Slovenska izseljenska matica Ta režimska ustanova, ki doslej v korist Slovencev, ki služijo kruh v tujini, ni kaj prida storila, je imela konec maja v Ljubljani svoj občni zbor. V vodstvo so izvolili ljudi, ki danes v Sloveniji nekaj pomenijo: Staneta Kolmana, Marjana Osolnika in Pavleta Bojca. Posebno povabljen je prišel na zborovanje tudi urednik Družine, ki je nato v listu na kratko povedal, kaj so gospodje tovariši na široko govorili. Poročilo pravi, da je dosedanji predsednik Seliger orisal politični okvir tega vprašanja. Ni najvažnejše vprašanje izseljenčevo delo, ampak naloga vsakogar, da sodeluje pri izbiri poti v socializem. Republiški sekretar Osolnik je kot strokovnjak za tovrstna vprašanja menil, da mora matica postati „ambasador in aktivist“ naše dežele v tujini. Hrvaški zastopnik je vedel povedati, da je 2.2 milijona Hrvatov, t. j. skoro polovica republike, zunaj. Pavle Car od tajništva za notranje zadeve se je spravil na politično emigracijo, ki je od prvega dne do danes povzročiteljica težkih glavobolov rdečega režima. Kljub vsem poskusom ne more dobiti učinkovitega zdravila proti njej. Ta „sovražnik“ še vedno obstaja, je dejal, in kuje načrte, da bi zrušil državo in spodnesel našo družbeno ureditev. Edina tolažbo teh ljudi, ki doma vladajo, je, da se politična emigracija ne pomlaja. Stari, nepremakljivi rod počasi izimura, mladih pa ni, ki bi jih nadomestili. Tako pravijo oni. Y obširnem poročilu odbora za zadnja tri leta se nekajkrat kot posebna slaščica omenja slovenski klerikalizem, ki se menda izven meja naše dežele bohoti v polni moči in zlobi. Izgleda, da vlada ne verjame msgr. Grmiču, ki je že pred časom izjavil, da je ena največjih pridobitev slovenskih katoličanov pod rdečim režimom ta, da so se s pomočjo vlade rešili pogubonosnega klerikalizma. Klerikalnemu zmaju so doma res posekali nekaj glav, ne pa vseh. Rastejo mu še nove tam, kamor sekira rdečega rablja ne doseže... V čem vidijo ta klerikalizem? Enostavno v dejstvu, da se več kot pol stoletja za slovenskega človeka v tujini ni brigal nihče drugi kot katoliški duhovniki. Mnogi vestfalski in holandski duhovniki so se popolnoma priučili našega jezika, da so lahko slovenskim vernikom postregli v njihovem jeziku. Za' desettisoči naših ljudi, ki so odhajali v Združene države, je odhajal trop navdušenih duhovnikov, jim ustanavljal slovenske župnije, slovenske liste, slovenske verske in socialne organizacije in slovenske šole in prosvetne organizacije. Slovenski duhovniki so šli za našimi ljudmi v Francijo, Holandijo, Nemčijo in Argentino, kjer sta neprekosljiva optimista in požrtvovalna garača Kastelic in Hladnik skušala vsaj delno nadomestiti to, česar jim domovina ni hotela ali pa ni imela dati. Rafaelova družba, katere slavno dediščino bi si rada lastila Matica, je tudi skoro izključno duhovniško delo. Danes je na vseh koncih sveta, kjer se nahaja slovenska kri, pričujoč tudi zastopnik „slovenskega klerikalizma“, duhovnik, ki se žrtvuje za svoje rojake, ko jih vodi po poti versko-moral-nega življenja in jim je v pomoč tudi v časnih zadevah, ko vidi, da v to poklicani ne storijo, kar je njihova dolžnost. To je danes slovenski klerikalizem, tak je bil tudi nekdaj, kljub marsikaterim napakam, ki jih ima vsako človekovo delo. Z dvema stvarema se bodo morali sprijazniti novi voditelji Izseljeniške matice v Ljubljani: Slovenskega „klerikalizma“ še ne bo konec. Jih je še precej po svetu, ki ga drže pri življenju. Stari umirajo, a novi stopajo na njihovo mesto. Tudi ti so Slovenci in tisti, ki bodo za njimi prišli, bodo tudi, vse dotlej, dokler bo v psovko spremenjena beseda klerikalizem pomenila isto, kot neutrudno in idealno delo duhovnikov za slovenskega človeka na versko-moralnem, narodnem, socialnem in tudi političnem polju, zlasti takrat, kadar mu grozi nevarnost, da bi ga zastrupljali tisti, ki so jim te krščanske prvine trn v peti. Tudi tolažba tovariša Čara, da s starim rodom politična emigracija u-mira, je mnogo prezgodnja. Morda sodi po razmerah doma, kjer stari rdeči klavci postajajo trhli in neuporabni, mladih, ki bi jih nadomestili, pa ni. Mladi svet, v rdeči ideologiji vzgojen, se je od nje naučil le enega: želje po u-dobnosti, po uživanju, po tem, da si ustvari v stremuški tekmi vsaj majhna „nebesca“ doma, ali pa v tujini. Za žrtve pa mu ni mar. (Pri nas, na tujem, še nismo tako daleč. Primerno našemu številu je med nami izredno veliko ljudi idejno trdnih in aktivnih tudi med mladimi. Ni nas treba biti sram. Lahko se postavimo v vrsto s številnejšimi in bolj glasnimi. Tudi bati se nam ni treba zanje. Vedo, kaj so in zakaj so to, kar so. Ti so določeni za voditelje našega naroda v letih, ko starih že davno več ne bo. . Morda bo naš zgled dal pobudo matičarjem, da bi se posvetili vsaj skrbi za tiste naše rojake, ki so jih oni pregovorili, da se nas, novih, izogibajo in z žalostjo opazujejo, kako si znamo sami pomagati, medtem ko se zanje ni zanimal nihče, razen tu pa tam kak propogandist, ki jim je prišel razlagat novo rdečo vero. Mi, ki v svobodi živimo in svobodno govorimo, jim gremo na živce. Vsaj za nekaj je naša politična trdnost in naš klerikalizem dober, še nas bodo morali psovati in obrekovati. Za nas bo to znamenje, da smo na pravi poti. J. A. Na vprašanje, kaj bo po Titovem odhodu v Jugoslaviji, so komentatorji v evropskih in tudi v svetovnih listih dajali najrazličnejše odgovore. Vse pa_ je bilo v glavnem le ugibanje. V celotnem kompleksu vprašanj je bilo toliko nedognanosti in zamotanosti v jugoslovanski notranji in zunanji politiki, da je bil točen odgovor dejansko nemogoč. Ali partija ali oborožene sile je glavna dilema pri. pogledu v bodočnost. Komunistična partija je bila neznanka, ker ni bilo jasno, katera smer bo prevladala v vodstvu. V zvezi z izginitvijo Jo-vanke, je bila povečana nejasnost, kam je usmerjeno vodstvo oboroženih sil. Posebno zanimanje je vzbujalo vprašanje, koliko vpliva ima prosovjetska struja v vojski in v partiji. Razvoj v zadnjem času je dal na ta vprašanja precej jasen odgovor. Značilno je najprej, kako je rastel vpliv oboroženih sil v vodstvu partije. V centralnem vodstvu partije je 1. 1948 predstavljalo oborožene sile samo 3% članov. Po šestem partijskem kongresu (1952) 6%; po sedmem (1958) je padlo zopet na 8%; po osmem (1964) se povzpne na 6%, kar je ostalo nespremenjeno tudi po devetem kongresu (1969); po desetem (1974) se je dvignilo na 10% in po enajstem (1978) na 14%. Tako je danes v Centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, ki šteje 166 članov, 23 visokih oficirjev, od katerih so razen enega vsi v činu generala. Poročali smo v zadnji številki, katere najpomembnejše ključne položaje zunaj partije imajo v rokah visoki oficirji: notranje ministrstvo, obrambno ministrstvo, državno tožilstvo in uredništvo partijskega glasila „Komunist“. Kljub tako vplivnemu položaju oboroženih sil je bila zaskrbljenost Tita in njegove okolice razumljiva: ko bo Tito zapustil politično pozornico, je pričakovati, da bo postal problem nasledstva skrajno kočljiv, ker bodo trije stebri vladanja, to je državno Predsedstvo, Prezidij centralnega komiteja KPJ in vodstvo oboroženih sil brez združujoče avtoritete. Res so začeli, predvsem po Kardeljevi smrti, Tito in jegovi glavni sodelavci prav posebej poudarjati „kolektivno vodstvo“, kot edino rešitev za S L O V A Objavljamo celotno besedilo pridige, ki jo je imel sv. oče Janez Pavel II. pri sv. maši na binkoštno nedeljo, 3. junija tega leta v Gnieznu, na esplana-di tamkajšnje katedrale, pred neizmerno množico vernikov. Pred sv. opravilom je papež molil v katedrali na grobu sv. Vojteha, Čeha po rodu, praškega škofa in misijonarja na Poljskem. Podčrtana mesta slede točno objavi v glasilu sv. stolice „Osservatore Romano“. Podnaslovi so naši. „Eminenca, predragi primas Poljske! Dragi bratje nadškofi ip škofi poljski! 