stev. Z55.
O MIlani, » torek, dni 5. novembra 1901
Leto XXXU.
Vel]a po poŠti:
za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15-— tetrt leta „ „ 6-50 „ 2 20
za
za en .nesec
V upravništvu: za celo leto naprej K 20 — za pol leta „ „ 10"— za letrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170
Za poSItj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... ti „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . G „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 2G h. Pri večkratnem ot>-ja vi j en ji: primeren popust.
izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo J" w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
---Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Ci pravniškega telefona Stev. 188.
J*" Današnja Številka obsega 8 strani. '•C
Sloueničfnn na progi državne železnice Celovec-M
(Interpelacija poslanca dr. Benkoviča, Gra-fenauerja in tovarišev.)
Iz časopisov posnemamo sledeče kričeče slučaje kršenja prava slovenskega jezika na Koroškem.
1.	Župnik gospod Matej Ražun iz St. Jakoba v Rožu je vložil na ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku sledečo pritožbo:
»Dne 24. julija t. 1. je podpisani ob tri četrt na -4. uro popoldne na celovškem kolodvoru pri »Izdaji voznih listkov za državne železnice« zahteval »vozni listek v Podrož-čioo«. — »Wohin, bitte?« me je vprašala gospodična, ki je listke oddajala. — »Prosim v Podrožčico,« ponovim razločno in mirno. — Nato dobim odgovor:»Wir sind nicht ver-pflichtct, windisch zu verstehen.« — jaz na to: »Ich verbiete mir ganz entschiedendieBe-schmipfung: \vindisch!« — Ona: »Ich weiss a nicht, in welcher Sprache sie gesproehen iaben.« — .laz: »So, Sie wissen das nicht, ind dennoch gebrauchten Sie den beleidigen-len Ausdruck: windisch.« — Šele ko sem listek zahteval v nemškem jeziku, sem ga Jobil.
2.	Dne 2. avgusta je ravnotam zahtevala i' slovenskem jeziku vozni listek v Podrož-:ico sestra podpisanega, katera le za silo {ovori nemški jezik — dobila pa je tako od gospodične, kakor tudi od poleg stoječega iradnika odgovor: »Hier wird deutsch gesproehen.« Gospodična je še dodala: »Wenn šie die Station deutsch nicht nennen konnen, so fragen Sie den Portier.«
3.	Dne 7. avgusta sem podpisani zopet trosil za vozni listek v Podrožčico. Gospodič-la mi je na slovensko zahtevo odgovorila: Bitte, sprechen Sie deutsch.« — Jaz nemški: Sie geben mir also auf das slovenisch ge-štellte Verlangen die Fahrkarte nicht?« — )na: »Nein, Klagenfurt ist eine deutsche štadt und es muss hier deutsch gesproehen a'erden.« — Jaz: »Was den danil, wenn eine Jartei deutsch gar nicht versteht?« — Ona: Dann muss sie den Portier fragen!«
4.	Poleg mene je stal nek gospod iu je )il priča tega pogovora. Ko je tudi on v slovenskem jeziku zahteval vozni listek na Bi--trico v Rožu, ga tudi on ni dobil, dokler ni lodal nemško ime »Feistritz«.
5.	Takoj za tem gospodom je meni do ta-erat neznani gospod zahteval vozni listek v -jubljano. »Reden Sie deutsch,« ga je na-lrulila že nekoliko razburjena gospodična. Gospod ponovi mirno: »V Ljubljano prosim.«
Nato je gospodična vsa razjarejna udarila ob mizico in je vzkliknila: »Wenn Sie eine Karte haben vvollen, reden Sie deutsch; hier wird deutsch gesproehen!« nakar je odšla od okna. Za kake pol minute se je vrnila in vprašala: »Wohin fahren Sie?« — »V Ljubljano.« — Ona: »Das verstehe ich nicht.« — Tedaj je gospodu pošla potrpežljivost in je nevoljno vzkliknil: »Vielleicht verstehen Sie Laibach,« nakar je dobil listek.
Podpisani naznanja te škandalozne dogodke c. kr. ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v gotovi nadi, da bode isto potrebno ukrenilo, da se ti, osnovnim zakonom naše avstrijske države nasprotujoči dogodki takoj zabraniio in se v Celovcu nastavijo uradniki, ki so zmožni in tudi voljni razumeti slovenske potnike.
Ako bi pa c. kr. ravnateljstvo v tej zadevi ne maralo ničesar ukreniti — to pa v najkrajšem času in takoj — podpisani naznanja, da bode afero spravil po časnikih v javnost in po državnem poslancu gosp. Fr. Grafenauerju tudi v državni zbor.«
In kaj je odgovorilo ravnateljstvo državnih železnic na to, povsem opravičeno pritožbo?
»Z ozirom na Vašo vlogo z dne 14. avgusta t. 1. se v. č. obveščate, da z ozirom na dejstvo, da je Celovec nemško mesto, podpisano ravnateljstvo ni moglo smatrati se pri-moranim, opremiti to postajo s slovensko govorečim osobjem.
Ozirom na dejstva, da v. č. poznate narodni značaj mesta Celovca in ste sam nemščine popolnoma vešč, ie podpisano ravnateljstvo drž. žel. primorano tako uljudno, kakor tudi odločno prositi, da upoštevate gori navedena dejstva in da tam v bodoče pred-našate svoje zahteve v nemščini, ker se je drugače bati protiprovokacij, sicer ne od uslužbencev, pač pa od občinstva, kar ni niti javnemu redu, niti točnemu opravljanju poslov na kolodvoru v prid.
