g 26 Debeli dinar............... gfe Drobni dinar............... bčikb ckre™nd; tbTns^ BirEsS KUPUJ NA OPČINAH NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’88 Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja. NAGRADE V ZLATIH ŽETONIH! min odobr št 69169 Z razgibane rock scene v Italiji in po svetu Lepi Simon Le Bon Očarljivi Simon Le Bon, zvezdnik P°P glasbe, ki navdušuje najstnice pa udi še marsikatero drugo, bo s skupi-v°'?Uran Duran nastopal v Češkoslo-aski. in že nekaj tednov pred nasto-P0Iu njegov prihod razburja duhove, 6 toliko najstnic, ki se predajajo le strpnemu pričakovanju, ampak vi-^°kih funkcionarjev, ki jih očitno skr-1° reakcije mladega - in seveda Predvsem ženskega - občinstva. 1Na Prvem mestu je kajpak skrb za "moralo«. Duran Duran bodo nastopili ■ decembra v praški športni hali, ^mu nastopu pa bo sledila krajša tur-■ la' Da bi se izognilo presenečenjem, vodstvo partije poslalo manjšo in Q^Seda diskretno delegacijo, da si je § edala predstavo skupine Duran Du-d n. na otoku Jersey. In ugotovili so, _ le nastop skupine, predvsem pa le-, ?a Simona preveč ose za vzhodno npClns*V0' Lepi Le Bon si ob zadnji smi kar na odru sleče srajco in te mu funkcionarji očitno niso nkl 1 s.Pregledati. Vljudno, a tudi ne-te uuljivo so ga zato prosili, da se pr,,u odpove. In praška dekleta bodo rajšana za pogled na moške prsi... ko^UPina Duran Duran je pravkar qj -.5*a svojo turnejo po ZDA, po Pra-j1 z& božič (24. in 25. decembra) ata nastopa na londonskem stadio- nu Wembley, prihodnje leto pa bodo odpotovali na Japonsko. Precejšnje pričakovanje spremlja tudi nocojšnji koncert Giants Of Rock - rockovskih velikanov, ki se bodo nocoj predstavili v živo rimskemu občinstvu, samo uro kasneje pa tudi tistim, ki jih bodo lagodno čakali v foteljih pred domačimi ekrani. O koncertu smo sicer že poročali, novost pa je prisotnost mladega Terencea Trent D'Ar-byja ob »velikih očakih«. Organizator David Zard je D'Arbyja povabil, naj bo gost na predstavi. Pevec pa si je zaželel nastopa na tem svojevrstnem jam session starih levov ali »the grea-test chance« - najboljši šansi, kot jo je sam označil, in to očitno tudi dosegel. « Odpovedal je vse obveznosti, trenutno snema svoj drugi LP na Irskem, in prihitel v Rim. Najbolj se ga je razveselil James Brovvn, zdi pa se, da mladi roc-ker ne bo nastopal samo v finalu, temveč da bo pel tudi z Rayem Charlesom in Little Richardom. V teh dneh je zaključila svojo kratko turnejo po Italiji presenetljiva Lau-rie Anderson, ki je navdušila predvsem številno občinstvo (skoraj 2000 Naslovna stran D'Arbyjevega LP oseb) v gledališču Smeraldo v Milanu. Laurie Anderson, ki je zaslovela kot multimedialna interpretka, se tudi tokrat ni odpovedala svoji trubadurski vlogi, čeprav se ob nastopih poslužuje vseh mogočih tehničnih pripomočkov, in je svoj nastop obogatila s posrečenimi odrskimi domislicami. sklad mitja čuk jelka Cvelbar Težave in neuspehi v šoli Pri vsakem delu, ki ga opravljamo, naletimo na težave. Zato pri otroku, ki hodi v šolo, težave niso nebena posebnost. Posebnost postanejo takrat, ko se vedno na novo ponavljajo, ko postanejo trajne in trdovratne. Takrat je potrebno, da otroku pomagamo. Otrok, ki ima šolske težave, je otrok v stiski. Odrasli doma in v šoli od njega nekaj zahtevajo, sam pa temu ni kos. Kazni in izraženo razočaranje otroka pehajo v obup, prav tako omejevanje njihovih interesnih sfer (televizije, športa...). Neuspeh v šoli pa pomeni tudi, da ima otrok v svojem znanju prazne prostore - vse več je snovi, ki je otrok ne obvlada. Možnosti, da bi sam to nadoknadil, je vedno manj, njegova stiska pa vedno večja. Po eni strani ga prevzema strah, po drugi pa otrok razvija svoj lastni način obrambnega mehanizma, ki ni vedno najustreznejši za zdravo sožitje z okoljem in v skladu s pravili družbe. Velikokrat se namreč strah pred stisko skriva za agresivnostjo, nemirom -starši pravijo, da je otrok "živ". To pa moti sošolce in vzgojitelje. Najbolje je torej, da z učnimi težavami ne odlašamo in da otroku pomagamo že takoj pri prvih neuspehih. Velikokrat se zgodi, da se prav z vstopom v šolo starši prvikrat zavedo, kaj njihov otrok zmore. Šele takrat pride v stik z vrstniki in primerjanje je neobhodno. Mnogokrat starši preveč zahtevajo od svojega otroka, nemalokrat pa v sebi prikrivajo strah, da otrok ne bo uspel. Dojeti moramo, da je vsak uspeh, ki ga otrok doživi v šoli, pobuda za nadaljnje delo. Zato pa, da bo otrok v OBVESTILO Sklad Mitja Čuk prireja dvakrat tedensko skupinske lekcije za srednješolce kot pomoč šolskemu delu. Dijaki se lahko prijavijo ob koncu vsakega meseca v pisarni Sklada, na Proseški ulici 133 (nasproti cerkve), od 14. do 15. ure, vsak dan razen ob sobotah. (foto Magajna) šoli, pri svojem delu uspešen, mora ob času šolanja doseči določeno razvojno stopnjo, ki ne bo dovolila, da bo preveč odstopal od vrstnikov. Za šolo zrel otrok mora biti zadostno umsko razvit, tako da bo znal reševati probleme, povezovati vzroke s posledicami, analizirati in sintetizirati učno snov. Pri tem sta seveda pomembna tudi pomnjenje in sposobnost koncentracije. Vendar sama umska sposobnost ni dovolj: nadvse pomembna je tudi čustvena zrelost. Otrok postaja vse bolj samostojen in sposoben nevezovanja stikov z vrstniki in okoljem. Sposoben je ločevati se sleherni dan od staršev in se prilagajati skupini, v katero je vključen. To prilagajanje ga postopoma uvaja v opravljanje dela, ki ni v skladu z njegovimi trenutnimi željami. Ali, kot se je včasih reklo, navaja ga vztrajnosti in potrpežljivosti. Vendar tako umska kot čustvena razvitost še nista dovolj, če otrok ni razvit tudi telesno. Dolgotrajno sedenje v šoli zahteva tudi določeno telesno razvitost, da bo otrok kos naporom. Seveda je skrajno neverjetno, da bodo vsi otroci ob vstopu v šolo opremljeni z enako umsko, čustveno in telesno stopnjo razvoja. Zato je nadvse pomembno, da čim bolj zgodaj odkrijemo razlike, morebitne odstope in ustrezno postopamo že v začetnem vzgoj noizobraževalnem postopku. Naš namen mora vselej biti ta, da iz vsakega otroka potegnemo vse naj- boljše, razvijemo vse njegove sposobnosti, ne glede na to, če mislimo, da bo ta otrok mogel nekoč postati profesor, inženir, delavec ali pometač. Na otroka ne smemo gledati kot na večjo ali manjšo investicijo, ki se bolj ali manj splača glede na njegove večje ali manjše sposobnosti. Kajti potemtakem bi morali največ svojega denarja in energije posvečati najbolj talentiranim in najboljše inteligenčno opremljenim, najmanj ali pa nič slabše razvitim in prizadetim. Vsak otrok pa je v reesnici kot človeško bitje vreden, da mu nudimo vse, kar potrebuje za svoj optimalen razvoj. Vsakdo, ki se z otrokom ukvarja, je dolžen storiti vse, da otrok to stopnjo razvoja tudi doseže. Nosilci zdravih organov Iz Gvatemale je prišla vest, da so iz te države prodali nad 1000 otrok v tujino zato, da bi jih tam uporabljali kot »darovalce« organov za presaditve. Zdi se, tako poroča na osnovi izjav nekega poslanca gvatemalska tiskovna agencija, da največ otrok prodajajo v ZDA in Izrael. Aretirani člani organizacije, ki se ukvarja s takim prekupčevanjem, so izjavili, da velikemu številu teh otrok v tujini odvzamejo zdrav organ zato, da bi ga presadili bolnim otrokom petičnih staršev. 1 ■ - današnji televizijski in radijski sporedi _ _ _ _ _ _ J C RAI 1 3L RAI 2 A RAI 3 I hS" RTV Ljubljana TFT TV Koper 9 40 ^fUslno: Uno mattina loj)0 v7d'; La valle dei PioPPi 10 in Xariete: Ci vediamo alle dieci 11 nn ~nevnik, nato 2. del varieteja n cc !?ad-: La valle dei pioppi n'nr vreme in dnevnik ^ODnS^3™366 14?!