1 - Pozdravljam v vas vse Božje ljudstvo, ki živi v moji rodni deželi! Duhovnike, redovne družine, laike! Pozdravljam Poljsko, krščeno že pred več kot tisoč leti. Pozdravljam Poljsko, vključeno v skrivnosti božjega življenja z zakramenti krsta in birme. Pozdravljam Cerkev dežele mojih dedov v skupnosti in hierarhični edinosti z naslednikom sv. Petra. Pozdravljam poljsko Cerkev, ki sta jo vodila od njenih začetkov sem sveta škofa in mučenca Vojteh in Stanislav skupaj s Kraljico Poljske, Našo Gospo Jasnogorsko. Ker sem prišel, da se pomešam med vas kot romar velikega jubileja, pozdravljam vas, predragi bratje in sestre, z bratskim poljubom miru. problem nasledstva. Vendar je „kolektivno vodstvo“ v večnarodni državi lažje razložiti teoretično, kot ga izpeljati v praksi. Tito ima verjetno prav, ko smatra vojsko kot sebi in svoji politiki najbolj lojalno skupino v jugoslovanski državi. Brez ozira na to, kako visoko Tito osebno ceni Zvezo komunistov Jugoslavije in njene organizacije, razpredene po državi, je vendar prepričan, da ostane vojska brez dvoma najmočnejša o-ppra državi in — partiji. Poleg generala Ljubičiča — Srba in Hrljeviča — Hrvata je slov. gral. Ivan Dolničar poznan kot Titu najbolj zvest general. Na tej osnovi je vprašanje avtoritete, ki naj poveže navedene tri stebre vladanja, Tito imenoval Slovenca armadnega generala Dolničarja za generalnega tajnika državnega Predsedstva. Ta funkcija doslej ni vidno izstopala. Toda dejstvo, da je bil na to mesto imenovan častnik tako visokega čina, kaže, da je ta generalni sekretariat doživel veliko spremembo v razsežnosti in vplivu. Zaključek bi bik ta: z armadnim generalom, ki načeljuje jugoslovanski vojski (okrog 270.000 vojakov, od katerih je 190.000 članov partije), z armadnim generalom, ki poveljuje državni tajni in javni policiji in s tretjim generalom, ki kontrolira državno sodstvo, se zdi, da imenovanje armadnega generala Dolničarja na položaj generalnega sekretarija državnega Predsedstva potrjuje jugoslovanske oborožene sile kot stvarni branik in porok državne enotnosti in nadaljevanja Titove notranje in zunanje politike. Zato ni pričakovati po Titovem odhodu bistvenih sprememb v smeri kake liberalizacije ali demokratizacije. Tako je stanje danes. Spremeniti ga morejo nepredvidena presenečenja. m. p. Kristjani! Kje ste? Pod tem naslovom smo pretečeni teden objavili nekaj posameznih odstavkov iz govora ge. Natalje Solženici-nove, žene ruskega disidenta Aleksandra Solženicina. Predavala je študentom iz Cavendish univerze, ZDA, kar s tem pojasnjujemo. N S K E BIN (JERKE V GOVORI VSE JEZIKE, TUIDI SLOVANSKE 2 - Kot vidite, spet je napočil bin-koštni dan in znašli smo se spet v duhu v Jeruzalemu med zbranimi apostoli. A istočasno smo tukaj zbrani, da obhajamo naše poljsko tisočletje, ki nam vedno z isto silo kliče v spomin skrivnostni dan tistega začetka, ko pričenjamo šteti leta zgodovine naše domovine in v njo utelešene Cerkve. Zgodovine Poljske, vedno zveste. Glejte, na bin-koštni dan se v hiši apostolov v Jeruzalemu izpolni obljuba, zapečatena z Odrešenikovo krvjo na Kalvariji: „Sprejmite Svetega Duha; katerim boste grehe odpustili, jim bodo odpuščeni, in katerim jih boste zadržali, jim bodo zadržani (Jan 20, 22-23).“ Cerkev se je rodila prav iz moči teh besed. Se je rodila iz moči tega božjega diha. Kristus jo je pripravljal vse svoje življenje, rodila pa se je končno, ko so apostoli prejeli od Kristusa binkoštni dar, ko so prejeli od Njega Svetega Duha. Njegov prihod pomeni začetek Cerkve, ki mora preko vseh rodov uvajati človeštvo — posameznike in narode — v edinost Skrivnostnega Telesa Kristusovega. Prihod Svetega Duha pomeni začetek in nadaljevanje te skrivnosti. Nadaljevanje je v resnici neprestano po-vračanje k začetku. In tako vidimo, da so apostoli, zbrani v Jeruzalemu, polni Sv. Duha, „začeli govoriti v tujih jezikih, kakor jim je pač Duh dal, da se izražajo“ (Ap. del. 2, 4). Različni jeziki so postali njihovi lastni po skrivnostnem delovanju Sv. Duha, ki „veje, kjer hoče“ (Jan 3, 8) in prenavlja „obličje zemlje“ (Ps 103, 30), In čeprav pisec Apostolskih del ne vključi našega jezika v seznam onih, ki so jih tisti dan govorili apostoli, je prišel čas, ko so nasledniki apostolov začeli govoriti tudi v jeziku naših pradedov in oznanjati evangelij ljudstvu, ki ga je lahko razumelo in sprejelo samo v njem. OD SILVESTRA II. DO JANEZA PAVLA II. 3 - Pomenljiva so imena gradov družine Piast, v.katerih se je uresničil ta zgodovinski prenos Duha in se je istočasno prižigal plamen evangeljia v deželi naših pradedov. Govorica apostolov je zazvenela prvič kakor nova verzija v našem jeziku, ki ga je ljudstvo ob Vasti in Visli razumelo in ga mi še danes razumemo. Zares, gradova, s katerima je povezan začetek vere v deželi naših pradedov, sta Poznanj — kjer je od najstarejših časov, to se pravi, odkar se je dal krstiti Mieszko, stoloval škof — in pa Gniezno, kjer se je leta 1000 vršil velik cerkveni in državni shod. Ob relikvijah sv. Vojteha so se odposlanci papeža Silvestra II. iz Rima sešli z rimsko-nemškim cesarjem Otonom III. in s prvim poljskim kraljem (takrat še knezom) Boleslavom Hrabrim, sinom in naslednikom Mieszka, in ustanovili prvo poljsko metropolijo in s tem položili temelje hierarhičnemu redu Cerkve v Poljski za vso bodočnost. V območju te metropolije so bili tedaj, leta 1000, vključeni škofovski sedeži v Krakovu, Vratislavi in Kolobrzegu, združeni v eno samo cerkveno organizacijo. Zmeraj, kadar nas pot zanese sem, moramo videti na tem kraju binkoštno hišo apostolov na novo odprto. In moramo prisluhniti govorici naših pradedov, v kateri se je začelo glasno oznanjanje „velikih božjih del“ (Ap. del. 2, 11). Na tem mestu je tudi poljska Cerkev zapela leta 1966 svoj prvi Te Deum v zahvalo za tisočletnico pokristjanjenja, dogodek, pri katerem sem imel srečo prisostvovati kot krakovski metropolit. Dovolite mi, da danes, kot prvi papež poljskega rodu, zapojem še enkrat z vami ta Te Deum v zahvalo za tisočletje. Nedoumljive in čudovite so odredbe Gospodove, ki črtajo pota, ki vodijo na ta kraj od Silvestra II. pa do Janeza Pavla II. KOSTI „SPOMNITE SE, SV. OČE, SVOJIH ČEŠKIH SINOV!“ 4 - Po tolikih stoletjih se je odprla na novo dvorana zadnje večerje v Jeruzalemu in se ne čudijo več samo ljudstva Mezopotamije in Judeje, Egipta in Azije ali tisti, ki so prišli iz Rima, ampak tudi slovanska ljudstva in ostali narodi, ki žive v tem delu Evrope, ki so slišali govoriti Jezusove apostole njihove jezike in pripovedovati v njih o „velikih božjih delih.“ Ko je v zgodovini prvi poljski vladar hotel uvesti krščanstvo med svoje ljudstvo in se povezati s sedežem sv. Petra, se je obrnil v prvi vrsti k sorodnim narodom, poročil se je z Dobravo, hčerko češkega kneza Boleslava, ki je bila že krščena in je zato postala botra lastnemu možu in vsem njegovim podanikom. Z njo so prišli na Poljsko misijonarji raznih evropskih narodnosti: Irci, Italijani, Nemci, kakor npr. sveti škof in mučenec Bruno iz Querfurta. V spominu Cerkve v zemlji kralja Boleslava je ostalo globoko vtisnjeno ime sv. Vojteha, sina in pastirja sosednjega češkega naroda. Znana je njegova zgodovina, ko je bil škof v Pragi, znana so njegova romanja v Rim in zlasti je znano njegovo bivanje na dvoru v Gnieznu, kjer se je pripravljal na svoje zadnje misijonsko potovanje na sever. Na obali Baltskega morja se je ta škof, ki je prišel od zunaj, ta neutrudljivi misijonar, pretvoril v seme, ki pade v zemljo in mora umreti, da rodi obilo sadu (Prim. Jan 12, 24). Pričevanje njegovega mu-čeništva, pričevanje njegove krvi je udarilo svoj neizbrisni pečat na krst, ki so ga prejeli pred tisoč leti naši pradedje. 