Konečno ie treba pripomniti, da je beseda »\vindisch« smatrati v deželi navadnim izrazom, ne pa za psovko, vsaj se tako imenuje več krajev tako na Kranjskem, kakor tudi na Koroškem.«
6. Dne 24. septembra 1907 so se uradniki na celovškem tovornem kolodvoru branili sprejeti pošiljatve »Družbe sv. Mohorja« s slovenskim voznim listom.
Vsled pritožbe je beljaška direkcija c. kr. državnih železnic »Družbi sv. Mohorja« odgovorila dne 7. oktobra tako:
»Rešujoč vlogo od 24. septembra 1907 si usoja podpisana direkcija državne železnice poročati, da terjatev c. kr. železniškega urada v Celovcu, da se način pospravljanja tudi v nemškem jeziku izrazi, odgovarja veljavnim tarifnim določbam, ker jc Celovec v nemškem delu Koroške, in je slovenski jezik obi-
čajen le južno od Drave, oziroma od Vrb-skega jezera.«
S temi odločbami se na eklatantni način kršijo dosedaj neoporekane pravice slovenskega jezika na Koroškem. Mesto Celovec in sodni okraj Celovec sta dosedaj veljala kot dvojezična; to se je uvaževalo v politični, sodni in finančni upravi dosedaj.
Izdajali so se vozni listki na zahtevo izraženo v slovenskem jeziku, sprejemali so se slovenski izpolnjeni tovorni listi itd. Zlasti »Družba sv. Mohorja« je dosedaj vsako leto knjige, katerih je okrog pol milijona, razpošiljala s slovenskimi izpolnjenimi tovornimi listi.
Čuden je tedaj ta preobrat, ne vemo prav ali taktičnih narodnostnih razmerah na Koroškem ali v naziranju beljaške železniške direkcije tekom enega leta.
Dejanske razmere so pač ostale iste, statistika o zadnjem ljudskem štetju izkazuje slovensko manjšino v Celovcu samem, sodni okraj, izvzemši Celovec, je na polovico slovenski; premolil se je tedaj nazor beljaške železniške direkcije.
To že sledi iz oblike, zlasti naglasovanja odlokov, ki so gori navedeni; iz njih sledi, da veje v beljaški železniški direkciji nacionalno-politični duh, katerega je slovensko časopisje že tako pogosto obsojalo.
Narodni značaj mesta Celovec se povdarja, četudi mora biti narodni značaj mesta za upravo povsem nemerodajen; ozirati se je le na dejanske razmere, saj ima mnogo mest le eden narodni značaj, vendar pa močno narodno manjšino, ki nc sme biti brezpravna v narodnem oziru.
Istotako moramo odločno zavračati sklicevanje, češ, da pristožnik zna nemški, da bi tedaj lahko v nemščini stavil svoje zahteve.
Zahtevamo, da se nikogar na svoji lastni zemlji ne sili. posluževati se druzega jezika nego materinega. Beljaška direkcija se s to zahtevo postavlja naravnost ua nemškona-cijonalno stališče!
Za državni urad naravnost nedostojno pa ie namigavanje s protiprovokacijami občinstva, kot da bi zahtevanje v slovenskem jeziku že bila provokacija.
To naglasovanje v uradnih odlokih moramo najstrožje ožigosati. Dolžnost uradnika je, braniti zahtevo, ne pa groziti s provoka-cijanti občinstva!
Veliko nepoznanje dejanskih razmer dalje kaže trditev, da beseda »windisch« ni razža-Ijiva. Beseda »Windischer« se od sodišč smatra kot psovka; sicer pa že gola olikanost zahteva, da se nc rabi besede, katero kdo smatra za-se razžaljivo.
Besedo »windisch« uradna terminologija, zlasti državni zakonik, ne pozna, ampak le »slovenisch«!
' Kot že rečeno, nasprotuje podatkom statistike o ljudskem štetju trditev, da je slovenski jezik običajen le južno od Drave, oziroma Vrbskega jezera. Sicer pa železniška uprava slovenskega jezika ne spoštuje niti južno od Drave; saj je interpelantu celo na postaji Podrožčica (sodni okraj Rožek, ki je nad 90 odstotkov slovenski) letos 1. avgusta neki vratar ua slovensko vprašanje odgovoril: »Ich verstehe nicht slovenisch! Ich bin ein Karntner!«
Sploh je na celi progi Celovec-Trst dovolj osobja, ki prav nič ali nezadostno razume slovenski.
Zato vprašamo:
1.	Ali so Njegovi ekscelenci gori navedeni slučaji kršenja pravic slovenskega jezika znani? Ali je Njegovi ekscelenci znano, da se slovenski jezik na celi progi Celovec - Trst zapostavlja, da zlasti mnogo osobja ne zna prav nič ali le malo slovenščine?
2.	Ali hoče Njega ekscelenca tem nedo-statkom odpomoči?
3.	A.Ii hoče Njega ekscelenca podrejenim oblastim ukazati, da se v uradnem poslovanju rabi le označba »slovenisch«, ne pa »\vindisch«, kot v drugih upravnih panogah ?
Shod državne jvezeaustriijHih srednješolskih društev.