- ^ayiete: Fantastico bis 15nn Ai°k' °ddaja: Kvarkov svet Aktualnosti: Primissima in Itali-lanske kronike N/Tl n T-, gg ^nraTdaja: Big! 18 nn ~ktualnosti: Spaziolibero - 00 Dnevnik - kratke vesti Kviz: Domani sposi Rubrika: Knjiga, naša prij Almanah, vreme in dnevr um: Robin Hood e i compac uella foresta (pust., ZDA 1952"; Ken Annakin, i. Richard Tot - fiesta ipuoll, wn. ,. Ren Annakin, i. Richard Todd, 2? nn Joan Rice) 22 m 2llevnik - večerne vesti • u Glasbena oddaja: The Giants of 2, Rock n'Roll 24 on ^ktualno: Per fare mezzanotte 00 Dnevnik - zadnje vesti 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Melodie eterne (dram., It. 1940, r. C. Gallone, i. G. Cervi) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.00 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Izobraževalna oddaja: L isola di Grazia Deledda (1. del) 11.35 Nanizanka: L impareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Glasbena oddaja: Improvvisando 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme in dnevnik 20.30 Film: Silvia e sola (dram., It. 1987, r. Silvio Maestranzi, i. Marina Malfatti, 2. in zadnji del) 21.55 Dnevnik, nato kviz II milionario 22.55 Dnevnik in Filmske novosti 23.25 Film: La bella di L odi (kom., It. 1963, r. Mario Missiroli, i. Stefa-nia Sandrelli) 12.00 Kmetijske monografije: Sirk 13.00 Izobraževalna oddaja: Glasbeni inštrumenti- Oboa in fagot 14.00 Deželne vesti 14.25 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: La Rina-scenza a Firenze 15.35 Opera: Madama Butterlfy (r. Ken Russel, 1. del) 16.50 Šport: hokej na ledu, Fassa-Al-leghe (iz Canazeia) in Merano-Varese (iz Merana) 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: 20 let prej 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Aktualnosti: Samarkanda 22.00 Rubrika: Filmske novosti 22.05 Film: Diner - A cena con gli amici (kom., ZDA 1983, r. Barry Levinson, i. Mickey Rourke) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: 20 let prej 10.00 Mozaik. Šolska TV: Grafične tehnike (1. odd.), Slovenski ljudski plesi (2. odd.) 11.00 Film: Gloria (pon.) 13.00 Video strani 16.30 Video strani 16.45 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.45 Spored za otroke in mlade: Noro, norejše, norišnica (5. del), nan. Poltrona expres (5. del) 18.15 Glasbena oddaja: Naša pesem 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme, Obzornik, Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Tednik 20.55 Izbrani trenutek: Capriccio za kontrabas, sopran, saksofon in tolkala (Jani Golob) 21.05 Glasbena oddaja: New Swing Ouartet (2. odd.) 22.10 Dnevnik 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Marš na Drino (dram., Jug. 1964,. r. Žika Mitrovič, i. Ljuba Tadič, Aleksander Gavrič) 0.05 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Nogomet: tekma za kvalifikacijo na SP 1990, Španija-Irska (pon.) 16.00 TV dnevnik 16.10 Šport spektakel: bezbol MLB 18.50 TV dnevnik 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: BENETKE — Napoved 10-letnice skupnosti Alpe-Jadran TRST — Pogovori o namestitvi sin-hrotrona ŠPETER — ZTT predstavilo zbirko dokumentov B. de Courtenaya TRST — S koncerta orkestra Ge-vvandhaus iz Leipziga 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Nogomet: tekma za kvalifikacije na SP* 1990, ČSSR-Belgija 22.15 TV dnevnik 22.30 Tednik: Sportime Magazine 22.45 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.15 Nočni boks: slavna srečanja Sl CANA 8 °0 Nanizani vita, 8.30 tando, r miglia, 1 II pran: 13.30 C . pie 15-05 Nanizi nella p ic webstei 6-50 Kvizi: I 71 mo'21 23.00 Variel de 1.30 ES? 8.20 Q Adan 9'50 Film (dran Andr Pade Delo: 11.30 Nanizanki: Cannon, 12.30 Agenzia Rock-ford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: E arrivato lo spo-so (kom., ZDA 1951, r. Frank Capra, i. Bing Crosby, Jane Wylman) 17.00 Nanizanki: II profumo del successo, 18.00 New York New York 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Vivere alla gran-de (kom., ZDA 1979, r. Martin Brest, i. Art Carney, Lee Stras-berg) 22.25 Aktualno: Riflettore 23.25 Film: L'anno scorso a Marienbad (dram., Fr. 1961, r. Alain Resnais, i. Delphine Seyring, Giorgio Albertazzi) 1.15 Nanizanka: Vegas ITALIA1 7.15 Risanki: Sandy dai mille colori, 7.45 Juny Peperina inventatutto 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.:Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi 18.30 Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days 19.55 Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.15 Beverly Hills 20.30 Film: Un sacco bello (kom., It. 1980, r. Carlo Verdone, i. Carlo Ver-done, Mario Brega) 22.30 Nan.: Cin Cin 23.00 Variete: Megasal- vishow 23.15 Nanizanke: Tre cuori in affitto, 23.55 Samu-rai, 0.55 Star Trek rgri-raM TELEPADOVA 15.15 Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.45 Piu-me e paillettes 17.30 Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, Robotech, Lupin III 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: L uomo dalle due ombre (dram., Fr. 1970, r. Terence Yo-ung, i. Charles Bron-son, Liv Ullmann) 22.25 Kviz: Colpo grosso 23.25 Nanizanka: Dottori con le ali 0.15 Film [ ^ TELEFRIULI___________ 13.30 Nanizanki: Llsole per-dute, 14.00 II mio ami-co Bottoni 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Šport: košarka, Glaxo-Fantoni 17.15 Nadaljevanki: Kenne-dy, 18.15 Accadde ad Ankara 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Sanita oggi 20.30 Dokumentarec: Deserti del mondo 21.30 Dokumentarna oddaja: Delta 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Adorabili creature 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Svet Boga - Bog sveta, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Debelost in akupunktura; 12.40 Cerkveni mešani zbor iz Križa (vodi Albin Verginella); 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Veleumni plemič don Kihot iz Manče (pon. 8. dela); 15.24 Glasba; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambla Jože Kampič in Kvartet godal; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Big band RTV Ljubljana; 20.00 Domači napevi; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Gremo v manufakturo; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Po domače z ansambli narodnozabavne glasbe; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.45 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Počitnice po YU; 17.00 Blitz; 17.33 Mixage; 18.00 Bub-bling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Orkestri. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba. Na srečanju med SKGZ in severnoprimorsko SZDL Pregled stanja in potrditev obvez o še tesnejšem sodelovanju ob meji (foto Marinčič) Delegacija medobčinske Socialistične zveze delovnega ljudstva za severnoprimorsko regijo je bila včeraj v Gorici gost SKGZ na srečanju, ki sodi med redne stike med organizacijama. Sprejeli so jo člani pokrajinskih odborov SKGZ za goriško in videmsko pokrajino, ki sta ju vodila predsednika Mirko Primožič in Viljem Cemo. Goste je vodil medobčinski predsednik SZDL Branko Dolenc, z njim pa so bili še predsedniki občinskih konferenc iz Nove Gorice Karlo Pavletič, Tolmina Franko Simšič, Idrije Zorko Velikonja in Ajdovščine Artur Li-povš. Razgovor se je pričel z medsebojno informacijo o novejšem dogajanju. Primožič je v glavnih obrisih predstavil politično stanje pri nas po junijskih upravnih volitvah, ki so za Slovence pomenile manjšo prisotnost v krajevnih upravah. Nič kaj spodbudne niso niti vesti iz Rima, kjer še vedno stoji postopek za izglasovanje zaščitnega zakona, oz. prihajajo na dan težnje po omejevanju zaščite. Tudi dogajanje v Jugoslaviji nega- tivno vpliva na naš položaj v Italiji. In vendar so kljub tem negativnim dejavnikom na Goriškem odnosi s krajevnimi upravami zadovoljivi in obračun naše dejavnosti ter organizirane prisotnosti v družbenem življenju pozitiven. Prav tako je pozitivna ocena sodelovanja z obmejnimi občinskimi organizacijami SZDL. Čeprav je slovenska prisotnost v videmski pokrajini že od nekdaj najbolj ogrožena, so tudi v posegu Viljema Cerna prevladovale optimistične ocene. V Furlaniji se veča občutljivost do slovenskega vprašanja, prihaja do določenih oblik priznanja obstoja Slovencev, aktivnost slovenskih organizacij in vztrajnost slovenskega življa