'Smrtni ostanki mučenca, apostola sv. Vojteha tvorijo del temelja vsega poljskega krščanstva. In zato se mi zdi tako primemo, da vidim tukaj pred Seboj napis v bratskem jeziku, v jeziku sv Vojteha: .„Spomnite se sv. oče, svojih čeških sinov!“ V prejšnjih časih so se ti slovanski jeziki, tako sorodni med seboj, glasili še bolj podobno. Jezikoslovna znanost uči, da so se porajali iz slovanske korenine, iz skupne korenine krščanstva, iz korenine sv. Vojteha. „Spomnite se, sv. oče, svojih čeških sinov!“ Kako naj bi pozabil ta papež, nosilec dediščine sv. Vojteha, na te Svoje sinove? In mi vsi, dragi bratje in sestre, ki smo nosilci iste dediščine sv. Vojteha, ne moremo pozabiti teh naših bratov! POSLANSTVO PRVEGA PAPEŽA SLOVANSKEGA RODiU NA KONCU DRUGEGA TISOČLETJA KRŠČANSTVA 5 - Ko se danes spominjamo prihoda sv. Duha v tem letu Gospodovem 1979 in imamo pred očmi tiste prve čase, nam zvene v ušesih skupaj , z govorico naših pradedov tudi drugi sorodni slovanski jeziki, v katerih je začel takrat govoriti apostolski zbor, na široko odprt zgodovini. Predvsem, kako naj bi ne slišal teh jezikov prvi slovanski papež v zgodovini Cerkve? Morda ga je ravno zato izbral Kristus, morda ga je ravno zato privedel Sv. Duh, da uvede v občestvo Cerkve razumevanje za besede in jezike, ki še zvenijo kot tuji za ušesa, ki so navajena na romanske, germanske, anglosaške, keltske in podobne glasove. Ni morda res, da Kristus in Sv. Duh hočeta, da se Mati Cerkev, ob koncu drugega tisočletja krščanstva, obrne z ljubečim razumevanjem, s posebnim smislom do tistih jezikov, v katerih se poudarki prelivajo med seboj v skupnem izvoru, v skupnih etimologijah in ki se — kljub znanim razlikam in to celo v pravopi-sju — slišijo tako sorodni med seboj in tako domači? Ni morda Kristusova volja, ni morda odlok Sv. Duha, da ta papež — ki nosi v svoji duši globoko' vtisnjeno zgodovino svojega naroda od vseh začetkov, pa tudi zgodovino bratskih in sosednih narodov — proglasi (Nad. na 3. str.) V DRŽAVI IN V PARTIJI JE NAJMOČNEJŠA VOJSKA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT Pred -dobrim mesecem so bile v devetih evropskih državah volitve v Evropski parlament. Od prejšnjih volitev so se razlikovale v tem, da so tedaj parlamenti posameznih držav poslali v ¡Strasburg število poslancev, ki je odgovarjalo moži v domačem parlamentu. Te zadnje volitve pa so bile neposredne, tako da so volili poslance vsi volilni upravičenci posameznih držav po volilnem redu, ki je v veljavi za domači parlament. Na Nizozemskem, Irskem, Danskem in Veliki Britaniji so vodili v četrtek 7. junija. V Italiji,,¡Franciji,: Belgiji, Zvezni' 'Republiki »Nemčiji • in Luksemburgu so volili 10. junija. " ' Oti ’41(5 sČdeŽdV, predvidenih v ev-rbpškelh' pkriarhentu-, pikada Veliki Britaniji :/(enaintrideset' Milijonov Volivcev), ■Franciji (35 mil. vol.), Italiji (41.5 mil. W$, V Žvežhi "Republiki Nemčiji (42 ’mili Vbl.jji všhki j)6 :8lv^edeŽev. Skupno priiiatfa’^tot-ej' t'&u RrždVahi 324 sedežev! ’’ Ostalih' ’86 'je fUzideljeno tako: Ni-zbzoniska (10 hiil.: vol.). 25 sedežev; Wška (2 mil: vol!),'15; Bahskd r(3,5 mil. vol.j; te;’Luksemburg1 (200.000 vol.), 6; iit Bielgija (6,5 mil. vol.), 24 sedežev. Belgijk je razdeljena na Flamsko (13 sodežeV) Irt Valonsko enoto (11 sede-žeV).' - 1 • Udeležba pri volitvah je pokazala, da med širokimi množicami ni prevelikega razumevanja za Združeno Evropo in njen parlament. Pri oceni udeležbe volivcev je upoštevati, da je ta obvezna v Italiji, Luksemburgu in Belgiji. V odstotkih je bila udeležba sledeča: Italija 85,9%, Luksemburg 85%, Belgija 81%, Nemčija 65%, Francija 60.2%, Nizozemska 57%, Danska 48% in Velika Britanija 32.2%. Odstotek udeležbe v Veliki Britaniji je' porazen. Razdelitev mandatov v celoti je izpadla tako: socialisti 111, krščanski demokrati 106, konservativci 63, komunisti 44 (od teh je 24 iz Italije), liberalci 40, napredni demokrati 23, ostale stranke 23. Razdelitev mandatov je bila komplicirana, 'ker je bilo za en mandat potrebno v različnih državah različno število glasov. Tako je bilo v Zvezni Republiki Nemčiji za en mandat potrebnih 759.000 glasov, v Luksemburgu pa le 76.000. 'Med raznimi zanimivosti je tudi ta, da je izvoljen v Evropski parlament Otto Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja. Ker nima avstrijskega državljanstva, ga je postavila na svojo kandidatno lista bavarska CSU Franca Jožefa Straussa, kot zastopnika OSU. Prva seja Evropskega parlamenta bo 17. julija t. 1. MEDNARODNI TEDEN V ITALIJI iščejo novo vlado. Po zadnjih volitvah je predsednik Sandro Petrini poveril vladni mandat demokristjanu Andreottiju, ki pa seveda ni u-spel. To je bilo že tretjič, da je Andreotti skušal sestaviti vlado v zadnjih 160 dneh, odkar je Italija zašla v sedanjo krizo. Ker mu ni preostalo drugega, je enostavni vrnil mandat Per-tiniju, ki je nato poklical drugega moža. Ta je socialist Bettino Craxi, ki se sedaj trudi s težavami italijanske politike. ¡Po zadnjih volitvah namreč ne demokristjani sami, ne komunisti ne morejo sestaviti vlade niti s pomočjo socialistov. Ker demokristjani odločno odklanjajo povezavo s komunisti, jim socialisti nočejo dati zaslombe, ki bi jim S pomočjo še kake manjše stranke (republikancev) dala potrebno kongresno večino. V NEBO se je oziral ta teden ves svet. Od tam naj bi na zemljo padel ameriški vsemirski laboratorij Skylab. Prvotno naj bi ISkylab zapustil svoj tir šele leta 1983, pa so ga razne vsemirske motnje prej sklatile. Laboratorij, katerega teža je okoli 80 ton, naj bi padel na zemljo z možnostjo povzročitve žrtev in škode. Razne napovedi so ugibale, kam bo padel; nazadnje so „ga poslali“ na Indijski ocean. Ko bralci berejo te vrstice, se je neznanka že razjasnila, človeštvo pa je nekaj dni trpelo, komu bo padel na glavo kos vsemirske ladje. m. p. TRPLJENJE BREZ KRAJA Zopet je potekel teden dni, in položaj v Nikaragvi se ni dosti spremenil. Sicer že nekaj dni vneto krožijo novice, da -bo predsednik Somoza le odstopil, a znova zanikajo to možnost in napovedujejo še dolgo vojno. Kar se tiče vojaških objektov, so novice prav tako nasprotujoče. Medtem ko vlada trdi, da je s številnih krajev odgnala sandinistične upornike, levičarski krogi trdijo, da je marksistična gverila izvedla uspešno ofenzivo na vladne postojanke. Glavno mesto Managua in njega okoliš je popolnoma v vladnih rokah. A sandinistom je uspelo obdržati svoje položaje v važnem mestu Rivas. Za vlado je nevarno to, da pada morala v vrstah Narodne straže, zlasti zaradi govoric, da bo Somoza odstopil in zapustil Nikaragvo. Prevratniki nimajo tega problema. Njihova V V Boliviji se nadaljuje štetje glasov zadnjih volitev. Položaj je podoben kot pred tednom. Vodi sredinsko-levičarski kandidat Siles Zuazo, kateremu blizu sledi drug sredinec Paz Estensoro. Vojaštvo, ki je doslej vodilo strategija nima časovne omejitve, kot je nima nobena komunistična strategija. Računajo na mednarodno zaslombo in na končno opešanje vladnih sil. Diplomats ofenziva prav tako ni rodila pravih uspehov. Vlada je še dovolj močna, da ne kloni brezpogojno. Sandinisti zahtevajo skoro popolno kontrolo nad bodočo zasilno vlado. Gotovo je, da če pride do izpolnitve njih zahtev, bo komunizem zavladal v Nikaragvi. Novost v tem položaju je prisotnost oddelkov ameriške vojske komaj 60 kilometrov od nikaraške meje. Skupina mornariške pehote je bila prepeljana v Kosta Riko, kjer so sedaj v pripravljenosti, če bi bilo treba tako ali drugače poseči v nikaraško vojno. Ta traja sedaj že nad mesec dni, in je doslej zahtevala okoli petnajst tisoč smrtnih