V dneh 1. in 2. t. m vršil se je v avli Ivovskcga vseučilišča shod delegatov avstrijskih profesorskih društev. Shodu je letos predsedoval predsednik češkega profesorskega društva vladni svetnik Fran Bily, ravnatelj državne realke v Zižkovu pri Pragi. Razun tega so bili v predsedstvu: dr. Kazimir T\vardowski, vseučiliški profesor v Lvovu, kot predsednik poljskega profesorskega društva, prof. dr. Fran Ilešič za Slovence, prof. Karol Mendel za nemška društva in obenem za italijansko društvo. Rektor dr. Dembinski pozdravi v poljskem in nemškem jeziku zbrane delegate v prostorih Ivovskcga vseučilišča. Vladni svetnik Bllv se zahvali v poljskem jeziku za gostoljubni sprejem in pozdravi shod v češkem in nemškem jeziku, prof. dr. Twar-dowski govori pozdrav v poljskem jeziku, prof. dr. Ilešič v slov. jeziku povdarja idealno in kulturno delo učiteljskega stanu, prof. Meudl prečita italijanski pozdrav tržaškega društva in pozdravi shod v imenu nemških društev v nemškem jeziku. V imenu gališkega deželnega šolskega sveta ter naučnega ministrstva jc pozdravil shod dvorni svetnik dr. vitez Dembro\vski v poljskem in nemškem je-
turen
V nemškem Korotonu.
(Jož. Lavtižar.)
Dandanes se najprijetneje potuje tam, kjer ni železnice. Idila se straši strojevega piska in premogovega dima. Njen dotn je skrito zatišje in samotno selo; ondi se počuti najbolje.
V Sentrupertu poleg Beljaka sva se postavila s tovarišem na lastne noge in korakala proti vasi Trebnje. Soince je obsevalo široko sleme planine Grlice, po dolini pa se ic raztegala še senca. Krasen jutranji sprehod. Ko sva imela Trebnje za seboj, postajala ie dolina vedno ožja. Navaden popotnik bi ne iašel v tem grabnu nič posebnega, toda pri-atelj prirode vidi marsikaj lepega. Nad liana senožeti iu gozdi, poleg naju pa šumeč po-ok, ki ima svoj izvir v zgornje-koroških pla-itnah. Semintja raztresene naselbine se zo-ejo s skupnim imenom Einode. V ozadju ka-e svojo plešasto glavo 2139 metrov visoki 'Vollaner Nock, na katerega hoja menda ni ežavna, toda dolgotrajna. Za sedaj ostani ani, ko pa sc spopolni zrakoplov, sem med 'rvitni, ki te obiščem.
Proti poldnevu sc je pokazala na planoti !-žeča vas Afric. Pred Pirkerievo gostilno je ežal velik kodrast pes, ki je naju opazoval nezaupnim pogledom, a gospodar je dejal, 'a se ni treba nič bati. Potem smo šli v ve-siulo, kier ie postregla urna natakarica s ko-
silom in z vrčkom pive, gostilničar pa je pripovedoval. kakšno je življenje v tem kraju, da imajo daleč v Beljak, da je v Africi dolga zima, da je veliko kmetov visoko v hribih in da je v občini več kakor 800 evangeljskih. Po kratkem odpočitku sva se poslovila, ter ubrala pot pod noge, kajti ta dan sva imela prehoditi še precej kilometrov.
Vsej ondotni 'okolici pravijo »die Ge-gend«. Kmečke hiše so večinoma enonad-stropne in lesene, zbite iz obrezanega tra-movja ter med skladi ometane z malto. V prvem nadstropju so povsod hodniki z izrezljanimi stebriči. To lično vnanjost imajo le stare hiše, nove so zidane v tistem dolgočasnem slogu, ki jc sedaj povsod običajen. Nenavadno veliki so hlevi, po katerih ie sklepati, da se ondotni kmetje zelo pečajo z živinorejo.
Tovariš je opazil napis nad vrati nekega večjega poslopja. Vsedel se jc na kanton poleg ceste, vzel knjižico iz žepa in vestno zabeležil. kar je čital. Cital pa je:
»Ruf niich an in der Not, so \vill ich dich erhoren und du solist niich preisen. Anno 1591. A. R.«
Besede bi pomenile, da se ie zanašal graditelj hiše A. R. na višje varstvo, vedoč, da ga čaka v življenju marsikako presenečenje. Hiša jc prehajala v dobrih treh stoletjih od gospodarja na gospodarja ter se ohranila do današnjega dne. Morebiti jo posedujejo šc sedaj sorodniki davno umrlega pradeda.
Pokrajini dajeta toiiko večjo zanimivost dve jezeri, ki se lcskcčeta eno poleg drugega. Prvemu pravijo Afrizcr Sec, drugemu Breun Scc. Cesta se drži vedno v njuni bližini, zato je hoja še bolj zabavna.
Domačini so na travnikih sušili mrvo in prijazno pozdravljali. Uljudno obnašanje razveseli potnika, ker iz tega spoznava, da je ljudstvo dobro vzgojeno. Dandanes sc veliko stori za vdobnost tujcev, toda tujci sc ne privabijo le z dobro postrežbo in s čednim stanovanjem, temveč tudi z olikanim vedenjem prebivalcev dotičnega kraja.
Glede narodne noše se ne opazi pri moških nič posebnega razen marsikake gosto zaraščene brade, kar pa seveda ni v nobeni zvezi ■/. obleko. Drugače je pri ženskah. Te nosijo krila višnjeve barve in črne klobučke z okroglo privihanimi ali z navzdol zbočenimi krajci. Tak priprost klobuk se prav lepo poda mlajšim osebam, mnogo boli nego še tako fantastično pokrivalo mestni gospici.
Ob koncu drugega iezera stoji čedno selo Feld s cerkvijo in s piramidalnim zvonikom. Tu je središče luteranov. Iz bližnje šole sc je slišalo petje otrok, ki so se v dvoglasnem, dobro vbranem zboru vadili v pesmi: Dort sinket die Sonne itn \Vesten. Umfloret v o m goldenem Schein.
( Res ic stalo soince žc precej nizko, kar jc naju opominjalo, da naj pospešujeva korake, ako hočeva doseči prenočišče Dobri-ach. oddaljeno dve uri od Felda.