nasploh pa tudi že rojevata konkretne sadove. Dolenc je v svojem posegu obravnaval sedanji položaj v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji. Vprašanja spreminjanja ustave, demokratizacije družbe, povečanja učinkovitosti gospodarstva terjajo na vseh nivojih večjo zavzetost. Sojenje četverici v Ljubljani je postavilo v ospredje vprašanje človekovih pravic in sprostilo marsikatero energijo, ki se pojavlja tudi v obliki alternativnih gibanj. Vse to vrenje pa seveda ne postavlja v dvom polne podpore prizadevanjem Slovencev v zamejstvu. Kar zadeva severnoprimorsko regijo, je še ugotovil Dolenc, je družbeno in gospodarsko stanje precej boljše kot drugod v državi, kar je sad večje odprtosti navzven in hitrejšega prilagajanja novim razmeram. V razpravo so posegli še drugi člani delegacij z raznimi konkretnimi predlo-i za izboljšanje sodelovanja na gospo-arskem, mladinskem, kulturnem in drugih področjih. Anghelopoulosov Čebelar nocoj v Kulturnem domu Kinoatelje nadaljuje nocoj svoj jesenski sprehod po filmski Evropi. Ob 20.45 bodo v veliki dvorani Kulturnega doma vrteli francosko-grško-italijansko koprodukcijo Čebelar (O Melissokomos) grškega režiserja Thea Anghelopoulosa. Film, v katerem sta nosilca glavnih vlog Marcello Mastroianni in Nadia Mouro-uzi, je sodeloval na Beneškem festivalu 1986. Po takratni predstavitvi pa je, p° mnenju mnogih povsem krivično, ostal takorekoč v predalu celi dve leti in prišel v reden obtok šele pred nekaj meseci. Po velikih zgodovinskih freskah iz prejšnjih filmov se je Anghelopoulos tokrat posvetil individualni zgodbi preprostega človeka. Star profesor, ki go pooseblja Mastroianni, pusti službo in družino, da bi se na stara leta posvetil očetovemu poklicu - čebelarstvu. Na pomlad krene na ' pot cvetja ", po kateri grški čebelarji že stoletja hodijo s severa proti Peloponezu. Za starega profesorja postane ta pot priložnost za obračun življenjskega neuspeha. Ponudi se md še zadnja možnost rešitve, ko sreča mlado potepuhinjo. Med njima se rodi globoko vendar nemogoče razmerje. Grški režiser je tudi pri tem filmu ohranil svoje značilne izrazne in stilne poteze. Če se kdaj pa kdaj ritem zdi prepočasen, je po drugi strani tudi v tem filmu prisoten njegov značilen epski duh in sposobnost vključevanja okolja v filmsko govorico. Srečanje z dr. Ljubom Bavconom o Sloveniji v Jugoslaviji danes Stanje in problemi v Jugoslaviji prihajajo vedno bolj v ospredje pozornosti mednarodne javnosti, še posebno pa z zanimanjem iz zaskrbljenostjo sledimo jugoslovanskemu dogajanju pri nas. Mladinski odbor SKGZ, ki že od vedno tesno sodeluje z mladisnkimi organizacijami v Sloveniji in je zato še pobliže sledil vprašanjem, ki so jih prav mladi postavili z naj večjim poudarkom, prireja v prihodnjih tednih ciklus informativnih večerov na temo "Slovenija v Jugoslavij1 v letu 1988". Prvo od teh srečanj bo že nocoj ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Gost večera bo dr. Ljubo Bavcon, predsednik sveta za človekove pravice pri republiški konferenci SZDL. V teh dneh, ko vsa Slovenija odločno nasprotuje začetku izvrševanja obsodb na ljubljanskem procesu in ko se v Beogradu pri' pravlja milijonski miting, bo njegovo neposredno pričevanje gotovo zanimiv in dragocen vir informacij o naj novejšem dogajanju. Za stanje v Jugoslaviji se zanimajo tudi goriški komunisti. Posoška federacija bo jutri ob 18. uri imela srečanje o stanju v sosednji državi po 17. kongresu Zveze komunistov. Prisotna bosta tajnik centralnega komiteja ZK Slovenije Peter Bekeš in novogoriških komunistov Rajko Novak. Na srečanje so vabljeni predvsem partijski kadri, sicer pa je pobuda odprtega značaja in bo zato dobrodošla prisotnost vsakogar. V okviru glasbene sezone društva Lipizer Drevi v avditoriju koncert filharmonije iz Lublina Drevi ob 20.30 bo v okviru Glasbenih večerov, ki jih prireja goriško kulturno združenje Lipizer, nastopil v avditoriju v Ul. Roma orkester filharmonije iz Lublina. Priznani poljski orkester, ki je nastopil širom po svetu in vsepovsod navdušil poslušalce, bo go-riškemu občinstvu podal nekaj zanimivih skladb. Na programu bo najprej Schumannov "Manfred" - Ouvertur op. 115, nato Brahmsov dvojni koncert in la minore za violino, čelo in orkester. Glasbeni večer bodo poljski izvajalci zaključili z Beethovnovo 7. simfonijo. Orkester filharmonije iz Lublina bo gotovo privabil v avditorij veliko ljubiteljev te glasbene zvrsti. Posebnost tega orkestra je prav v raznolikosti izvajane glasbe. Priznani orkester običajno vodi Adam Natanek, ob nocojšnjem gostovanju v Gorici pa bodo glasbeniki igrali pod taktirko Ignazia Alfarana. Za solistične glasbene vložke bosta poskrbela dva odlična in svetovno znanam poljska glasbenika Michal Grabarczyk in Stanislaw Firlej. Naslednji koncert v priredbi društva Lipizer bo 27. novembra. Na glasbeni matineji bo nastopil duo Hirumi Kikuchi in Masami Kikuchi. 2. decem- bra pa bodo v Gorici koncertirali Zagrebški solisti. Novo vodstvo zbornice arhitektov Preteklega 20. oktobra so na skupščini izvolili novi odbor zbornice arhitektov za goriško pokrajino, 3. novembra pa so si na prvem sestanku porazdelili funkcije za dveletno obdobje 1988/1990. Predsednik zbornice arhitektov za goriško pokrajino je Fulvio Cattunar, Jože Cej bo tajnik, blagajnik bo Fulvio De Grassi, odbornika pa bosta Roberto Daris in Domenico Laganš. Mesta za zdravnike Goriška krajevna zdravstena enota sporoča, da so v Uradnem vestniku dežele objavili seznam okrajev, kjer so še na razpolago mesta zdravnika splošne prakse in pediatra. Zdravniki, ki so vpisani v posebnem seznamu, ki se vodi na deželni ravni, lahko zaprosijo za dodelitev mesta. Prošnje je treba vložiti do 29. t. m. v uradih KZE v Ulici Vittorio Veneto. KULTURNI DOM MLADINSKI ODBOR SKGZ GCnuCA priredi v sklopu ciklusa informativnih večerov ”Slovenija v Jugoslaviji v letu 1988“ srečanje z dr. Ljubom Bavconom, predsednikom sveta za človekove pravice pri republiški konferenci SZDL. Mala dvorana Kulturnega doma danes, 17. novembra, ob 18.30. LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174 Vabimo vas na modno revijo, ki bo v nedeljo, 20. novembra ob 22. uri v diskoteki EULALA v Terzu d’Aquileia BREZPLAČNA VABILA! Sestanek med predstavniki CAF O in upravitelji Kako do obnove vodovoda v Sovodnjah Najkasneje do konca novembra bodo kraški del vodovodnega omrežja. CAF O priključili na zajetje v Fari. Tako zagotovilo je na torkovem srečanju s predstavniki sovodenjske občinske uprave izrekel predsednik konzorcija, Ferruccio Colombi. Pobudo za sestanek so dali sovodenjski upravitelji, spričo ponavljajočih se težav, bodisi glede oskrbe z vodo, bodisi glede kakovosti vode. Do zadnjega primera okužbe je prišlo, kakor znano, ob koncu prejšnjega tedna. Colombi je županu Primožiču in članom odbora dejal, da je bilo prav pred dnevi z izvajalcem del doseženo soglasje da se čimprej opravijo dela za povezavo kraškega omrežja z novim zajetjem pri Fari. S tem naj bi bilo dokončno rešeno vprašanje kakovosti vode. Nekoliko dlje pa bo treba, kot kaže, počakati na rešitev drugega vprašanja, to je redne oskrbe. Predstavniki občine so predsednika konzorcija opozorili na težave, ki so najbolj pogostne na Vrhu, v Gabrjah in Sovodnjah. V tem kraju, zlasti v zgornjem delu. V srednjeročnem načrtu prenove vodovodnega omrežja so tudi na območju sovodenjske in sosednje zagrajske občine predvideni posegi na tako imenovanem dovodnem omrežju. Tako naj bi zamenjali cevi med Petov-ljami in Ušjem, koder pošiljajo vodo v zbiralnik v Ušjah. Zamenjava cevi je predvidena nadalje na odseku med Ušjami in Gabrjami, med Ušjami in Pečjo ter v Sovodnjah. Znatne izboljšave so predvidene tudi na Vrhu. Vsi ti posegi so vključeni v splošnem načrtu obnove vodovodnega omrežja, ki se izvaja postopoma in predvsem odvisno od razpoložljivih denarnih sredstev. Obstaja tudi možnost, da bi nekatera, najbolj nujna dela, z lastnimi sredstvi financirala občina, oziroma, da bi