žrtev. državo, je pozvalo k edinosti in povezavi. Pozivu so se pozitivno odzvali vsi kandidati. A vprašanje je, kakšno bo njihovo mnenje, ko bo prišlo do konkretnih pogovorov za skupen nastop v vladi ali za razdelitev vladnih mest. ¡CARTER nadaljuje s proučevanjem energetskega problema. Medtem ko strokovnjaki proučujejo, kako prebroditi hudo krizo, je ¡Saudijeva Arabija, glavni dobavitelj petroleja za ZDA napovedal povečano proizvodnjo. V ZDA samih so sklenili, da bodo pospešili študije za umetna goriva. V IRANU imajo ponovne težave. Medtem ko so napovedali, da bodo dokončno odpravljena muslimanska revolucionarna, sodišča, je bil ubit verski vodja Taqi Haj Tarkhani. Ubili so ga pristaši antiklerikalne stranke. Neznani storilci so dinamitirali naftovod največje petrolejske rafinerije na svetu. KITAJSKA je uveljavila nov zakon o tujih naložbah. Tuj kapital (zlasti ameriški) bo tako našel pot v daljni vzhod in lahko razlival svoj vpliv na Peking. Doslej je bila Jugoslavija edina država marksističnega sveta, ki je dopuščala dotok tujih kapitalov. Tuji opazovalci so označili žakon kot „skrajno liberalen“. VIETNAM je obdolžil Kitajsko, da skuša v Indokini igrati vlogo, ki so jo prej imele ZDA. Hanoj napada Peking, češ da hočejo Kitajci izvajati svojo voljo, ne glede na voljo sosednjih narodov in vlad. ■iHinMiiimniiiniiiiMiiHiHuiHaiiiiifeiHiiiiiiiNiiiiiHiiiiiiiimiiiiMiiiinuniiiiiumiinii V Boliviji vodi zaenkrat; Silos Zuazo IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Državni praznik 9. julija so svečano obhajali po vsej državi. Ni bilo sicer bombastičnih in množičnih vojaških parad _ gospodarski položaj ne dopušča, da bi to izvajali vsako leto; a prisrčne so bile svečanosti po šolah, kjer otroci dobivajo prve pojme o narodnosti in nje simbolih, pa po vojašnicah, kjer se fantje pripravljajo, da v primeru nevarnosti, branijo domovino. Praznovanja so svečanostna in prisrčna zlasti po notranjosti države. V trgih in vaseh, kjer ni mestnega razkošja ne dragih razvedril, so narodni prazniki vedno ljudski prazniki, slavje za vse, doživeto in veselo. Po mestih se izraža le še z razobešanjem zastav, zadnja leta sicer mnogo bolj kot prej. Omenili smo, da se po vojašnicah vadijo mladi rekruti. Argentina že dolgo dolgo let ni bila,udeležena v vojskah, če izvzamemo zadnjo domačo vojno proti gverili, katere se vojska ni masivno udeležila. Zadnja nevarnost vojaškega spopada je bila ob priliki mejnega problema s Čilom, pa je po vatikanskem posredovanju, prišlo do premostitve sovražnosti. Primerno je, da se tega spomnimo prav sedaj, ko je v Vatikanu posebna komisija, ki proučuje ta problem, podala izjavo z izrazi optimizma glede končnega uspeha. V Rimu že nekaj časa zasedajo argentinska in čilska komisija skupno s papeževim zastopnikom kardinalom 'Samorejem. Obe komisiji sta Vatikanu predložili dokumente in zahteve, vsaka v prid svojemu stališču. Prav tako sta imeli priliko zavrniti stališča nasprotne stranke. Razgovori potekajo v prijateljskem duhu, kar zlasti poudarja zadnje vatikansko poročilo. Kot vemo, Sveti sedež ne bo „razsodil“, temveč le svetoval najboljšo rešitev spora. A obstaja veliko upanja, da bo ta svet sprejet. Optimizem temelji tako na pripravljenosti, ki jo kažeta obe delegaciji, kot na posameznih izjavah tako v Argentini kot v Čilu. Tako je zadnje dni čilski poslanik v Buenos Airesu dejal, da so se Čilenci „odpovedali zmagi“ s tem, ko so pristali na vatikansko posredovanje. (Bolj določeno rečeno, so se odpovedali možnosti zmage in pridobitve prav kakor Argentina. Obe državi sta izrazili le voljo mirne poravnave medsebojnega spora. A preidimo na vsakdanje probleme, ki nas tarejo. Kot je bilo napovedano, V ŠPANIJI so gverilci izvedli novo ofenzivo. Sedaj načeljuje setvi terorja tkim. GRAPO (Protifašistična odporna skupina), ki si pripisuje številne atentate. Prav tako seje nemir delovanje baskovskih nacionalistov, zbranih v ETA, ki zadnje čase napada zlasti francoske interes v Španiji, med njimi vrsto podružnic francoskih bank. je meseca junija inflacija zopet poskočila. Draginja je narasla za 9,7%, kar je Zelo bližu prerokovanega dvomestnega števila. V prvem semestru letošnjega leta so cene narasle že za 64,6 odstotkov; od lanskega do letošnjega junija pa za 153,9 odstotkov. Junijska inflacija je znova povečala kritiko, ki iz raznih sektorjev pada na gospodarsko vladno ekipo. A vladni krogi se branijo s prav tako močnimi argumenti: res je, da jim ni uspelo preprečiti inflacije; a to niti ni bil glavni namen, temveč v prvi vrsti stabilizacija zunanjetrgovinske bilance, dosega močnega deviznega kritja in zaposlenost. Kar se tega tiče, je treba priznati, da je brezposelnost najnižja, kar je je Argentina doživela v zadnjih štiridesetih letih, kar je samo po sebi lep uspeh. Vladni gospodarstaveniki tudi trdijo, da bi oster zastoj inflacije krepko pognal v tek recesijo, kar bi bilo še slabše za državo. A socialna cena vladnega načrta je 'precej velika. Nižji sektorji le s težavo prestajajo krizo v pričakovanju boljših dni, ki jih napoveduje gospodarski minister dr. Martinez de Hoz. Na vlado pritiska tudi organiziran sindikalizem, ki živi zaskrbljen v pričakovanju novega zakona gremialnih organizacij. Teh dvoje problemov (sindikalni in socialni! se je nepričakovano spojilo na zadnjem zasedanju stalne komisije Argentinske škofovske konference. Pretekli teden je predsedništvo te konference, skupno z delegati dvanajstih cerkvenih provinc, zasedalo v Buenos Airesu, in odmev tega zasedanja v javnosti je bil izreden. Vendar si je treba stvar podrobneje ogledati. Razni časopisi so obširno pisali, da so škofje razpravljali zlasti o gremialnem problemu, pa tudi o ekonomskih težavah nižjih slojev. Res je, da škofje na svojih zasedanjih obravnavajo vsa področja orgentinskega življenja. A to delajo pretežno s pastoralnega vidika. Ni njih skrb (in tudi ne prizadevanje) da bi se zavzemali za tako ali drugačno formulacijo sindikalnega zakona, kot so precej pristransko pisali nekateri poročevalci, škofe skrbi veliko področje gremialnega življenja, a z vidika evangelizacije, kajti prav ta sektor je, po razpadu argentinskega katoliškega delavskega gibanja, potem ko je izginil argentinski JOC (katoliška delavska mladina, žosisti), skoraj popolnoma prepuščen sam sebi, kar se tiče kateheze. Seveda so časopisi vedeli povedati, da je izpust zadnjih šestih priprtih gre-mialistov iz skupine „25“ ((aretirani so bili po zadnjem ponesrečenem poizkusu splošne stavke) sad posredovanja škofovske konference. V resnici so jih izpustili po ukazu sodišča,, sodni postopek proti njim pa teče naprej. ■■•■«■»■aRBBBBBaBBBBBBaaBBBBBBBisRBBBBBHBBaBBaaBBBBBBBi* Tine Debeljak (94) Wied knjigami in revijami VANE IVANOVIČ: DRUGO ZVONO Vane Ivanovič, znani publicist in soustanovitelj Skupine za demokratično alternatifvo v Jugoslaviji, kateri je pripadal tudi dr. Krek in se je prvič sestala 1. 1963 v Standstedu, ter urednik njenih dveh knjig Demokratska Jugoslavija (1967 in 1972), je pred leti izdal v angleščini svojo avtobiografijo pod naslovom „LX Memoirs of a Yugoslav“. Sedaj je v založbi srbske knjižnice Naše delo v Londonu izdal v latinici odlomek iz te avtobiografije pod naslovom Drugo zvono in s podnaslovom „Jugoslavija u ratu 1939-1945“, ki pa obsega, nič manj kot 192 strani! Kdor hoče prav razumeti in ceniti njegova poročevanja, mora poznati vsaj v glavnem njegov življenjepis, kakor ga podaja on sam v I. delu tudi te knjige. Rojen je bil v Osjeku 1. 