Čudno, da ima ta prijazna dolina tako malo obiskovalcev, vsaj jaz jih nisem veliko videl. Par letovičariev to jc bilo vse, kar mi je prišlo pred oči. Na vrhuncu sezone, par dni po Velikem Šmarnu, pričakoval bi vendar kai turistov. Pravih pešcev jc vedno manj, ker so ljudje silno razvajeni. Cesta jc trda, vročina nadležna, samotni kraji jim nc vgajaio, kmečko ljudstvo ni za njo. Zato sc
držejo raje ob železnici, kjer se dobijo dobri obedi, morebiti celo tabel d' hote in druge vdobnosti. Potnilnjemo iih zaradi tako nizkotnih nazorov.
Dospela sva v vas Radenthein, ležečo v bregu. Pri vhodu na neko dvorišče se jc či-tala beseda »Eintrieb«, ob drugi strani dvorišča pa »Austrieb«. Ker ima vsak napis svoj vzrok, tolmačil se.n si v svoji bistroumnosti ti dve besedi takole: Kmetje imajo tukaj veliko živine iu vsled tega tudi gotovo živinske sejme. l ak sejni ie bržkone v Radent-heinu. Da se vrši v redu, določena so vrata, da gre skozi nje živina na dvorišče, skozi druga vrata pa se goni iz dvorišča. Mislim, da sem prav »pogruntal«.
Oh zapadni strani vasi ie globok graben, ki teče v njem neznaten potok. Danes je čisto pohleven, a debelo kamenje v njem kaže, kako strašen hudournik nastane iz te male vodice ob času nevihte. Je pa tudi popolno naravno. V ozadju soteske, skozi katero si je napravil potok strugo, se dvigajo visoke gore. Ob nalivu dere vsa voda raz gora proti tej strugi ter gromi dalje v dolino.
I »o cesti ie prihajala čudna stvar, zavita v oblakih prahu. Slišalo se jc tudi zoprno tro-bentanje \ svarilo, da naj se vsak umakne. Avtomobil! V njem sta sedeli poleg vodje dve betooblečeni dami in sc smejali, seveda neumnima pešcema, ki nimata toliko v žepu, da bi si privoščila, čc nc bencina, pa vsaj konja. Midva sva si mislila svoje. Ako ni nikogar v ta skriti kraj, šc te pošasti ni treba. Ne dela drugega, nego da straši ljudi in okužuje zrak. Vorne b!inkt's, hinten stinkfs.
ziku. Razun delegatov 19 profesorskih društev udeležili so se shoda gališki deželni šolski nadzorniki srednjih in ljudskih šol ter veliko število Ivovskih profesorjev. Predsedstvo shoda ie poslalo udanostni telegram na Njegovo Veličanstvo, izrazujoč čestitke k ozdravljenju. Nadalje je predsedstvo brzojavno pozdravilo naučnega ministra eksc. dr. Marcheta, sekcijskega načelnika Kančra in dvornega svetnika dr. Huemerja.
Med stanovskimi vprašanji se je povdar-jala potreba službene pragmatike iu točnih disciplinarnih predpisov, ter se je soglasno sprejela resolucija: Za sklepe odbora kakega društva, torej tudi kakega profesorskega društva je v smislu dn:š'venih pravil in društvenega zakona odgovoren ed'no odbor. Posamezni odborniki se zaradi izvršitve odborovlh sklepov ne morejo osebno kot profesorji in učitelji na odgovornost klicati in discfplinarno kaznovati. Nadalje se je glede izpraznjenih učnih mest izrazila želja, da se ista ne le nemudoma in brezpogojno razpišejo, ampak tudi istotako zasedejo, ter se je v suplentskem vprašanju sklenila cela vrsta predlogov, ki bi naj preprečili grozečo suplentsko bedo. Med šolskimi reformami so se sprejeli predlogi, da se vsem novim učencem prvega razreda edino na podlagi ubožnega spričevala odgodi šolnina do drugega tečaja, da se vpelje zemljepisni pouk tudi v višje razrede srednjih šol, da se zrelostne izkušnje in zlasti zrelostna izpričevala enostavneje urede ter označijo le zrelost, ne pa redov za posamezne predmete. Večina delegatov se je tudi načelno izrekla za odpravo mature, Slovenci in Cehi lc pod pogojem, da se ne vpeljejo na vseučiliščih in drugih visokih šolah sprejemni izpiti namesto dosedanje mature na srednjih šolah. Sprejel se je predlog, da bi si srednješolsko učiteljstvo prosto volilo svoje zastopnike v deželne šolske svete, da se naj kazenski zakon spremeni v toliko, da bi sc sodišča smela v razmerju med učiteljem in učencem vmešavati le do iste meje, kakor se smejo med stariše in otroke. Sklepi, ki so se na shodu sprejeli soglasno od delegatov vseh zastopanih narodnosti, bodo se predložili naučnemu ministrstvu, in to pač ne bo smelo prezirati soglasnih sklepov delegatov, ki so zastopali 5500 srednješolskih profesorjev, združenih v državni zvezi.
Uojoško službo.
Dunaj, 18. okt. 1907.
Je že stara pesem, da je militarizem potrebno zlo, ki provzroča državam ogromne stroške, posameznim družinam pa obilo škode. Mogoče bodo s časom ublažili slabe posledice militarizma, odpravili pa nikdar, ako ljudje ne postanejo angeli brez strasti in za-v isti. Posebno težko breme je vojaška služba za kmečki stan, kateremu vzame za več let najboljše delavske moči. Kmet že težko dobi za drag denar potrebne posle, ker vse drvi v mesta, tovarne in v Ameriko. Ko mu pa doraste sin, vtaknejo ga v vojaško suknjo. Naravno jc torej, da marsikateri oče išče pomoči in sveta, kako bi oprostil svojega sina triletne vojaške službe ter ga spravil v nadomestno rezervo.