skušali poiskati drugačne rešitve, so poudarili na torkovem srečanju. Tehnični urad konzorcija CAF O bo dostavil v doglednem času izračun, koliko sredstev bi porabili za najnujnejše posege, v primeru, da bi Občina, na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi skušala anticipirati prenovo vodovodnega omrežja. Na sestanku so poleg vprašanj v zvezi z vodovodnim omrežjem, govorili tudi o načrtu metanizacije. Sovodenjski upravitelji so poudarili potrebo in želje občanov, da bi v doglednem času vendarle vsaj del občinske- Novo vodstvo združenja ANED Na skupščini združenja ANED (Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih) goriške sekcije, ki je bila v ponedeljek, so obnovili vodstvo te organizacije ter obravnavali nekatera aktualna vprašanja v zvezi z gradnjo spomenika deportirancem v Nemčijo in v zvezi z zavlačevanjem priznanja posebnih ugodnosti za nakup zdravil s strani članov združenja. Predsedniške dolžnosti goriške sekcije združenja ANED bo še naprej opravljal Milovan Bressan, ki je tudi pokrajinski predsednik omenjenega združenja. V upravni odbor so bili izvoljeni Romano Tommasi, Bruno Blažko, Dorina Baissero, Avgust Stekar, Alessandro Zorzenon in Pavlina Komel. Na skupščini so veliko pozornosti namenili obravnavi vprašanja postavitve spomenika deportirancem v Nemčijo in še zlasti težavam glede zbiranja sredstev. Nabirka doslej ni dala pričakovanih rezultatov in je treba za uresničitev pobude zagotoviti zato nadaljna sredstva. Udeleženci skupščine so zatem vzeli v pretres poseben položaj v katerem so se člani ANEDA znašli v naši Deželi. Gre za plačevanje, oziroma oprotitev plačevanja samoprispevka na zdravila. Na podlagi zakona št. 791 z dne 18. nov. 1980, so člani združenja oproščeni plačewvanja samoprispevka za nabavo zdravil. To olajšavo uživajo v vseh italijanskih deželah, razen v Furlaniji-Julijski krajini. Stanje Francesca Rosolena se ni izboljšalo Dinamika nesreče še nejasna V zvezi s torkovo prometno nesrečo, ki se je pripetila v Ul. Brigata Re v neposredni bližini doma za ostarele A. Culot pri Ločniku in v kateri se je hudo poškodoval 70-letni Francesco Rosolen iz Gorice, smo izvedeli, da je zdravstveno stanje priletnega Goričana še naprej zelo kritično. Rosolen namreč leži v globoki nezavesti v oddelku za oživljanje tržaške splošne bolnišnice na Katinari, zdravniki si še kar naprej strogo pridržujejo prognozo. O dinamiki nesreče pa preiskujejo goriški karabinjerji. Kot smo včeraj iz skopih vesti izvedeli, so karabinjerji zaslišali 69-letnega Alviseja Barisona, bivajočega v Trstu v Ul. Tigor 19. Al-vise Barison je v Trstu poznana oseba, saj je med drugim predsednik Tržaške letovičarske ustanove. Zdi se, da se je Barison v torek zvečer vozil s svojim avtomobilom znamke Saab iz Lečnika proti Gorici v trenutku, ko je prišlo do prometne nesreče. Izvedeli smo, da se je Rosolen vozil na lastnem motornem kolesu, zakaj je do usodnega padca prišlo, pa še ni povsem jasno. Karabinjerji so temeljito pregledali karoserijo Barisonovega avtomobila in Rosole-novo motorno kolo. Menda niso našli na nobenem izmed dveh vozil takih poškodb, ki bi bile posledica kakega dotika med voziloma. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je Rosolena zbil na tla zračni sunek mimo vozečega avtomobila. ga ozemlja priključili na plinovod. Občina Sovodnje je bila ob zadnji prilagoditvi splošnega načrta metanizacije vključena v seznam občin, ki j1*1 bodo priključili plinskemu omrežju. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno seveda o razpoložljivosti finančnih sredstev. V zvezi s tem vprašanjem je bila omenjena tudi gradnja plinovoda, ki naj bi se pri Mirnu priključil na jugoslovanski, oziroma sovjetski plinovod. Prav gradnjo tega objekta — resnici na ljubo je treba sicer zapisati, da Je načrt še vedno aktualen, vendar zamrznjen — bi bilo po mnenju upraviteljev, mogoče izkoristiti tudi za napeljavo zemeljskega plina za potrebe gospodinjstev in drobnega gospodarstva. vazna obvestila_____________ KD Kras Dol-Poljane vabi člane na redni občni zbor v petek, 18. t. m., o 20.30 v društvenih prostorih na Palkisč ■ Jadralni klub Čupa obvešča člane i prijatelje, da bo društvena večerja v so boto, 19. novembra, ob 20. uri v 90S . pri Urdihu v Mavhinjah. Prijave spre] majo v trgovini Baucon v Gorici. ________šolske vesti Sindikat slovenskih šole - Tajništva Gorica sklicuje sindikalno zborovanje profesorje nižje šole in višjih šol jutri, novembra, ob 12.10 na šoli Ivan Canka Ul. Alviano. Zvečer bo večerja in “ žabnost v gostilni pri Francetu v Sov njah s pričetkom ob 19.30. Gorica CORSO 18.00-22.00 »China girl«. prep°' vedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Danko«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sex drive«. PrPp mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 Koncert orkestra En semble for Early Musič. EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Predator«. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V G°®I?1o74. Občinska - Ul. sv. Mihaela - te • DEŽURNA LEKARNA V TRŽICL [e, Al Redentore - Ul. Rosselli U 410340. pogrebi orici: ob 9.30 Bruno Tur išnice v cerkev na R°J ^te{a- Na slovenskih odrih smo letos hleli dve tvoji novi drami, ki izpostavljata tudi problem člo-ekove osebne svobode in svo-°de posameznika v družbi. Ali in s.v°b°den človek zares čudak C'e se potem integrira v tok n!hn?ene®a s*stema' ^aj Ie z ”Drami Klementov padec in De-va Us sta različna teksta, čeprav nekem smislu komplementarna, nrnplementarna zato, ker gre za edaiov in Ikarov mit. Klementov Padec je vprašanje o Ikarovem in se dogaja v 20. letih, De-aiiis pa v letih po vojni oziroma Po revoluciji. Najbrž je res, da se . a, ieksta ukvarjata tudi z vpra-°n]em osebne svobode in seveda Vsa moja dramatika, nekoliko Pn tudi proza, "obremenjena" s to mo. Mislim pa, da ne gre samo . f°' Pre za večplastno človeško matiko, za življenje, ki s svojo aznolikostjo preplavlja ideologi-■ ' nazore, politiko itd. Vseeno pa as prav: morda se vprašanje o ^sebni človekovi svobodi nikoli 1 zastavljalo s tako izzivalno ,strino, kot danes. Celo na Zahodi t0^° b°l/ pa na Vzhodu. Uteče Kra se mu ne more ogniti, tudi q bi to hotela. V ozračju drame o t:«a,u, povojnem graditelju za-Syr°v- oziroma labirintov, je ta °boda zelo zožena in zamejena ^Prosijo ali tudi represijo državna aparata, medtem ko gre v ementovem padcu za resnična skna hotenja, hrepenenja in po-hnS Prese9ania človekove maj-k °sb z voljo in močjo, seganjem čl^imnu, močnemu, jasnemu, ta Veškemu, svobodnemu koncep- vpv6 Vendar, ali je svoboden člo-7yres čudak? Se slovenskih vaseh, kot sploh, obet1*- v slovanskem svetu, dQ, . lal° povsod kakšni vaški ču-5 Ponekod pa obstajajo tudi izicJ1 Puhje, ki jih recimo v Rusiji Pač*11*0 sP°štujejo, ker jih imajo Za božje in na ta način severna f° PPpolnoma svobodne. »Nor-^ ni<< ljudje so s svojimi dnevni-H °Pravili zavezani obveznos-s / re9ulirani z različnimi med-so dogovori, medtem ko ki •>!P°žjl« ljudje v ruskih vaseh, ki r* P°9°sto srečamo tudi v rus-v oeraturi, v nekem smislu od sv PQ te9a odvezani in odprti v nini° maTčevsko svobodo. Spom-r ? se tudi Kosmačevih novel, snrJadruia hd- Dejstvo je, da po-cpn vzniki odstopijo od nekega Znir ra!ne9a toka, ki je zamejen z oni, dogovori. Posameznik lah-zelo hitro postane čudak ali pa takega označijo. Kot sem že veni Pnmerov tudi v novejši slo-m S.1 zgodovini in literaturi ne u U]ka. Tudi slovenskim pisate-m dopovedujejo, kako da je venska zgodovina konstituira-tUrjPa. literaturi, po drugi nas pa vntu ar naPreJ obravnavajo kot Kn, bebčke, pehajo sem in tja. rin °/koli si izmisli, lahko napiše ~lb°lj neumen ali surov napad , °Pie, Rebulo, Pahorja ali kogar-J1 drugega. Seveda ne mislim, bj bi zaradi tega kdorkoli moral cn 1 kaznovan. Vsakdo ima pravi-*aPisati, kar hoče. Govorim gflt P 0 tem, da smo v slovenski kat1 re? neke vrste čudaki, za ere očitno v javnosti velja po-VpJ. tretma. Ta pa seveda J9a za politike, ki svete krave«. en lik,,,,n m nn seveaa ne so velikokrat Se -..v.,p«. Pisateljevanje je eda po logiki stvari izpostav-različnim sovraštvom, za- Pisatelj in predsednik slovenskega PEN kluba Drago Jančar Literatura pomaga živeti Pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar je danes med najbolj izpostavljenimi in znanimi imeni sodobne slovenske književnosti. S svojimi dramami in pripovedmi je kvalitetno vzvalovil morje naše literature, že na prvi pogled pa je tudi razvidno, da je radikaliziral odnos med politiko in posameznikom, med politiko in intelektualcem ali »navadnim človekom«, MARIJ ČUK Ijerio vistim itn. in zato ni zmeraj veselo in častno delo.