1913 (tik pred prvo svetovno vojno) od očeta Hrvata in matere Srbkinje. Do 12. leta je hodil v jugoslovanske šole, ; . .. . KRANJ ‘—.Akademski komorni zbor Kranj je za desetletnico obstoja priredil jubilejni koncert. NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji v Novem mestu je pripravil obsežno razstavo slik in akvarelov akademski slikar Milan Rijavec. Razstavil je 59 oljnih slik in 34 akvarelov, ki dokaj popolno kažejo njegovo slikarsko pot. LJUBLJANA — V Sloveniji vsako leto „odkrijejo“ 2500 novih diabetikov, natančnejših podatkov o številu bolnikov pa ni. Točne podatke o razširjenosti te bolezni imajo le za mesto Ljubljana, kjer je vsako leto 1000 diabetikov. Na občnem zboru slovenskih zdravnikov so' poleg števila bolnikov u-gotavljali pomanjkljijo preskrbo z zdravili, ki so življenjsko važna za bolnike s sladkorno boleznijo. MARIBOR — V Mariboru so 15. junija proslavili 20-letnieo prve tamkajšnje visokošolske ustanove, visoke eko-nomsko-komercialne šole. šola je od nastanka izšolala nad 5000 ekonomistov. LJUBLJANA — Študentje četrtega letnika dramske igre ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo so za konec šolskega leta na Levem odru Drame uprizorili komedijo sodobnega poljskega dramatika Slawo-mira Mrožka „Tango“. RAVNE — V ravenski železarni so delavci na referendumu glasovali o „samoupravnem paketu“, v katerem je bilo „rešeno“ vprašanje nagrajevanja po delu. Dvajset delovnih skupnosti (toz dov) je sprejelo ponujeni „samoupravni paket“, v štirih tozdih pa so bili proti: v Jeklarni, v Jeklovleku, v Valjarni in v Komerciali. Odgovorni že proučujejo vzroke in razloge za neuspeh referenduma v teh „temeljnih organizacijah združenega dela“, ter delajo načrte, kako rešiti problem. LJUBLJANA — V Križankah so 21. junija odprli 27. mednarodne poletne kulturne prireditve. Ta dan so po promenadnem koncertu policijske godbe (godbe milice, pišejo) V preddverju Križank plesalci folklorne skupine „France Mar'olt“, odkrili so nato doprsni kip inž. arh. Tonetu Bitencu, odprli dve razstavi — razstavo kiparja Janeza Pirnata in razstavo „60 let slovenskega baleta“; Ljubljanski oktet je pel v kri-ževniški cerkvi slovenske pesmi, Studio za tolkala pa je predstavil Petričev Koncert za tolkala. LJUBLJANA — Po izredno suhem in vročem maju je junija vreme bilo postavljeno na glavo. Vročini in suši so sledili hudi nalivi s točo, ki so v raznih predelih Slovenije skoro popolnoma uničili letino, nato pa so konec junija sledili hladni dnevi z dežjem. (PORTOROŽ — Vrtnarsko podjetje ,/Cvetje“ je zamrlo prišlo je v stečaj. Pravijo, da ni bilo v tem podjetju „samoupravnih“ odnosov in dd so se „družbena sredstva preko osebnih dohodkov prelivala v zasebne žepe.“ Delavce „Cvetja“ je prevzelo piransko komunalno podjetje. LJUBLJANA — Pet fakultet ljubljanske univerze se zavzema za omejitev vpisa v šolskem letu 1979-80. Za omejitev so fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, fakulteta za medicino, fakulteta za biotehniko, filozofska fakulteta in višja šola za socialne delavce. LJUBLJANA — Altistka Marjana Lipovšek, članica Dunajske opere, je ob spremljavi svojega očeta, pianista, skladatelja in tudi pisca planinskih spisov, prof. Marijana Lipdvška priredila visoko kvaliteten večer samospevov. Zapela je dela Schuberta, Wolfa, Prokofjeva in MihelčičCve „Štiri pesmi“. Umrli so od 14. do 20. junija 1979: LJUBLJANA — 'Slavka Ilnikar r. Vodušek; Frančiška Podbevsek r. Košir, 76; Jože Bojc, čevljar; Mara Grdina, up. prof.; Marija Petelin, up. učit., 86; Marija Abramič r. Zavrtanik; Marija Magdič, up.; Frančiška Oblak r. Stanovnik; Josip Grohar, 95, up.; Antonija Vasle; Marija Vovk r. Vifšek, 92; Anton šeme, 77; Franc Pirc, up.; dr. Marijan Tomažič, zdravnik; Julija Rupnik. RAZNI KRAJI — Anton Božnar, 91, Bukov vrh; Anton Klasinc, up. piof. Maribor; Miroslav Viher, up. šol. upravitelj, Murska Sobota; Marija Perič T. Strnad, Hočevje; s. Marija Jožefa-Ka-tarina Ravnikar, uršulinka, 80, Sv. Duh pri Škofji Loki; Miro Iskra, up. prof., Goriča vas; Anton Kryštuflek, Tržič; Pavla Istenič r. Turk, Gor. Logatec; Miloš Bevc, 78, Tržič; Martin Pungeršič, cestar, 55, Brežina; Ivan Volčanšek, Brežice; Marija Pečar, 80, Kranjska gora; Franc Čebulj, up., Podgorje; Franc Doltar, 72, Gradac; Ignac Škorjanc, Žalec; Marija Sotlar r. Povše, up., Radeče; Terezija Jančar r. Lenček, Prelog; Ivan Kregar, up., Kranj; Marija Jančigaj r. Jerin, Dole; dr. Aleksander Grobelnik, Kranj; Albin Krebs, organist, 77, Luče, Anton Tekstor, Otočec ob Krki. SLOVENCI v ARGENTINI SAN MARTIN Spominska proslava Po skupni spominski proslavi v Slovenski hiši so imeli svoje spominske proslave tudi -posamezni slovenski Domovi in razne slovenske organizacije. Tudi Slovenski dom v San Martinu je skupaj z vsemi svojimi organizacijami pripravil lepo spominsko proslavo v nedeljo, 1. julija po sv. maši. Rojaki so napolnili veliko sanmartinsko dvorano, ki je bila lepo pripravljena za proslavo. V levem kotu odra je bil postavljen križ s slovensko zastavo, okoli njega pa so bile rože. Proslavo je začel kulturni referent g. Janez Petkovšek s kratkim nagovorom, v katerem je naznačil pomen proslave. Slovenski pevski zbor v San Martinu je pod vodstvom Vinka Klemenčiča krepko in občuteno zapel prelepo Venturinijevo „Znamenje“. Spominski govor je imel prof. Alojzij Zupan, ki ‘ je v svojem vsebinsko globokem govoru primerjal žrtev slovenskih domobrancev z žrtvijo grških junakov pri Termopilah. V usta pobitih junakov je položil razna vprašanja, namenjena nam, ki smo preživeli veliko narodno nesrečo: ali smo še tisti, kot smo bili v letih boja, ali še prisegamo na tiste ideale, kot smo prisegali doma? Govor je napravil na vse navzoče globok vtis. — (Sledil je prizorček, ki so ga odigrali mladi rojaki iz Chu-rrUce: kako se v prividih kaže bivšemu partizanu domobranec, ki ga je u-moril, in pa kako je mati našla grob svojega pobitega sina in na tfem grobu našla svoj večni počitek. Občni zbor Slovenskega doma Takoj po spominski proslavi se je vršilo drugo nadaljevanje občnega zbora ob veliki udeležbi članstva. Občni zbor je v odsotnosti predsednika Franca Zorca vodil podpredsednik Stanko Oberžan. Povedal je, da je na dnevnem redu poročilo nadzorstva in volitve novega odbora, nadzornega odbora in odbora Vzajemnega podpornega sklada. Predsednik nadzornega odbora Franc Hrovat je podal poročilo nadzornega odbora in predlagal odboru razrešnico. Nato se je razvil razgovor o društvenih pravilih, o vprašanju članarine in drugo. Zatem je tajnik Rudolf Smersu prebral kandidatno listo, ki je bila skupno sestavljena 22. junija. Po kratki debati so se vršile tajne volitve in je za listo glasovalo 48 članov, 29 glasov je bilo proti, trije glasovi so bili neveljavni. Novi predsednik cont. France Fajfar se je zahvalil za zaupanje in prosil vse za sodelovanje pri delu za dom. Zahvalil se je dosedanjemu predsedniku Francu Zorcu za njegovo pridno večletno delo. Odbor Slovenskega doma v San Martinu sestavljajo sedaj poleg predsednika še: podpredsednika Novak Leopold in Marjan Boltežar, tajnika Darinka Zorec in Rudolf Smersu, blagajnika Frane Zorec in Ziherl Jože ml., kulturna referentka Nataša Smersu in Janez Petkovšek, gospodarja: Lojze Ta-šrier in Tone Avguštin, zastopnika mladine Miha Potočnik in Veronika Fajfar; odborniki: Petkovšek Lado, Jesenovec Marjan, Dimnik Janez, Petelin Andrej, Možina Tone, Janez Jenko; namestniki odbornikov: Petkovšek Marjan, Dimnik' Janko ml., Hrovat Andrej, Truden Jure, Marolt Andrej. Nadzorni odbor sestavljajo: Hrovat Franc. Žagar Anton. Zorko Franc, Oberžan Stanko in Zupančič Stanislav. Vzajemni nodporni sklad vodijo: Ribnikar Rudolf, Telič Rafael in Ziherl Jože st. — Glede članarine, ki znaša 1000 pesov na mesec, je bilo sklenjeno, da se bo pobirala vsako nedeljo no maši in je bilo uoudarjeno. da je redno plačevanje članarine no°*oj članstva in članskih, nravi'’. — Nato je g. Fajfar sklenil občni ’'bor. Spominsko proslavo za žrtve druge svetovne vojne in rdeče revolucije smo letos opravili v nedeljo popoldne, 24. junija. Ob 18 smo se zbrali v Domu, ker smo tokrat tudi našo skupno spominsko mašo imeli v dvorani. G. Jože Horn, kurat v argentinski vojski in slovenski dušni pastir v Mendozi, je pristopil k oltarju na odru med skupnim petjem pesmi „Marija, pomagaj nam sleherni čas!