V tem oziru pa so brambeni zakon in razne ministrske naredbe iz leta 1889. celo tistim krogom premalo znane, ki bi jih že po svoji službi in dostojanstvu morali bolje poznati. Gotovo mi pritrdijo vsi poslanci brez izjeme. da imajo razmeroma največ sitnosti in praznih potov ravno zaradi vojaščine. So ljudje, ki so naravnost gluhi. N. pr.: Oče je vložil po svojem poslancu na razne inštance že štiri prošnje, da bi mu sina premestili v rezervo. Vse prošnje so bile odbite v smislu brambenih predpisov. Konečno dobi poslanec pismo, da ni storil svoje dolžnosti. To ima v zahvalo za razna pota!
Drugi slučaj: Oče bi rad oprostil drugega sina triletne službe, ker mu je prvi sin po-
begnil v Ameriko ali pa se je doma oženil. Vsaka prošnja je brez uspeha, in vendar rote poslanca, naj dela čudeže itd.
Zato hočem navesti bistvene določbe brambenih predpisov z ozirom na olajšave v vojaški službi.
Lastnik podedovane kmetije.
V smislu § 33., brambenega zakona z dne U. aprila 1889, št. 41, se pridete nadomestni rezervi tisti naborniki, ki so lastniki podedovanih (ne kupljenih) kmetij, če bivajo na kmetiji, sami oskrbujejo gospodarstvo in če dokažejo, da se z zemljiškimi dohodki more preživljati vsaj pet oseb. Ugodnost pa se ne dovoli, ako jc kmetija darovana, n. pr. posi-novljencu ali če je kmetija združena z obrtjo (mesarijo, gostilno itd.), ki sama more preživljati družino. Prošnjo za premestitev v nadomestno rezervo na je treba vložiti že pred naborom, meseca januarija ali vsaj februarja pri okr. glavarstvu. Prošnji je treba priložiti izvleček iz zemljiške knjige, prisojilno pismo, katero more nadomestiti tudi davčna knjižica ali potrdilo sodne oblasti, da je nabornik v istini podedoval posestvo. Večkrat pa vlagajo prošnje za to ugodnost, ko so naborniki že potrjeni na tri leta ali pa so že v vojaški suknji. Sedaj naj poslanec pritiska kljuke, seveda brez vsacega uspeha!
Ugodnosti iz družinskih ozirov.
Pravico, da pridejo v nadomestno rese rvo, imajo:
1.	Edini sin za delo nesposobnega očeta ali vdove;
2.	edini zet, ako pravica do ugodnosti ni obstojala že ob njegovi ženitvi;
3.	po smrti očetovi edini vnuk za delo nesposobnega starega očeta ali stare matere-vdove;
4.	edini brat ali polubrat osirotelih in ne-doletnih bratov in sester.
Pravico do te ugodnosti pa ima le edini zakonski sin, vnuk ali brat, oziroma zet, ki res skrbi za svoje stariše, starega očeta in mater, osirotele brate in sestre, oziroma tasta in taščo.
Nezakonski sin ima pravico do te ugodnosti. ako dokaže, da preživlja svojo za delo nesposobno mater.
Ako ima torej na tri leta potrjeni sin še katerega brata kjerkoli ali v Ameriki ali gori na zvezdi Martu, nima pravice do ugodnosti v smislu § 34. Vojaški krogi ne vprašajo, ali hoče in more drugi sin skrbeti za oslabelega očeta ali mater-vdovo. Zato so tc prošnje skoraj brez izjeme odbite. Pač pa je izjemoma mogoče tuintam po dveletni službi izprositi dopust, ako je pri dotični stotniji slučajno število vojakov še zadostno.
Prošnje za ugodnosti iz družinskih ozirov pa se vedno vlagajo pri okrajnih glavarstvih.
Za delo nesposobne se smatrajo brez preiskave pri naborni komisiji vsi čez 70 let stari, ako županstvo potrdi nezmožnost; vse druge osebe, ako zaprisežene priče potrdijo nesposobnost za delo.
Ako pa okrajno glavarstvo prosilcu odreče pravico do ugodnosti, potem je vsaka prošnja odveč. In tega mnogi nočejo slišati ali razumeti.
Deželna bramba.
Brambeni zakon določa, da aktivna služba pri deželni brambi traja dve leti. V zakonu z dne 25. decembra 1893 pa čitamo: Določenemu številu podčastnikov primemo število moštva mora vojna uprava obdržati tudi tretje leto v aktivni službi. To navajam v pojasnilo na razna vprašanja, zakaj bram-bovci po dveletni aktivni službi niso odpuščeni. Ta določba pa more biti naravnost krivična. Odvisno je namreč edinole od stotnika ali narednika, kdo mora še tretje leto nositi puško. Jasno pa jc tudi, da stotnik ne obdrži najslabših, ampak najboljše fante.
Pač pa določa isti zakon: Ako mora brambovcc služiti tri leta, mu velja to tretje leto za štiri tedne vojaških vaj, dve leti ne-
Z mrakom sva došla v Dobriach ter ondi prenočila. Človek se sicer ne ceni po tem, koliko da vzdigne ali koliko ur na dan prehodi, a midva sva se vseeno ponašala, da sva prišla danes 30 km. daleč. Ni kdove kaka daljava, pa vendar nekaj. Da se je spanje prileglo, ni treba omenjati.