« V Klementovem padcu je opaziti tudi pesniško obravnavo ljubezni, kot da bi šlo za himno temu čustvu. Ali je v današnjem svetu še možna taka čista ljubezen? »Moram te seveda opozoriti, da je to Klementova ideja, ne moja. V tej igri sem povzemal vrsto zamisli in pogledov na svet znanega alpinista in filozofa Klementa Juga, upam, da mu nisem pri tem naredil sile. Drama nastaja iz prisotnosti ženske, ki si ljubezen predstavlja, ne bom rekel bolj zemeljsko, ker bi to bilo prepoceni, ampak v njeni avtentični ženski formi, mislim izraznosti in vsebini. Ravno zaradi tega temeljnega nesporazuma je lahko nastala drama. Ko sem začel pisati, so mi mnogi rekli, da je to dolgočasna, filozofska, alpska tema, iz katere ni mogoče, da nastane drama. Ampak v korespondenci med Milko U: in Klementom Jugom sem, zaslutil, da ima tenzija, ki je nastajala med njima zaradi silovitih, velikih idej in tudi nazorov o ljubezni na eni strani in med neko prvinskostjo na drugi, dramatične osnove.« Mislil sem predvsem na ljubezen kot kategorijo. In na to, da ljubezen lahko utesnjuje. »O ljubezni pač modrujejo že od Grkov naprej in še pred njimi so nastajali egipčanski, kitajski in drugi zapisi. Postavljeni smo na ta svet, da se ukvarjamo drug z drugim, da živimo drug z drugim. Mogoče je to res, celo zakonitost, da iz nekih vizij o tem, kakšno naj bi bilo življenje med dvema (tudi prijateljstvo med moškima), postane ljubezen utesnjujoča, ker je v naravi človeka tudi polaščevanje, želja po nadvladi, po moči. Očitno te kristalne oblike in vsebine, o kateri govo- riš, najbrž ni. Je pa možnost in poskus, da se temu približujemo, čeprav je seveda to zapleteno in staro poglavje. Osvobaja in zasužnjuje hkrati. Človekovo življenje dviguje in ga že isti hip dela neznosnega. To je njen prastari paradoks.« Da živimo drug z drugim, je res. V ta »živeti drug z drugim« pa se dostikrat zarežejo ideološke bariere. Pri Slovencih se danes od vsepovsod pojavljajo »zunanji in notranji sovražniki«, lep primer tega so bili poletni dogodki. Kako se pravzaprav da živeti v taki družbi drug z drugim? »Slovenska ljubezen je posebne vrste. S tem seveda mislim predvsem na slovensko družbeno življenje. Pravkar sem se vrnil iz Združenih držav Amerike in tam, moram reči, sem srečal precej Slovencev različnih nazorov. In spoznal sem, da v tem organizmu, tudi če je zunaj meja matične domovine (ne mislim na zamejstvo, ampak tudi na izseljene Slovence, politične emigrante itd.), torej tudi zunaj matične družbene stvarnosti, obstaja neka čudna zakonitost, so neke čudne temne strasti, ki jih ne moremo premagati, kakor da nismo sposobni vstopiti v moderno evropsko družbo in civilizacijo. Slovenci različnih nazorov so si pogosto ali celo praviloma dlje vsaksebi, kot v svojih razmerjih z drugimi narodi. Po eni strani smo zelo zaznamovani z Evropo, saj so prihajali vsi bistveni kulturni vplivi iz tega prostora, po drugi strani pa se pri nas vsaka nazorska različnost spremeni v čudne mržnje, tako da se mi včasih zdi, da si kar ne znamo ali ne moremo pomagati. Večni slovenski bratski spor. Vzemimo Prešernov Krst pri Savici (Slovenec že mori Slovenca brata), v 19. stol. spor med mladoslovenci in staroslovenci, ki ZDUS najavlja gledališki molk Na pobudo Izvršnega odbora Združenja dramskih “toetnikov Slovenije je na seji 7. 11. 1988 predsedstvo druženja po posvetovanju z vsemi pododbori v sionskih gledališčih sklenilo javnosti posredovati na-slednj0 izjavo: Nam, slovenskim gledališkim ustvarjalcem, igral-j režiserjem in drugim, je slovenski jezik temeljno Ua aZno' ustvarjalno in delovno sredstvo. Ponosni smo nl> radi ga imamo in spoštujemo ga. Zahtevamo, da 99 ^štujejo tudi drugi. Ta je trovanje). Informacije in vP*snsešK3 dobite na sedežu kluba, Prfpk od 131, Opčine vsak torek in četrte 19. do 21. ure. SK DEVIN IN ŠD SOKOL jp0-se zahvaljujeta vsem, ki so P' mogli k uspehu Sejma inSkO' opreme, še posebej Upravi d ,ariia nabrežinski občine. Izžreban 33, so dobile srečke: 1. nagrada - št 2. nagrada št 134 in 3. nag 155. ŠK KRAS •nravlja*111 vabi zainteresirane na Pr?P ke rO' sestanek za ustanovitev ze tek. kometne ekipe. Sestanek bo *Gtur-18. t. m. ob 20. uri v športno-K nem centru v Zgoniku. ŠK KRAS . _,miznote' organizira ob gostovanju n s|tega niške ekipe za tekmo evr ^ gu-pokala ETTU 3-dnevm izlet za. dimpešto od 9. do 11. decembra ^ interesirani se lahko zgla J *ra v ništvu športno-kulturnega ure Zgoniku vsak dan od 18. a do torka 22. t. m. Izlet v Istro V nedeljo, 27. t. m., je na programu SPDT zadnji izlet in sicer v Istro. Tokrat je cilj izleta okolica Buzeta oziroma vas Ročko Polje, kjer se pusta Čičarija spaja z rodovitnim poljem. Do omenjene vasi se bomo pripeljali z osebnimi vozili in se nato peš podali na 562 m visoki Črni grad, kjer je nekoč sameval dvorec. Nekoliko pod vrhom, kjer stoji cerkev posvečena sv. Tomi, se nam nudi lep razgled na vso okolico. Od tu se bomo podali na Beli grad, to je nekoliko nižjo vzpetino prav blizu Črnega grada. Beli grad dobiva bržkone ime po strmih belih stenah, ki previsno padajo v nižino. Vsega skupaj bo hoje le za uro in 30 minut, tako da je izlet res primeren za vsakogar. V popoldanskih urah pa bo na vrsti turistični del izleta. Ogledali si bomo deset spominskih obeležij, združeni v Aleji glagoljašev. Spomeniki iz belega kamna so postavljeni kot priznanje hrvaškim glaaoljašem, ki so na območju Istre veliko storili za narodno zavest. Tudi prosvetljitelja Ciril in Metod, ki sta privedla južne Slovane do evropske kulture, imata na tej aleji primeren spomenik. Aleja glagoljašev, dolga 6 km, poteka od Roča do Huma, ki je najmanjše mesto v Istri in se prvič omenja 1102 leta. Zbrali se bomo v nedeljo, 27. t. m., ob 8. uri pred sodno palačo, ali ob 8.30 v Bazovici pri cerkvi. Ne pozabimo na potne liste ali prepustnice. Za morebitna pojasnila kličite Franca Armanija tel. 415318. Smučarska ekipa MZSTE-Hobles drugič na snegu C. Vidovič: »Pričakujemo dobre rezultate« Pred kratkim so bili člani in članice eddruštvene zamejske smučarske Ž® M °Va!ne ekiPe MZSTE-HOBLES drugič v novi sezoni na pripravah ledeniku Molltaller v Avstriji. Obr-J'1'1 smo se zato do Cveta Vidoviča, enerja iz Sežane, ki deluje z ekipo že v7*9° leto in ki je zato dober pozna-diec naših smučarjev in smučark. Kaj meniš o letošnjih članih sk'hE"HOBLES in ° organizacij-‘hspremembah v vodstvu ekipe? ant °Va orgroizacijska struktura je ve-°v° kdljša, saj letos deluje za ekipo ie C fdi, sodeluje več društev in kar dej.0 važno, ojačil se je trenerski ka-r. kar je poglavitno, če upoštevamo, j se j® povečalo tudi število smučar-m smučark, ki redno vadijo v p ru MZSTE-HOBLES. vp'° drugi strani upam, da ne bi ta nC]a Prisotnost ljudi v organizaciji di 1?e Pomenila zmanjšanje števila Iju-d'kl deluje v klubih oziroma njihovo lahk n° dbremenitev. To bi namreč kli u° Povzročilo skrčenje dejavnosti v mi >■ Posebno pri delu z naj mlaj ši-■ ki bi jih moralo biti že danes znat- no več.« Kakšna sta pristop in resnost dela? »Pristop in resnost pri delu sta dobra, vsekakor boljša v primerjavi z lanskim letom. Po drugi strani pa ne more biti drugače, saj so tudi splošni pogoji za delo boljši. Upam, da se bo vse to konkretno pokazalo tudi pri drugem kontrolnem testiranju.