“, ki nam je zbudila razpoloženje spominskega praznika. Pomembne so bile misli, ki jih je razvijal v svojem globokem govoru med mašo g. Horn. Po uvodnih besedah je takole odgovoril na vprašanje, zakaj je zadelo Slovence med drugo svetovno vojno in še pozneje tolikšno gorje: „Vse to se je zgodilo zato, ker je slovenski človek vedno hotel in tudi napravil vse, da bi ostal zvest nauku in vodstvu 'Cerkve, zvest samemu sebi in svojemu narodu, dobrini eni kot dru-; gi, pravici eni kot drugi; kajti obojno nam je sovražnik hotel uničiti in vzeti.“ V nadaljnjih izvajanjih je med drugim dejal: ,/Molčati o komunizmu in njegovi nevarnosti je greh zoper ljubezen do Boga in do bližnjega. Komunizem izpodkopava vero in krščansko kulturo; zato se motijo tisti, ki mislijo, da morajo iz ljubezni molčati. Govoriti moramo, četudi bi nas nekateri ne marali poslušati ali bi nas zaradi tega preganjali ali nam celo s smrtjo grozili. Odgdvomi smo za to, če bi zaradi našega molka duše zapadle brezboštvu. Veličina slovenskega naroda je pa tudi v zvestobi samemu sebi in svojemu narodu. TO je bil razlog upora slovenskega naroda proti komunizmu in razlog, da so vprav oni — komunisti pred 34 leti pobili najlepši cvet slovenskega naroda. Zvestoba narodu in samemu sebi! To je tudi nauk, ki nam ga naši mrtvi junaki izročajo kot podlago za naš bodoči obstoj in nadaljnje življenje. Toliko čaša bodo pomembni in veliki, dokler bomo zvesti sebi in narodu, dokler bomo sami hoteli živeti, dokler bomo sami hoteli biti Slovenci, dokler bomo ljubili slovenski jezik, slovensko pesem, slovensko družbo in slovenske rojake. Zadnji čas je, da spoznamo, kako usodno je, kako žalostno je, kako velika škoda je, če v nas na kakršen koli način umira slovenstvo, če zapravljamo slovenstvo, če uničujemo slovenstvo v sebi in v drugih ali se zanj ne brigamo. Kako velika rana in praznota nastane v skupnosti in v slovenstvu z vsakim, ki ga pospremimo na pokopališče, nenadomestljiv je vsak izmed nas. In kako veliko škodo in rano in bolečino povzroči sebi in narodu tisti, ki se sam iz kakršnegakoli razloga oddalji od slovenstva, od rojakov, od skupnosti, noče več v njej živeti, noče v nje.i sodelovati.“ Po svetem opravilu smo v dvorani nadaljevali s spominskim sporedom. Recitator Stane Grebenc je vse posamezne točke povezoval s svojo besedo v zaokroženo vsebinsko celoto. Uvodoma je priklical v spomin izjavo mendoškega nadškofa msgra. Ma-resma, ko je pred petimi leti obiskal našo domovino (Slovenijo in ljubljanskega nadškofa ter so ga zapeljali tudi do Bleda in do Marije Pomagaj na Brezje. Po povratku nam je v Domu razlagal, da je iz prizorov, ki jih je mogel opazovati med vožnjo do Brezij, spoznal, kako si je slovenski človek znal prirodo, ki mu jo je 'Stvarnik določil za domovino, prilagoditi svojemu verskemu čustvovanju. In dejansko je slovenski narod — tako je nadaljeval recitator — skozi vsa stoletja od sprejema krščanstva o-ohranjal vdano zvestobo svojemu Bogu. Zato mu veljajo besede škofa Rožmana, ki jih je povedal srednješolec Damjan Hirschegger: „Bog je vsakemu narodu dodelil posebno nalogo, ki naj jo izvrši v dobi od Boga določeni, in na zemlji, ki mu jo je dal za bivanje. Narod, ki to od Boga dano nalogo izvršuje, tega ohranja Bog in varuje.“ Sledil je odlomek iz knjige ravn. novomeške gimnazije prof, Ivana Dolenca (Moja rast, str. 142-144). V njem prikazuje svoja doživetja v novomeških ■ partizanskih zaporih, odkoder so odhajali „v neznanost“ množični nočni trans* -porti. Recitiral je odstavek inž. agr. Janez Grintal. Usodo teh žrtev pa nam je prikazal Rudi Hirschegger z odstavkom iz najnovejše knjige dr. Jožeta Krivca- (Pij, fant, grenko pijačo —- Iz groba vstali — str. ,69-71), -Bogvje.Rotel, da se je iž. množičnega groba -jkočevsker. jame izmed tisočpesto pobitih .žrtev- rešil- fant;:, ki mu je bilo s tem določeno, da izpriča o vseh krvavih dogodkih. -' Sledile so pomenljive besede škofa, Rožmana o naših žrtvah, ki so orosile s svojo krvjo našo slovensko zemljo, (prim. črna maša, str. 10,) Recitiral; jih. je srednješolec,; jMvko .Bajuk.,,mK -ji n v. P° všeh,teh:,P]^tresliixi.li ¡.spominskih, trenutkih .jejvsa, .dvorana do živi jene- za« pela Mavov.o ,,„Moja.', domovina“'. 'Spominski govor je nato imel inž. agr. Marko Bajuk iz katerega povzemamo tele misli: Blagoslovljeni! O blagoslovljeni! > S palmo nad srcem in s pladnjem v roki se slovenski mučeniki razpostavijo pod oboki, kamor jim pokažejo prostor Angeli-glasniki — in s častno četo vetrinjsko pomnože se vrste Slovencev, pobitih zverinsko. Zapojmo tudi mi hvalnice s svetniki! Svet, Svet! Svet si, Gospod, Bog vojnih trum! Sprejel si vetrinjska krdela v svoja pridvorja izbrana in poveličal njih smrti, dvignjene breznom iz žrela: O, vladaj z njimi slovenski rod! (Nad. na 4. str.) Darovali so V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: T. F., Capital Federal 2000 pesov; N. N., Ramos Mejia, 2.000 pesov; NT. N., Villa Adelina, 3.500 pesov; N. N., Avellaneda, 8.600 pesov; N. N., Mendoza, 2.000 pesov; N. N., Mendoza, 2000 pesov; N. N., Ramos Mejia, '5.000 pesov; N. N., Villa Luzuriaga, 15.000 pesov; N. N., Olivos, 22.000 pesov; N. N. (po Smersuju) $ 37.000; ga. N. N., Cap. $ 10.000 v spom. raj. ge. Ane Jurše in $ 10.000.— v počastitev spomina svoje sestre, umrle v domovini. Iskrena hvala! Uprava Svobodne Slovenije V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena sb darovali: ga. Majda Knapp, 15.000 pesov; č. g. S. Skvarča, 30.000 pesov; družina Tone Truden, 20.000 pesov; gdč. Renata Sušnik, 6.000 pesov; ga. Tina Fajfar, 10.000 pesov; v spomin dr. Hanželiča: družina Maks Dimnik, 15.000 pesov; družina Tone Truden, 15.000 pesov; namesto cvetja na grob ge. Angele Makovec: ga. Nataša Krečič, 15.000 pesov; družini šušteršič-Brumen, 30.000 pesov; namesto cvetja na grob ge. Ani Jurše: ga. Jožica Peternel, 10.000 pesov; ga. Jana Dobovšek, 40.000 pesov; ga. Mici Cuderman, 10.000 pesov; v počastitev spomina svoje sestre ga. Mici Cuderman, 20.000 pesov. SLOVANSKE BINKOŠTI (Nad. iz 1. str.) in potrdi še prav posebej v našem času njihovo prisotnost v Cerkvi in njihov posebni doprinos k zgodovini krščanstva? Ni morda namen Previdnosti, da ta papež razodene svetu, kako se je ravno tukaj, v tem delu Evrope, razvijala bogata arhitektura templja Svetega Duha. RIM IN CARIGRAD V BRATSKI EDINOSTI Ni morda Kristusova volja, ni morda odlok Sv. Duha, da ta papež Poljak, da ta papež Slovan pokaže ravno sedaj duhovno enotnost krščanske Evrope? Vemo, da je ta krščanska edinost sestavljena iz dveh velikih izročil: zahodnega in vzhodnega. Mi, Poljaki, ki smo si izbrali skozi vse tisočletje udeležbo na zapadnih izročilih, enako kot naši bratje Litvanci, smo skozi tisoč let vedno -spoštovali krščansko izročilo Vzhoda. Naša zemlja je bila gostoljubna za ta čudovita izročila, ki imajo svoj izvor v Novem Rimu, Carigradu. Želimo pa tudi nasloviti na naše brate vpijočo prošnjo, naj se spomnijo apostolovih besed: „Ena sama vera, en sam krst, en sam Bog Oče vseh, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa.“ Naj se spomnijo na vSe to in naj danes, v dobi iskanja nove edinosti kristjanov, v dobi novega ekumenizma, sodelujejo z nami pri tem velikem delu, v katerem je pričujoč ¡Sveti Duh. Da. Kristus hoče, ¡Sveti Duh odreja, da je vse to, kar govorimo, izrečeno tukaj in sedaj, ravno v 'Gnieznu, deželi Piastov, na Poljskem, pri relikvijah sv. Vojteha in Bv. Stanislava, pred podobo Device, Matere Božje, Naše Ljube Gospe Jasnogorske. 