Drugo jutro sem zagledal na steni sosedove hiše napis, ki je po mojem mnenju toliko važen, da ga tu omenjam. Sosed, naj se že piše Ober- ali Unterhuber, naznanja s teni napisom da mu je hiša dvakrat pogorela, da so pri novi stavbi vsi Korošci pomagati in da ni nikoli pričakoval tako izdatne podpore. Potem se čita dalje, da se je pogoreli posestnik zahvalil že vsem dobrotnikom, toda hvaležnosti ne sme nikoli pozabiti in zato je napravil v vedni spomin to tablo, da jo vidijo vsi mimoidoči. Zadnje vrstice se glasijo:
Nun ist es meine Pflicht, Dass ich hier allen dank', Mehr kann ich nicht.
Mnogo bogatejša žetev glede verzov se je dobila na ondotnem pokopališču. Vsi grobovi imajo lesene okvire, vnanje strani okvirov pa so popisane s pesniškimi kiticami. Nabral sem bolj markantne stvari.
Na grobu ranjke matere se bere:
Nichfs kann dir so zu Herzen gchn,
Als eine Mutter sterben sehn,
Und giib es nicht ein VViedcrschn,
Man mtlsst vor Schmcrz und Weh vergehn.
Na grobu umrlega soproga:
Ich liege im Rosengarten,
Thu auf meine Ehegattin warten.
Na grobu ISletnega dekleta: Ach zahllos sind die heissen Thranen, Die stet's um dich niein Auge vveint, Und nur die Stiindc stillt mein Sehnen, Die evig mich mit dir vcrcint. Na grobu neveste: Mein Jezus hat mich auser\vahlt, Und sich bereits mit mir vermahlt. Med spomeniki stoji tudi star železen križ, ki ima ob sprednji strani plehnasta vratca. Ako vratca odpreš, vidiš naslikanega moža s črnim križem na glavi in z letnico 1858. Pa to ni nič posebnega. Neka posebnost sta napisa, eden zunaj, eden znotraj. Ob vnanji strani vratic čitaš:
Hier liegt Uans Tauf, Wanderer, tnach's Thiirl auf. Ob notranji strani:
(iott geb ihm die e\vige Rtih, VVandcrer mach's Thiirl zu. Kake dve uri od Dobriacha je letovišče Millstatt ob velikem jezeru. Prostorna dvo-stolpna cerkev stoji na vzvišenem kraju, da se vidi daleč okoli. V njeni bližini rase lipa, ki pravijo o njej, da je stara 800 let.
Tu sva srečavala mnogo gosposkih ljudi, ki so ubijali dolgčas s postopanjem. Vidijo se tudi umetni nasadi, gradiči in vile. Ne rečem, da ta kraj ni lep, Kicr ie jezero obdano z gorami, tam je povsod lepo. toda gradiči, vile, gospodje, dame in njih drage obleke in vprege ne pridejo v poštev, temveč le divnost narave. Jaz vsaj sem sc smatral prav srečnega in bi ne bil šel menjat z nikomur, akoprav sem hodil z zaprašenimi črevlii mimo tega sijaja.
Iz Millstatta ni več daleč do Spitala. Tu sva stopila s tovarišem v vlak, ki je naju potegnil v Beljak i" iinnrpi proti domu,
aktivne službe in dvajset let črnovojništva. Ta odškodnina, ki v istini pomeni le štiri tedne vojaških vaj, je pač slaba tolažba za brambovca, ki mora tri leta pometati vojašnico.
Pozor pri nakupu Tomasove žLndre!
»Gospodarska zveaa« objavlja: Nekateri trgovci, zlasti eden iz Trsta, ponujajo pri nas na Kranjskem in na Primorskem Tomasovo žlindro po 5 K 75 h 100 kg postavljeno na kolodvor v Trstu in pravi, da je ta žlindra 17 do 19 odstotna.
Kdor pozna kupčijo s tem blagom, tisti ve, da je ponujanje žlindre, ki more imeti dva odstotka manj ali več fosforove kisline, satno-nasebi že jako sumljivo, in kdor tako ravna, se mu ne sme zaupati.
V	vsej Evropi imamo tri velike skupine, ki prodajajo Toinasovo žlindro na podlagi skupnega dogovora pod enimi in istimi pogoji. Ena taka skupina je v Pragi, ki pa zaradi drage voznine za južno Avstrijo, torej za nas, ne hodi v poštev. Druga skupina jc na Angleškem, in ta glasom dogovora z Avstrijo sploh ne more prodajati. Tretjo skupino tvorijo nemške in belgijske tvornice, ki imajo največ blaga v roki, ki ga pošiljajo čez morje v Trst, in tega mi dobivamo. Tomasovo žlindro. ki jo ponujajo pri nas tržaški in drugi trgovci, jc vsa od berolinskih tvortiic.
Vse tvornice Tomasove žlindre prodajajo svoje blago po cenah, ki jim je podlaga vsebina, to so odstotki fosforove kisline. Cena torej velja za 16-, 17-, 18- itd. odstotno Tomasovo žlindro, in nobena tvornica ne ponuja blago za enotno ceno, če ima žlindra 17 do 19 odstotkov. Trgovci sami delajo take ponudbe, ki imajo namen lc kmeta prevariti.
Trgovec je kupil od berolinskih tvornic Tomasovo žlindro z natanko zaznamovano vsebino in jo je moral tako plačati, kakor kaže na vreči zaznamovana vsebina, ki pa, mimogrede bodi omenjeno, tudi ni vselej zanesljiva.