« Tokrat ste bili že drugič na snegu. Je bilo opaziti kak napredek? »Na splošno lahko ugotovimo, da je napredek viden skoraj pri vseh tekmovalcih. Poznalo se je sicer, da se nekateri niso udeležili prvega treninga, pri vseh pa se je gotovo poznal prevelik časovni presledek, ki je bil med prvim in tem drugim treningom na snegu. Zato bi morali pri planiranju dela paziti, seveda v kolikor je to mogoče, da bi bili presledki med enim in drugim treningom čim krajši in tudi da bi bila nastanitev tekmovalcev čim bliže progam, saj smo tokrat izgubili preveč dragocenega časa za prihod in odhod od smučišča.« Kaj si pričakuješ od letošnje sezone? »Z ozirom na boljšo kondicijsko pripravo in boljše strokovno-tehnično znanje s strani trenerjev kot tudi tekmovalcev, si pričakujem dobre rezultate, ki naj dokažejo upravičenost izbire klubov pri snovanju letošnje MZSTE-HOBLES. To seveda, če bomo nadaljevali z delom z isto resnostjo in istim ritmom kot doslej.« K. G. Na 1. zamejskem balinarskem prvenstvu za dvojice Uspeh sokolovcev Ušaja in Miheliča ski, nedeljo se je na pokritih balinar-* stezah pri Briščikih odvijalo za-nnn Prvenstvo za dvojice. Množič-iP tekmovanje, ki je bilo prvo pri nas, stm-,elno Podprlo ZSŠDI, polovico Vsav " v Pa so krili tekmovalci sami. šte n društvo je prijavilo maksimalno zim1 ° dvojic, to je štiri, tako da se je lav ra zbralo v Domu pristaniških de-pricev kar 72 naših balinarjev. To je najditeljem povzročilo nemalo orga-Z1 aciJskih težav, tekmovanje se je t6ln 1 v sklepnem delu zavleklo, kljub vU pa končalo ob sprejemljivi uri. lica °?c?° Prvo mesto je dosegla dvo-Mik °k°la v postavi Mario Ušaj in pren,n Mihelič, ki je na najboljši način Bled a9°vala težave, ki se pojavljajo van,j Podobnimi celodnevnimi tekmo-bližin ■ Zmagovalca sta se izkazala v hičko U in si priigrala najvišjo stop-kat„ . z izredno redkimi poskusi (neki^.1 S° ^rti tudi uspešni) zbijanja, ho st? Ea t.tm )e tudi sreča skoraj ved obrač stala ob strani. Med polfinalnima ko čve?ski finale (Carlo Succi in Lojz-z rev u ar sta namreč že visoko vodila lan jdtatom 8:2, njihova soigralca Mi-prj r ka,ar in Mario Šuc pa sta bila qoveiZUltatu 9:2 proti kasnejšima zma-trenutvma ,že na Pragu slavja), nekaj spremenu kasneie Pa se 3e položaj Pen st6ni ' tako da je le prvemu re-Kras-,emi! Paru uspelo zadržati napad finaipVe dvojice in se uvrstiti v veliki niW^i tinalni spopad je bil v zaključ-dalo ri ndah dramatičen. Ko je zgle-PotroK za določitev zmagovalca nev . n dodatni lučaj, je Mihelič z nasnrotmv P°tezo (bližanjem) odvzel tako i 'ku ze gotovo točko in se n0 0 s .Paj z Ušajem povsem zasluže- vaka zeandvojiceaSlOVOm Zamejskega pr" arail kon.oanem tekmovanju je pri na-Preri=V^in]u najprej spregovoril novi ŽSŠri? c?*k balinarske komisije pri lil nact kUpek' ki se le najprej zahva-ki ‘ .kopajočim, posebno še pristaniš-vam ril0V1' ki ie kljub notranjim teža-obrat aia na razpolago balinišča, saj v atnem primeru ne bi bilo v tem Prizor z nedeljskega tekmovanja v Domu pristaniških delavcev letnem času mogoče organizirati takega tekmovanja. Govornik ni pozabil niti na Bruna Hrovatina, ki je s svojimi dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami prijazno prišel organizatorjem na roko. Pozdravil je nato predsednika ZSŠDI dr. Oda Kalana in novoizvoljenega predsednika balinarskega pokrajinskega odbora Alda Iacobinija. Kalan je najprej čestital zmagovalcem, laskave besede pa je namenil tudi požrtvovalnim organizatorjem in poudaril je važnost sodelovanja med slovenskimi društvi in italijansko balinarsko zvezo. Aldo Iacobini se je zavzel za to, da bi se poleg Poleta, Nabrežine in Zarje še kako slovensko društvo vpisalo v balinarsko zvezo. Sledilo je nagrajevanje najboljših štirih dvojic. Kar se tiče ekipnega dela se je na prvo mesto uvrstil Kras s 117 točkami, saj so se dvojice tega društva uvrstile na 4,. 5., 9. in 12. mesto. Drugi je bil Kraški dom s 113 točkami (2., 3., 9. in 21. mesto), tretji pa Sokol z 88 točkami (1., 7. in dvakrat 26. mesto) Rezultati (od četrtfinala naprej): DelLAnno, Pelizon (Kras) - Stanissa, Peric 11:2, Succi, L. Škabar (K. dom) -Černič, D. Juren (Danica) 11:2, M. Mihelič, M. Ušaj (Sokol) - B. Milič, Do-ljak (Kras) 11:7, M. Škabar, M. Suc (K. dom) - L. Križmančič, S. Žagar (Zarja) 9:6. POLFINALE: Succi, L. Škabar - DelLAnno, Pelizon 11:8, M. Mihelič, M. Ušaj - M. Škabar, M. Šuc 11:9. FINALE: M. Mihelič, M. Ušaj - K. Succi in L. Škabar 11:9. VRSTNI REDj 1. Mihalič - Ušaj (Sokol), 2V Succi - Škabar (Kraški dom), 3. Šuc - Škabar (Kraški dom), 4. DelLAn-no - Pelizon (Kras), 5. B. Milič - Doljak (Kras), 6. L. Križmančič - S. Žagar (Zarja), 7. Stanissa - Peric (Sokol) in C. Černič - D. Juren (Danica), 9. Skupek -Simoneta (Kras) in Lazar - N. Škabar (Kraški dom), 11. M. Križmančič - Vrše (Zarja), 12. Peteani - Petean (Sovod-nje), 13. Businelli - Emili (Kras), 14. Pečar - Grgič (Zarja) in Cortese - Brumat (Nabrežina), 16. Palčič - Vojča (Gaja). (Z. S.) Pri kosilu goltava z velikim apetitom, popoldan pa zelo zaskrbljen čakam zdravniški pregled, ki ga bo opravil Žare. Bojazen je bila popolnoma odveč, saj me po končanem pregledu zdravnik potreplja po ramenih in mi veselo reče: »Nič ti ni, Duško! Zdrav si kot riba, le zelo izčrpan si. Daj dobro in enakomerno jesti in bo vse v redu.« Hvaležno ga pogledam in se vidno oddahnem. Končno se zavijem v svojo spalno vrečo in spim do porajajočega se večera, med spanjem pa imam mešane občutke. Obenem imam vtis, da me tlači mora in da me božajo nežne sanje, vse pa se nekam vrtinči in mi ustvarja dokaj nejasno premikajočo se in preveč osvetljeno in kontrastno sliko. Ko vstanem sem sam v šotoru. Nenadoma občutim neznansko samoto. Grem na ledenik in opazujem rojevanje zvezd. Vsak trenutek je je za eno več na nebu. Naposled mi samoto nadomesti neizrekljiva blaženost, tako da se še bolj odmaknem od šotorov, da ne bi me slučajno kdo videl. To večerno uro si želim biti sam, da se potopim v to porajajočo se zvezdnato noč. Zvezdnate noči In zdi se mi, da se ta noč razrašča v meni, da me boža in nežno s pojočim glasom kliče na pogovor. Rad se odzovem temu klicu, vendar pa ne morem razumeti, kaj me hočejo te moje zvezde - prijateljice, zaveznice, sestre vprašati. Zrem vanje, nebo jih je že vse polno, jaz pa hočem razumeti bistvo. Bistvo česa? Njihovega obstoja, obstoja te doline, obstoja te gore in naše strasti po njej, bistvo našega obstoja samega. Hočem razumeti, zakaj so te zvezde tako svetle in zakaj so noči brez njih tako temne, zakaj me v pogovoru vedno pomirijo in napolnijo z življenjsko energijo, zakaj so ka-kšenkrat tako daleč, kakšenkrat pa spet tako blizu, zakaj skušajo vedno iz tebe izvleči najgloblje in najbolj skrite misli, ki si jih niti sam ne upaš izreči. Zasanjano zrem v svetleče nebo, nenadoma pa mi je jasno, kaj me hočejo zvezde vprašati, kaj mi hočejo zvezde sporočiti. Glej, mi pravi ena najsvetlejših, ki pa se takoj odmakne in prepusti besedo bližnji, ki ima prav toliko svetlobe kot prejšnja, ta pa spet umolkne ter spregovori tretja, tako da ne vem več, kam bi se obračal. Glej, življenje je najdragocenejša stvar, kar imate vi smrtniki na razpolago, mi pravijo. Iz njega lahko ustvarite karkoli: lahko ga spremenite v pekel ali nebesa, lahko živite hitro ali počasi, lahko povzročate veselje ali bolečino, lahko storite krivico ali dobroto, lahko podoživljate nežnost ali hudobijo, lahko ustvarjate lepoto ali temo in spet svetlobo ali grdoto, to je odvisno le od vas samih. In zakaj si se torej ti tam gor spogledoval s smrtjo, zakaj si se zavestno skušal odpovedati tistemu, kar vam je bilo dano za najdražje: lastnemu obstoju, iz katerega lah- ko ustvariš karkoli - življenju samemu? Kaj smo te tako učile, mladi lahkomiselni človek? Težiti moraš za lastnim poveličanjem, za lastno popolnostjo, ne pa za njegovo negacijo, za uničenjem. Tako se ne bomo razumeli, mladi človek! Tokrat smo se te usmilile, toda vedi, da smo storile izjemo, ko pa smo videle tvojo željo po življenju. Spet smo ti povrnile