'SPOMIN POKRISTJANJENJA SLOVANSKIH NARODOV. JANEZ PAVEL n. SE SPOMINJA TUDI SLOVENCEV. Potrebno je, da -se ob priliki komemoracije krsta poljskega naroda spomnimo tudi pokristjanjenja slovanskih narodov, Hrvatov in Slovencev, med katerimi so delovali misijonarji že okrog leta 650, katerih delo je bilo večidel zaključeno že okrog leta 800; pokristjanjenja Bolgarov, katerih knez Boris I. je bil krščen leta 864 ali 865; pokristjanjenja Moravanov in Slovakov, v katerih dežele so prišli misijonarji že pred letom 850 in katerim sta sledila sv. Ciril in Metod, ki sta utrdila v Veliki Moravski vero mladih cerkvenih občestev; pokristjanjenje Čehov, katerih kneza Borivoja je krstil sv. Metod.v V območju blagovestniškega delovanja sv. Metoda in njegovih učencev spadajo tu- di poljski rod Visljanov in pa slovansko prebivalstvo Srbije. 'Moramo se tudi spomniti krsta Rusije v Kijevu 1. 988. In končno moramo omeniti tudi pokristjanjenje polabskih Slovanov: Bo-dricev, Ljuticev in Lužiških Srbov. Pokristjanjenje Evrope se je končalo s krstom Litvanije v letih 1386-1387. (Papež Janez Pavel II. -— Slovan, sin poljskega naroda —- čuti iz kakšne globine zgodovinskega dogajanja rastejo korenine, iz katerih on sam izhaja; koliko stoletij ima za seboj ta beseda Svetega Duha, ki jo on oznanja z griča sv. Petra v Vatikanu,- in tukaj v Gnieznu, z vrha Lecha in v Krakovu z višine Wawla. Ta papež — pričevavec Kristusov, ljubitelj križa in vstajenja — prihaja danes na ta kraj, da pričuje o živem Kristusu, ki živi v duši njegovega naroda, o Kristusu, ki živi v duši narodov, ki so ga že pred časom sprejeli kot „pot, resnica in življenje“ (Jan 14, 6). Prihaja, da bo govoril pred vso Cerkvijo Evropi in svetu o teh narodih in ljudstvih, ki so bila pogosto pozabljena. Prihaja, da bo vpil „z močnim glasom“. Prihaja, da bo pokazal poti, ki na razne načine vodijo k bin-koštim, h križu in vstajenju. Prihaja, da bo objel vse te narode — skupaj s svojim ljudstvom — in jih stisnil na srce Cerkve in na srce tiste, ki je mati Cerkve, na srce Marije, v katero ima brezmejno zaupanje. OD SV. VOJTEHA DO S'V. STANISLAVA MIMO NAŠE GOSPE JASNOGORSKE BOMO ŠLI V BODOČNOST 6 - V kratkem se bo končal tukaj, v Gnieznu obisk svete podobe Naše Gospe Jasnogorske. Podoba Matere božje Izraža še posebno učinkovito njeno navzočnost v skrivnosti Kristusa in Cerkve, ki živi že toliko stoletij na poljski zemlji. Ta podoba, ki že več kot dvajset let obiskuje vsa svetišča/ škofije in župnije te dežele, bo končala v kratkem svoj obisk v Gnieznu, starem sedežu poljskih primasov, ln bo odpotovala na Jasno Goro, da poroma po czenstochowski škofiji. Zelo sem srečen, da ta stopnja mojega romanja sovpada z romanjem Marije, da lahko potujem z njo vzdolž velike zgodovinske poti, ki sem jo že tolikokrat prepotoval: iz Gniezna do Krakova preko Jasne gore, od sv. Vojteha do sv. Stanislava mimo „Device Marije, božje Matere, ki jo je Bog napolnil s slavo.“ To je glavna pot naše duhovne zgodovine, po kateri hodijo vsi Poljaki, tisti z Zahoda in oni z Vzhoda, kakor tudi tisti, ki žive raztreseni zunaj domovine, med drugimi narodi, na različnih celinah, o katerih upam, da me poslušajo... Težko bi mislil/ da beseda papeža Poljaka in ¡Slovana ni mogla priti do ušes Poljakov in Slovanov, pa naj žive v katerem koli kotu sveta. Predragi moji, upam, da nas poslušajo, upam, da me poslušajo, ko že pač živimo v dobi toliko opevane svobode informacij, izmenjave kulturnih dobrin in mi se dotikamo ravno korenine vseh teh dobrin. Da, bratje in sestre, znašli smo se na glavni poti naše duhovne zgodovine. Gre pa istočasno tudi za eno glavnih poti duhovne zgodovine vseh Slovanov in za eno glavnih poti evropske zgodovine. Prvič v zgodovini ho romal po tej poti papež, rimski škof in naslednik Petra, ki je bil prvi med tistimi, ki so prišli iz zaprte hiše na bin-koštni dan v Jeruzalem in je zapel: ,/Gospod, Bog moj, velik si zares! Odel si se v slavo in krasoto, ogrnil se s svetlobo kot plaščem... Kako mnogotera so tvoja dela, Gospod! Vse pa si delal tako modro: zemlja je polna tvojih stvari... Kadar spet pošlješ svojega duha, nastajajo, spet obnavljaš obličje zemlje“ (Ps 103-104, 1-2, 24, 30). Tako bo pel z vami, predragi rojaki, ta papež/ kri vaše krvi in kost Vaših kosti, in bo klical z vami: „Naj ho slava Gospodova večna: naj se svojih del Gospod veseli... Naj mu bo všeč, kar govorim: v Gospodu bo vse moje veselje“ (Ps 103-104, 31/ 34). Šli bomo skupaj po tej poti naše zgodovine od Jasne Gore do Wawla, k svetemu Stanislavu, šli bomo z mislijo na preteklost, a z dušo obrnjeno v bodočnost. .. Ne bomo se vrnili v preteklost! Šli bomo v bodočnost. „Prejmite Svetega Duha!“ (Jan 20, 22). Amen.“ V. © BOD NAS L O T B N I j A PROSLAVA V MENDOZI (Nad. iz 3 str.) Tako poje v prividu pesnik iz naše Črne maše. Vendar — ali je to samo privid, prazno upanje, morda prevara? Ne, nikakor ne! Brez dvoma ima slovenski narod po krvavi rdeči revoluciji krdelo mučencev v nebesihj Kot smo slišali, je to trdil naš vladika 'Gregorij že leta 1943; torej dve leti pred Teharji, pred Kočevskim Rogom. Naši pobiti bratje in sestre so postali mučenci, ,,ker so odklanjali, česar po vesti in po svojem prepričanju niso mogli in niso smeli storiti. Zvesti in stanovitni so bili v veri, zato so morali pasti.“ O pomenu mučeništva nam nudi lepe misli sv. oče Janez Pavel DL, ki je prav ta mesec romal na svojo rodno Poljsko, predvsem z namenom, da bi za jubilejno devetstoletni«) počastil škofa mučenika sv. Stanislava- Pretresljive so besede sv. očeta, ko pravi: „V letu o-bletnice smrti sv. Stanislava smo dolžni Bogu posebno zahvalo, ker je privolil mučeniško žrtev in s tem mučeništvom utrdil naše združenje z živim Kristusom v Cerkvi. Istočasno pa razmislimo prispodobo o vinski trti in njenih mladikah in poglejmo na vlogo „Gospodarja“, ki neguje vinsko trto ter skrbno pazi na vsako izmed mladik in če je potrebno, jih poreže, da obrodijo več sadu. Ko smo globlje razumeli pomen te alegorije — nadaljuje Janez Pavel II. —■ goreče in ponižno molimo vsak sam zase in vsi za vse, da se mladike ne bi posušile in se ne ločile od Kristusa, ki je vinska trta. Molimo, da sile brezbo-štva in sile smrt ne bodo močnejše kakor sile življenja in kakor luči vere. 'Sv. oče gotovo tudi ni pozabil >na mučenike naše dobe, ampak jih le iz previdnosti ni imenoval. Saj nam je znano, da so se vprav teh argumentov poljski komunisti najbolj bali. Prestavili so datum papeževega obiska. Za nobeno ceno niso pristali, da bi prišel meseca maja, na praznik sv. Stanislava. Je pa izrecno govoril tudi o žrtvah druge svetovne vojne. Posebej moramo še "odxrtati, da sv. oče govori o (Poljski in o vseh Poljakih po svetu. PO ŠPORTNEM SVETU NA VSKA MEHIŠKI JI IGRAH v San Juan v Portoriku se — po pričakovanju —■ odlikujejo reprezentanti ZDA, slede Kubanci in Kanadčani, za temi pa športniki Argentine in Brazila ter Mehike. V atletiki Argentinci sicer niso dobili nobene medalje, toda v kopju je Garmendia postavil nov argentinski rekord s 72,24. V veslanju je Ricardo Daniel Ibarra zmagal v enojcu, srebrno medaljo pa je dobil dvojec s krmarjem. Odlikovali so se tudi kotalkarji v hitrostnih tekih, bronasto medaljo pa je osvojila tudi ekipa v sablji. Ni nobenega dvoma, da smo tudi mi v zdomstvu udje našega slovenskega narodnega telesa, čeprav smo ločeni od svojega matičnega ozemlja. In — ali nismo vprav mi tiste mladike,^ ki jih najmanj dušijo sile brezbožniške teme ? Dušijo nas sicer druge sile kot npr. ugodnost, brezbrižnost i. p.; pa vendar — svobodno dihamo! Te dobrine se moramo zavedati! 