Ce tržaški ali kateri drugi trgovec ponudi 17- do 19-odstotno blago, potem sme kupec biti zagotovljen, da bo dobil v najboljšem slučaju le 17-odstotno blago, kajti 19-odstotna žlindra je danes za 67 vinarjev dražja kakor 17-odstotna. Iz tega sledi, da je omenjanje 19 odstotkov le limanica, ki nanjo kmete lovijo.
Označeni trgovci se sploh zanašajo na nebrižnost ali pa na nevednost kmetov, češ, da prejetega blaga sploh ne bodo dali preiskati po kakem kemijskem preskušališču. Oni pošljejo zato račun v trdni nadi, da bo kmet Tomasovo žlindro plačal, ne da bi jo dal preiskati in ne da bi prišel na prevaro.
Mi n. pr. dobro vemo, da danes v Trstu sploh ni nobene druge žlindre kakor samo 16-odstotna, in če kak tamošnji trgovec pošlje 17- do 19-odstotno blago, bo prav gotovo v rcsnici poslal le 16-odstotno. Ti trgovci tudi ne jamčijo za vsebino fosforove kisline, in če jih kdo trdo prime, pa pravijo, da naj se da žlindra preiskati in kolikor vsebina kaže, tako naj se plača. Pri tem imajo zopet svoje posebne nakane. Preskušnja stane denar, in lc tisti, ki vzame cel vagon, ima pravico do brezplačne preskušnje. Navadni odjemalci ali kmetje, četudi kupijo cel vagon, niso poučeni, kako se pravilno iz celega vagona vzame vzorec za preskušnjo, in ker ga navadno pravilno ne vzamejo, in sicer proti predpisom berolinskih tvornic, pa trgovci potem ugovarjajo resničnosti preskusa, ker vzorec ni bil prav vzet, in v slučaju pravde kmet podleže.
V	prav zadniem času se je dognalo, da je neki tržaški trgovec proti dogovoru poslal namesto 18-odstotne žlindre 17-odstotno, vreče so tudi bile zaznamovane s številko »17«, a pravilna preskušnja ie dognala, da poslano blago ni imelo niti celih 16 odstotkov fosforove kisline. Po določilih berolinskih in vseh drugih tvornic Tomasove žlindre, ki jamčijo za vsebino, je dovoljena razlika '/a odstotka, in če je večja, .io mora tvornica povrniti.
»Gospodarska zveza« ožigosa to slepar-jenje s Tomasovo žlindro v dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani in torej svari kmetovalce pred takimi trgovci in agenti s Tomasovo žlindro.
Imenovana zastopa jamčita za vsebino fosforove kisline od prodane Tomasove žlindre in zato imata oba iste cene, ki so danes sploh mogoče, in jc izključeno, da bi kdo na pošten način mogel Tomasovo žlindro ceneje oddajati.
Vsled dobljene izkušnje smo upravičeni izreči sumnjo, da izvestni trgovci devljejo slabše blago v vreče, ki so zaznamovane z višjo vsebino fosforove kisline. Preiskala se je n. pr. Tomasova žlindra takih trgovcev in je imela manj fosforove kisline kakor je bilo na vreči zaznamovano, dočim tisto blago, ki ga prejema »Gospodarska zveza« ali kmetijska družba, ima redilo večjo vsebino, kakor kaže vreča, iz tega sledi, da so tvornice poštene in vsaj kmetijskim zastopom v bojazni pred preiskavo pošiljajo zajamčeno dobro blago. Kdor torej noče biti osleparjen, ta naj ne kupuje Tomasove žlindre od ožigosanih trgovcev in agentov ter naj se rajši obrne do kmetijskega zastopa, kamor je včlanjen.
Zavedne kmetovalce, kmetijske podružnice in zadruge opozarjamo na tu opisana dejstva ter jih prosimo naj v tem zmislu pouče svoje manj zavedne tovariše.
Tvornice za Tomasovo žlindro jamčijo le za pošiljatve v celili vagonih. Vzorce za preskušnjo je vzeti na naslednji način: Z nalašč za to prirejenim svedrom je iz vsake pete vreče vzeti poskušnjo, ki naj sc potem na vplii podlagi t.lnhrn zmeša in spravi v primer-
no suho steklenico, ki se zamaši iu zapečati s pečatom prejemnika in priče. Poskušnjo naj vzante kupec, oziroma prejemnik ali njegov pooblaščenec, v navzočnosti nepristranske priče, ki se mora o namenu vse zadeve poprej poučiti. Na steklenico je prilepiti listek, kamor je zapisati število vagona, železniško postajo, odkoder .ie bila Tomasova žlindra poslana, datum in ime tvornice, potem število vreč, težo, znamko in zajamčeno vsebino fosforove kisline. Za vsak vagon je vzeti posebno poskušnjo v tri steklenice ter mora biti v vsaki najmanj 250 gramov na popisani način vzete žlindre. Vse tri steklenice za vsak vagon je pravilno popisati in izpolniti je tri svedočbe o vzeti poskušnji, ki jih mora podpisati prejemnik ali njegov pooblaščenec in omenjena nepristranska priča. Ena steklenica s poskušnjo se mora takoj poslati na kako kemijsko preskušališče, ki je v to svrho pooblaščeno. Za Kranjsko je pooblaščeno kmetijsko-kemij-sko preskušališče za Kranjsko v Ljubljani. To je nakratko in površno povedano, kako je postopati, a podrobno navodilo za to postopanje je dobiti s tiskanimi golicami vred pri tvrdki »Thomasfosfatfabriken«, Berolin W., Karls-bad 17, in tudi vsak trgovec jih ima dovolj v zalogi. Tisti trgovec, ki bi ne hotel Tomasove žlindre z jamstvom prodati in postreči s tozadevnimi navodili in tiskanimi svedočbami, kaže s tem že naprej svojo sumljivost in se lahko smatra za sleparja, in zato moramo pred njim svariti.