življenje samo, ko je to, ko si ti tam gori spal v skalni razpoki, že odšlo. Kar stresem se in obnemim. Ne vem, koliko časa molčim. Vse se zavrti nči okoli mene, ledenik, dolina, gora, kamni in izgine neznano kam. Le zvezde ostanejo in me pazljivo opazujejo. S pogumom, ki si ga ne bi v tem trenutku nadejal, počasi odgovorim: Ampak, saj nisem iskal smrti, sama me je hotela imeti. Saj nisem ničesar zgrešil, nevihta je prišla nenadoma, jaz pa sem se ji upiral z vso svojo močjo. Boril sem se, kot ste me ve zvezde učile, proti prihajajočemu niču, proti temi, proti negaciji sami, proti lastnemu uničenju. Zvezde se prizanesljivo nasmehnejo. Si gotov, Duško? me vprašajo. Sedaj se zavedam, da me je najsvetlejša zvezda prvič poklicala po imenu. Jaz obstanem in ne morem ziniti ničesar. Si gotov, Duško, da nisi zgrešil ničesar? mi ponovi ena izmed zvezd. Vi ljudje ste si v svoji človeški majhnosti vsi podobni, kot da bi vas istega dne in isto minuto ustvarila ista mati. In ste si v lastni ošabnosti tako zelo podobni. Si gotov, Duško, da nisi ničesar zgrešil, ko pa si zašel v stanje, da si se tolikokrat spogledoval s smrtjo samo? mi zvezda ponovi vprašanje. Moja gotovost vase se v trenutku sesuje, jaz pa jecljajoče odgovorim: Ne vem, in spet pomolčim. Tudi zvezde sedaj molčijo, jaz pa se zavedam, da se je porodila trda noč. Pogledam proti šotorom, stopim nekaj korakov proti njim in spoznam, da v bazi že vsi spijo. Le lahen vetrič zavija okoli kamnitih vogalov in ustvarja nekak čuden šumot, sicer pa sem na tem ledeniku sam. Sam z zvezdami. Spet se obrnem proti njim in vprašam: Kje sem torej zgrešil? Spet začutim prizanesljiv nasmeh in božajoč odgovor: To moraš sam dognati. Prelahko bi bilo, da bi ti, me zvezde, razložile to skrivnost. Če jo boš sam razvozlal, pomeni, da si si zaslužil tisto, kar smo ti pred dvema dnevoma velikodušno darovale. In darovale smo ti ponovno rojstvo, ker smo zaupale vate. Sedaj moraš dokazati, da si si to zaupanje zaslužil. V obratnem primeru se bo tvoje bistvo obrnilo v svojo lastno negacijo in boš ostal majhen ošaben človek, ki je že enkrat zgrešil in vztraja v zmoti, ker bistva noče razumeti, ki se noče, po svojih pritlikavih močeh, približati popolnosti. Zato je sedaj bistvene važnosti, da si sani odgovoriš, kje si zgrešil, da sam dognaš svojo zmoto. Ali pa si še vedno prepričan, da nisi zgrešil? Martinovanje SPDT na Koradi Nepozabno doživetje naših planincev KornJ^edeJj° Je bff° v novi koči na rnartin V (^or^kih brdih tradicionalno SPDT ?VQn,e članov in prijateljev avtnh,,c.at?re9a se ie udeležilo poln nju ,p Planincev. Po splošnem mne- doživer t0 .martinovanje nepozabno brn i SC9 ie 'vsestransko zelo do-nesii.Prisotni P° so z njega od-dolanreS, Zive vtise- M jim bodo še je nnJ3, 1 v sPominu. Avtobus se Pred -l na pof v kislem vremenu, ninri Pr,n°dom v brda pa so se pla-nikon?SlaviJ,i v Kojskem pred spome-tucjj Brečka Kumarja. Obiskali so nat0 az9ledni stolp nad Dobrovim, d0 /;0Pa 80 se podali na enourno hojo Pekli i? n° Koradi, kjer so na odprtem 25 kj/n ostanie- S sabo so jih vzeli kar sploh ~,ramov> kar pač pomeni, da jih /zle?- Tnanikalo, obratno... zuhvni ^ v°dJf Ervin Gombač, velika riu ,v?.,Q pa gre odborniku SPDT Ma-stanie JČU' /e s seboj prinesel ko-in ' ' p/edvsem Pa le Izlet pripravil Zal,v asno pregledal traso izleta, ninske0 gre fucb predstavniku pla-ljubn ga društva Dobrovo za gosto-tvo °SI v koči, ki jo upravlja to druš- Predavateljska sezona SPDT Tone Wraber o rastlinstvu v Prokletijah Pred kratkim se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu nadaljevala predavateljska sezona SPDT, člani in prijatelji društva pa so se po dolgih letih spet srečali z starim znancem prof. Tonetom VJraberjem. Wraber, univerzitetni profesor in botanik je številni publiki prikazal svoje diapozitive o rastlinstvu v Prokletijah. Gre za malo raziskan gorski predel na meji med Jugoslavijo in Albanijo, ki pa nudi mnogo zanimivosti tako z alpinističnega, kot tudi z naravoslovnega vidika. Sam Wraber je na tem pogorju našel več novih in še ne kvalificiranih vrst rastlinja, zato je bilo podajanje toliko bolj doživeto. Predavanje dr. Žerjala alpinistom SPDT Drevi bo ob 20.30 na sedežu alpinističnega odseka SPDT (Ul. Carducci 8, 2. nad.) predavanje dr. Danija Žerjala o prvi pomoči. Predavanje spada v okvir alpinistične šole SPDT in je primeren izrecno za tečajnike. Odgovorna za predavateljsko sezono prof. Marinka Pertot z botanikom prof. Tonetom Wraberjem pred začetkom prikaza diapozitivov Vabilo ŠZ Sloge in SK Devina na martinovanje Planinska odseka Športnega združenja Sloge in Smučarskega kluba Devin vabita svoje člane in prijatelje na martinovanje, ki bo v nedeljo, 20. t. m. Zbirališče bo v Bazovici pred spomenikom padlim v NOB ob 13.30. Program bo sledeč: odhod z osebnimi avtomobili v Rodik, krajši sprehod v Rtviž in večerja v gostilni Cebohin v Rodiku. Za informacije Viktor Stopar in Bruno Škerk (tel. (tel. 226283) 200236). trto - na*o nianinp in Hudi P______________ Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000- din, trimesečno 17.000.-din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000. - din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000, - din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski Ml. dnevnik 17. novembra 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch in tiska LJm nr Član italijanske zveze časopisom založnikov FIEt* Državni udar bi še dodatno obremenil hudo gospodarsko krizo Neustavljiva inflacija v Peruju spravlja v stisko tudi generale LIMA — V Peruju je inflacija že tako visoka, letos je dosegla 1400 odstotkov, da so celo generali, ki sicer podpirajo predsednika Alana Garcio, izrekli svoje nezadovoljstvo nad njegovim vodenjem. Generali so tudi odločno zavrnili možnost državnega udara, ker »si ne morejo naprtiti stroškov«, ki jih tak ukrep prinaša. Menijo namreč, da bi na tak način nehote prevzeli del odgovornosti za gospodarsko krizo v Peruju, ki hudo spominja na bolivijsko »hiperinflacijo« iz leta 1983. Perujska desnica je začela tudi širiti vesti, po katerih naj bi se za državni udar ogrevala Ameriška ljudska revolucionarna zveza ARPA. Perujski ugledni pisatelj in ustanovitelj gibanja za svobodo Mario Var-gas je na ta račun izjavil, da bi prav državni udar lahko predstavljal edino »častno rešitev« za Garcio, ki tako ali drugače nima kaj izgubiti. Velika zaprepadenost vlada tudi med člani Sen- dero luminoso, ki nekako samo čakajo, kaj se bo iz nastalega položaja izcimilo. Tudi njihove protestne akcije niso naletele na velik odmev, saj so na primer že 13. oktobra oklicali splošno stavko, ki pa je spodletela zaradi premajhne udeležbe. Ugled, ki ga je 39-letni predsednik Garcia užival še do pred kratkim, je krepko padel. Njegovi sanacijski načrti in ukrepi so se izkazali za neučinkovite in so doslej še bolj povečali gospodarsko krizo. Septembra je stopnja inflacije narasla za 114 odstotkov, samo prejšnji mesec pa so zabeležili 40-odstotno inflacijo. Kljub temu pa je samo stranka bivšega ministra Sylva Ruete (Solidariedad y Democracia) uradno zahtevala odstop predsednika Garcie. Prihodnje politične volitve pa bodo šele prihodnje leto, Garcia pa je že napovedal, da ne bo spremenil svoje upravne in gospodarske linije. Perujski rudarji demonstrirajo proti nevzdržnim delovnim razmeram In nizkim plačam (Telefoto AP) Prvi skesanec zaradi neumskih vil SARAJEVO — Ni bistveno ali bodo neumska posojila valorizirali ali bodo vile v Neumu nacionalizirali, toda tragično je, da sem tudi sam na tem seznamu. To je včeraj na partijskem sestanku sveta Bosne in Hercegovine dejal upokojeni generalpolkovnik Mirko Vranič. Poudaril je, da je neumska afera razvrednotila njegovo življenjsko Pot-»Ob koncu svoje kariere sem krenil p° napačni poti, od tega ne morem P°' begniti,« je dejal Vranič. Povedal je še, da mu je žal, ker tega ni ometu* leta 1985 v predsedstvu SR BiH. Ko je govoril o morali posameznih visokih republiških