'Po govoru je zbor naših pevcev zapel tri pesmi. Prva „Gozdič je že zelen“ (harm. J. Aljaž) je bila namenjena spominu vseh tistih mladih žrtev, ki so v cvetu mladosti padale pod kruto roko rdečega nasilnika in jim ni bilo dano, da bi iz svoje brsteče pomladi dozoreli v polnost življenja. Lipa je naše slovensko narodno drevo. Je pa tudi simbol usode našega naroda. Tudi zanj v teku stoletij nastopajo zimske zmrzali. A tudi zanj — kakor za lipo — danes upamo, da ga čaka odjuga pomladi — novo vstajenje. Sledila je D. Jenka ,,Lipa“. Ljubezen do Boga in do domovine: ti sta obe najdragocenejši svetinji na prsih slovenskega naroda. ¡Bog in Slovenija — je klic, ki mu sega do globine srca in se mu dviga do višine ne- ba. Za sklep je zbor "zapel Ocvirkovo „Bog in Slovenija“. Petje je vodil prof. B. Bajuk. Marsikateremu je ob posameznih točkah ganotje orosilo oko. In v tesnobno blagem razpoloženju smo se vračali iz našega Doma. Bb. JUGOSLAVIJA je na evropskem, košarkarskem‘prvenstvu osvojila le bronasto medaljo. S porazom s Sovjetsko zvezo, ki je Jugoslovane po petih letih in po enajstih srečanjih le premagala, niso mogli_ več doseči, kljub, zmagam nad 'Španijo, Italijo in češkoslovaško. Za prvo mesto sta se merili ekipi Sovjetske zveze in Izraela. NA MILADINSKJEM NAMIZNOTENIŠKEM prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo končano 24. junija v Ljubljani, je švedska reprezentanca osvojila prvo mesto med mladinci in mladinkami. Jugoslovani so zasedli pri mladincih 4. mesto, pri mladinkah pa 2. Na tekmovanju so nastopile še ekipe Madžarske, Nemčije, Romunije, Italije, Avstrije. V VELENJU je osvojil naslov jugoslovanskega prvaka v maratonu član celjskega Kladivarja, U.kič, v času 2: 22,43 in premagal drugouvrščenega Jovanoviča iz Beograda za osem minut. ¡PRVAK 'SLOVENSKE nogometne lige je trboveljski Rudar, ki si je s tem pridobil pravico igranja v drugi zvezni ligi. SLOVENSKI ATLETSKI KLUB iz Celovca je v koroški tretji nogometni ligi osvojil prvo mesto iij^ bo tako v prihodnji sezoni igral y drugi koroški ligi. ŠAH ŠKOTSKI PRVAK David Levy je v listu „iChess“ (šah) objavil najhujšo obtožbo proti prodaji in kupovanju točk na mednarodnih turnirjih. V dolgem članku ,,Razprodaja šaha“ je z dokaznim materialom, ki ga je ilustriral s številnimi diagrami in partijami, navedel imena igralcev in primere podkupovanj. Kot osrednjega kršilca v mednarodnem šahu navaja Levy romunskega mednarodnega velemojstra Geor-ghiua. Ta običajno tako prijateljsko predlaga nasprotniku: „Izgubili boste igro z menoj, razdelila pa si bova nagrado, ki jo bom prejel za osvojitev točke, namesto remija. Tako bova imela oba korist. Drugi ,,vodilni“ proda- SF® S*»93 Martin SDO vabita na XI. MLADINSKI DAN v NEDELJO, 15. JULIJA v SLOVENSKEM DOMU ob 9.00 tekme v odbojki ob 11.30 sv; maša, nato skupno kosilo. Po kosilu nadaljevanje tekem ob 17.00 kulturni program Po kulturnem programu prosta zabava. Sodeluje: SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL RAST VIII vabi na DRUŽABNI VEČER ki bo v soboto 14. julija od 20. ure pa do prve ure naslednjega dne v prostorih SLOMŠKOVEGA DOMA v RAMOS MEJIA. Na sporedu je predvajanje fotografij vseh prejšnjih Rasti! Prvič v naši javnosti in brez cenzure! Za srbenje podplatov bo poskrbel ansambel TRIGLAV. Vstopnina: z vključeno domačo večerjo: $ 4.000.—; z vključeno strogo dijeto: $ 2.500.—. Priporočamo se za nadštevilno udeležbo, kajti dobiček nameravamo porabiti za letošnje taborjenje v Pampi Lindi blizu Bariloč! Enaintridesetega julija SE BO VEDELO KATERI SLOVENSKI PODJETNIKI BODO S SVOJO NAVZOČNOSTJO DOPRINESLI K MOGOČNEMU USPEHU RAZSTAVE NAŠE PODJETNOSTI V ARGENTINI, POD IMENOM jalec in kupec točk pa je Matulovic. Levy, ki je bil lani izvoljen v vodstvo FIDE, je pripravljen za svoje trditve odgovarjati pred sodiščem. Sam pa bi Georghiu-u doživljenjsko prepovedal nastopati na turnirjih, Matuloviča bi pa „suspendiral samo za kratkih petdeset let“. OBVESTILA Naročnikom, bravcem in oglaševaveem V letu 1975 je znašal v Argentini porast cen 335%; v letu 1976 — 347,5%; v letu 1977 — 160,4%; v letu 1978 — 169,8%; za TEKOČE LETO 1979 NAPOVEDUJEJO, DA INFLACIJA NE BO NIŽJA OD 150%. V razmerju z naročnino za leto 1978 smo zvišali naročnino za tekoče leto le za 100%. Razliko je mogoče kriti: s povišanjem števila naročnikov, s prispevki za tiskovni sklad, tudi z oglasi naših podjetnikov in s plačevanjem naročnine brez odlašanja. Prosimo vse, da ne prezro tega opozorila, ki je tudi prošnja. UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE SOBOTA, 14. julija: Brucovanje in sprejem novih članov v 'SKAD v Slomškovem domu. Družabni večer ob 20 v Slomškovem domu v pripravi petošolcev Srednješolskega tečaja. V Slovenskem domu v San Martinu ob. 20 večerja s kolinami. NEDELJA, 15. julija: V slov. cerkvi Marije Homagaj ob 9.30 zahvalna maša ob tridesetletnici „Oznanila“. Po maši v dvorani srečanje 3 poverjeniki. V Slovenskem domu v San Martinu XI. mladinski dan. Občni zbor Slovenskega doma v Ca-rapachayu. SREDA, 18. julija: V Slovenskem domu v San Martinu sestanek Lige žena-mati. SOBOTA, 28. julija: V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. NEDELJA, 29. julija: V Slovenski vasi obletnica blagoslovitve Hladnikovega doma. SREDA, 1. avgusta: Sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 17 v Slovenski hiši. Predaval bo Tone Mizerit o gospodarskem, političnem in socialnem položaju v Argentini. SOBOTA, 4. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 5. avgusta: Mladinska sv. maša in zvezni sestanek SDO in SKZ s predavanjem g. Zorka Simčiča v Slovenski hiši ob '9.30. NEDELJA, 12. avgusta: V Našem domu v San Justu otroška igra „Praprotno seme“ v režiji Prida Beznika. NEDELJA, 19. avgusta: Slovensko romanje v Lourdes. TSditor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit KOLINE NA PRISTAVI Za na dom bodo na voljo 21. JULIJA od 18. ure dalje. Družinsko kosilo s kolinami V NEDELJO, 22. JULIJA ob 13. uri JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 > Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dbl.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. B. 33-7213. GOSPODINJSKI APARATI ® ZVOČNE NAPRAVE LASTEN UVOZ • POHIŠTVO ® DEKORACIJE * * * KREDITNA ZADRUGA '•SLOGA" * o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. DRUŠTVENI OGLASNIK Pouk slovenščine za kasteljansko govoreče otroke se bo nadaljeval v Slovenski hiši po zimskih počitnicah, to je v soboto 28. julija ob 10.30. Miniin*>iiisnM«i» Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366. KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z. PREBERITE! IN PRIDITE! SLOGA sporoča in vabi V vrsti prireditev v proslavo svoje 25-Ietnice SLOGA pripravlja za 21. JULIJA 1979 0'B 20. URI na SLOVENSKI PRISTAVI V CASTE-LARJU izreden sestanek z naslednjim sporedom: 1) Poročilo o rezultatih polletne bilance 2) Uspehi kampanje za vezane delnice 3) Veliko nagradno žrebanje zlatnikov in srebrnikov Med člane, ki bodo imeli do začetka sestanka vplačanih vsaj $ 200.000 vezanih delnic, bomo izžrebali tri nagrade in sicer: a) Prva nagrada — 3 slovenski zlatniki b) Druga nagrada — 2 slovenska zlatnika c) Tretja nagrada — 1 slovenski zlatnik ® Avda. Hipólito Yrigoyen 8854, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-2291/3058 © Laprida 398, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-6060 @ Ruta 205, nasproti postaje EZEIZA, T. E. 295-1197 • Avda. 25 de Mayo 136, C. SPEGAZZINI Vrhu tega bomo izžrebali med navzoče člane še tri lepe nagrade, po en slovenski srebrnik na osebo. VSI PRISRČNO VABLJENI! NIHČE NAJ NE POZABI, DA: r t „SREČA TEI IŠČE, UM TI JE DAN, NAŠEL JO BOŠ, AK’ NISI ZASPAN.“ V SLOGI JE MOC!