osebnosti, je Vranič menil, da je tudi Cvijetin Mijatovič, čeprav ima vilo na Dedinju, hotel stanovanje za svojega otroka v Sarajevu. Po mnenju Vraniča je Mijatovič tukaj padel-Vranič je tudi dejal, da so Vladu Šegt' tu v Lastvi pri Trebinju zgradili vilo. omenil pa je tudi predsednika repab-liške partije Abdulaha Mutapčiča, ki je stanovanje v Zenici menda »pretopil« za vilo v Neumu. Vranič je torej prvi, ki je v BiH prl' znal svojo krivdo za gradnjo vile v Neumu s pomočjo posojil, ki so bn® navadnim državljanom nedosegljiv®’ Negovane gredice za »pokopališče« priletnih in onemoglih starčkov Imenovanje novega sultana razburja duhove Nigerijcev NEW YORK Negovani vrtiček, za katerega je tako ljubeznivo skrbela Dorothea Montalvo Puente, je skrival še nekaj razpadajočih trupel. Število priletnih in onemoglih oseb, ki naj bi jih lastnica penziona za ostarele spravila v prerani grob, je tako naraslo na sedem, policiste pa najbrž zelo peče vest, saj so žensko nekaj ur zasliševali in jo nato pustili na prostost, ker se jim je zdelo »nemogoče«, da bi bila tako ljubka ženica lahko morilka. Dorothea jim je celo zagotovila, da bo prenočila v nekem bližnjem domu za ostarele, v noči pa je izginila kot kafra, medtem ko so iz njenega vrtička odkopavali nova trupla. Posmrtni ostanki njenih gostov so bili skrbno oviti v rjuhe, pokopani pa so bili pod tanko plastjo rahle zemlje, kar je seveda omogočilo naravi, da je opravila svoje. Sosedovi so zavohali Dorotheino skrivnost in obvestili policijo, trupla pa so v dobršni meri že razpadla, zato zaenkrat še niso prepoznali žrtev. Srhljivke, ki spominja prej na literarne izume Stephena Kinga, kot pa na Arzenik in stare čipke, še ni konec. Pod pozornim nadzorstvom sosedov (slika spodaj) policija še dalje vrta luknje v gredicah (sliki zgoraj), saj ne izključujejo možnosti, da bi mehka trava lahko prekrivala še druge žrtve. Gospa Dorothea je sprejemala v svoj penzion predvsem take starčke, ki so jih drugi domovi zavračali, nato je svoje goste prepričevala, naj prepišejo zavarovalnine in pokojninske knjižice na njeno ime. Ko so bili dokumenti pripravljeni pa je Dorothea menda »pomagala« starčkom s strupom. Ostaja vsekakor odprto vprašanje glede »pogrebne službe«, saj je Dorothea tako drobna, da tega dela ne bi zmogla sama. LAGOS — Nedvomno velja pravilo, da izbira verskega voditelja povzroča burne reakcije, posebno pa reakcije tistih, ki so z izbiro nezadovoljni. Deset mrtvih in več sto ranjenih pa je le najnovejši podatek, kateremu je treba vsekakor prišteti še na tisoče žrtev spopadov med muslimani v Nigeriji, najbolj obljudeni afriški državi. Po polstoletni nemoteni vladavini je pred nedavnim umrl sultan Sidi Abu-bakar 111. Medtem ko je devetčlanski odbor izbiral njegovega naslednika, pa je krajevna radijska postaja objavila neresnično vest, da bo to vlogo prevzel najstarejši sin pokojnega sultana. Izbira je vsekakor padla na 65-let-nega Ibrahima Dusukija, bivšega diplomata, ki se je izučil v Oxfordu in se je izkazal tudi kot uspešen poslovnež. Poznavalci razmer trdijo, da je novi sultan Sukokota, federalne enote na severu države, politično zelo blizu vladi iz Lagosa. Proglasitev izbire novega sultana pa je povzročila v pokrajini nezadovoljstvo sultanovih nasprotnikov, ki so na ulicah takoj zatem zahtevali, naj starega sultana na- sledi sin. Razjarjena množica je pomigala in uničevala poslopja v mestu, zaradi česar sta morali poseči v doga-janje tako vojska kot policija. , Iz sultanove palače se je lahko ao pred nekaj desetletji upravljala država, danes pa je to v neodvisni Nigeriji dejansko nemogoče. Vpliv, ki 9“ lahko ima krajevni sultan na vlado i Lagosa je nedvomno manjši, kiju j temu pa ima še vedno besedo pri P°~ membnejših izbirah v državi. Našlo sultana iz Sukokota ni le častneg značaja, saj je prav ta sultan najvisj verska oblast v državi. Poleg tega J prav sultan predsednik vrhovnega n gerijskega sveta za islamska vpras> nja, ta naslov pa mu daje možnost, vpliva na politične izbire, saj je P federalni vladi predstavnik lslarns ka n fp rp n c p V severnih nigerijskih državah, kjer je islam najbolj razvit, sta bili vera oblast vselej v zelo tesnih °^n0J Nič čudnega torej, če je bila os^e vlada vselej zelo previdna v odno do verskih voditeljev, tudi trditev, je lažje zamenjati državno kot vers oblast pa ni le iz trte izvita trditev. Angleška najstnica umorila vrstnico LONDON V Northamptonu na Angleškem je te dni začel proces mikov dvanajstletnemu dekletu, ki je marca letos okrutno umorilo neko drugo puber tetnico. Mlada morilka je 26. marca ves popoldan prebila v družbi vrs - - - — JI rila popivala in njuhala mamila. Proti , večeru se je skupaj s prijateljico odiocn sprehod po mestnem parku, kjer sta dekleti srečali tretje dekle, ki pa je ^ poznali. Vprašali sta jo, kako ji je ime in kako bi imenovala dekle, ki rado PjJ .pi uživa mamila. Neznanka, nozneie so uootovili. da are za 13-letno Carol Bala a5o pii^- io ugotovili, aa gre za lj-iemo vami Bald ^ jima je odgovorila z eno besedo: »a slag«, kar je v angleščini najhujši vzdeve y uživa mamila. Neznanka, pozneje so ugotovili, da gre za 13-letno Car " " " ‘ ' jhujši vzu- žensko. Dvanajstletnica je hip za tem potegnila iz žepa nož in Carol žabo hrbet. Rezilo je nesrečnici prerezalo aorto in je takoj umrla. Talij v bencinu baje kriv neznane bolezni v Černovcih MOSKVA — »Černovci so danes mesto brez otrok. Po njihovem množičnem begu je v mestu ostalo le od 15 do 17 odstotkov predšolskih in 30 odstotkov šoloobveznih otrok.« Po dveh tednih, odkar je vest o zagonetni in neznani bolezni, ki je prizadela otroke v ukrajinskem zakarpatskem mestu Černovci ob reki Prut, je včeraj Literatur-naja gazela v daljši reportaži poročala o begu otrok iz tega mesta. Neznana bolezen je do sedaj »izbrala« le otroke pod štirinajstim letom starosti. Simptomi so zelo čudni, bolezen se namreč pojavi z lažjim glavobolom in postopnim izpadanjem las. V hujših primerih prizadene živčni sistem, tako da imajo otroci halucinacije. Takoj ko so zdravstvene oblasti v Černovcih zabeležile prve primere pred dobrim mesecem dni, so ustanovili posebno zdravstveno ekipo več kot tridesetih zdravnikov iz Moskve in Kijeva, ki so ob pomoči drugih strokovnjakov začeli s širokopoteznim raziskovalnim delom. Kot so ugotovili takoj po prvih analizah, bolezni ni botrovala radioaktivnost, temveč kolektivna zastrupitev z neko kemikalijo. Strokovnjaki so sedaj ugotovili, da je ta kemikalija talij, svincu podobna redka kovina, ki je v svojih spojinah izredno strupena. Kako je talij končal v ozračju, strokovnjaki še niso ugotovili. Industrije na ožjem černovskem območju zatrjujejo, da v zadnjem letu niso imele okvar na napravah, ki rabijo talij e ve spojine. Ker je neznana bolezen v glavnem prizadela otroke, katerih starši imajo osebne avtomobile, se znanstveniki nagibajo k neverjetni tezi, da so za zastrupitev krivi avtomobilski izpušni plini. V Černovcih kot v večini manjših sovjetskih mest primanjkuje namreč super bencina. Da bi lastniki odpravili klenkanje ob uporabi navadnega bencina, so začeli obrtniško dvigovati oktansko število. Ker svinčevega tetraetila ni v prosti prodaji, so razni črnoborzjanski kemiki sestavili posebno mešanico s talijevimi spojinami, ki kot dodatek k bencinu zviša njegovo oktansko število. Če je ta teza pravilna, je tudi pojasnjeno, zakaj je bolezen prizadela izključno otroke pod štirinajstim letom starosti. Ti so namreč dlje časa na cestah kot odrasli, talijeve spojine so prisotne predvsem v ozkem prizemnem pasu, kjer jih vdihavajo otroci in dojenčki v vozičkih. Literaturnaja gazela je včeraj zapisala, da je do sedaj zbolelo 127 otrok, ki baje ne bodo imeli dolgotrajnih posledic, tudi lasje jim bodo ponovno zrasli. Časopis je ob članku objavil tudi sliko neke učilnice, kjer je v klopeh le ena deklica. Od 1.242 učencev je namreč v ponedeljek prestopilo šolski prag le 31 otrok. Tovarištvo pod orožjem na manevrih NATO