Shod ..Kmečke zveze" v Skofjl Loki.
Za kranjski politični okraj jc »Kmečka zveza« že sicer ustanovljena, a da bi se z njo seznanili tudi kmetje iz loškega sodnega okraja, je napravila je 27. oktobra shod v Škofji Loki. Udeležba je bila velika, navzočih je bilo do 400 kmetov iz loške okolice, kakor tudi iz poljanske in selške doline ter nekaj zavednih meščanov.
Shod je otvoril odbornik »Kmečke zveze«, profesor Evg. Jarc in dal besedo držav, poslancu Fran Demšarju. Le-ta nam je kazal potrebo, da se tudi kmečki stan združi in združeno zastopa svoje koristi in zahteva svoje pravice. Vsi stanovi so se dozdaj boli brigali za stanovsko organizacijo, kakor najštevilnejši stan, stan, ki je steber države, kmečki stan. Tem bo odpotnogla »Kmečka zveza« po posameznih krajih in skupna državna zveza za vso državo. Govornik omenja, da se je med kmečkimi poslanci v državnem zboru osnovala agrarna zveza, ki ima nalogo, pospeševati kmetijske interese v postavodajalstvu. Nato razpravlja posamezne tečke bodoče pogodbe z Ogrsko z ozirom na kmečki stan in naše slovenske potrebe, važnost podaljšanja dolenjske železnice in zveze z Dalmacijo. Nujno potrebna ie pravična razdelitev davkov, večja skrb države za živinorejo in planine. Razkril je rane. ki jih vsak kmet čuti in pokazal primerna sredstva za to.
Drugi govornik je bil g. dr. Pegan, ki je z navdušenimi, prepričevalnimi besedami vnemal poslušalce k stanovski zavesti in k Samopomoči. Najprej je pa treba zaupanja v svojo lastno moč iu to zaupanje daje skupen nastop. Liberalci, največji sovražniki kmeta in njegovih zadrug, zdaj sami izpoznavajo moč združenja in so začeli zadnji čas snovati zadrugo za zadrugo. Vse to pa delajo, da bi se ohranili na površju iu da bi dobili oblast nad kmetom. A liberalcem ne bo verjel noben zaveden kmet, naj še tako lažejo in bijejo po naših poslancih in naj se sami še za tako vnete prijatelje kmeta kažejo.
Ni se treba tudi bati nobenih psovk, s katerimi hočejo liberalci zbegati poštene ljudi, 'l aka psovka je »klerikalec«. Nato razloži govornik, kaj pravzaprav ta beseda pomeni. V cerkvenih in verskih stvareh priznavamo mi duhovnike za vodnike, v drugih zadevah so nam enaki in imajo duhovniki le toliko veljave, kolikor za ljudstvo delajo. Burno ploskanje .ie kazalo navdušenje poslušalcev, v katerih imenu se je župnik Šinkovec zahvalil »Kmečki zvezi« za prirejeni shod, gospodom govornikom pa za krasne, podučne govore. Konečno se je izrekla enoglasno zaupnica našim državnim poslancem v »Slovenskem klubu« zbranim, in trdno prepričanje, da kmalu zaplapola zastava S. L. S. v našem deželnem zboru.
izpred sodišča.
Stražnika na korajžo klical. V noči na 23. septembra t. 1. je Janez Vogelnik, črev-Ijar v Tržiču, nekoliko vinjen po oknih in vežnih durih svojega stanovanja razbijal, ker ni mogel noter. Mimo idoči stražnik ga je vprašal, kaj razbija. A ta mu je odgovoril, da to njemu nič mar, da sploh nima tukai nič za opraviti, in da bo šel zdaj županu okna pobiti; nato je pobegnil. Cez pol ure se je vrnil ter patruljujočega stražnika na korajžo klical. Po napovedani aretaciji ga je obdolženec na spodnjo čeljust udaril. Pokoril se bo zato tri tedne v težki ječi.
Bog nas varuj takih umetnikov. Lojze Medved iz Kamnika je skrajno delomržen. Bil je žc večkrat zaradi goljufije in zaradi vlaču-garstva kaznovan, tudi v prisilni delavnici jc žc bil. Po poklicu je sodar, a tega obrta nc mara delati, marveč se izdaja za slikarja s pretvezo, da bo izvršil prevzete slike. V tu svrho jemlje predujeme, dela dolg po gostilnah, konečno pa izgine, kakor je to učinil v litijskem in v tem okraju oškodoval deset oseb za 64 K 40 h. Vzel je tudi Frančiški Mihelčič v Ustju 100 razglednic. Za kazen se mu ie prisodilo osem mesecev ječe.
Nič ga ni poboljšalo. Janez Zugsberger,
mizar v Ljubljani, je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 21. majnika tega leta je bil iz tukajšnje prisilne delavnice izpuščen. Vstopil je kot mizar v Koslerjevo pivovarno, iz katere je dne 19. avgusta tega leta izstopil. Zilca mu ni dala miru. Začel ie zopet krasti kakor sam priznava, izvršil mnogo tatvin v družbi dveh izpuščenih prisiljencev, nakar so si plen med seboj razdelili. Vrednost pokradenega blaga je znašala 129 K 30 vinarjev. Sodišče ga je vsled preobladujočih obtežilnih okoliščin obsodilo na dve leti težke ječe.
Za zimo se ie hotel preskrbeti. Jakob Trampuš, delavec v Trbojah, je izmaknil Jeri Molj iz zaprtega poda dva in pol mernika fižola in iz nezaklenjene dire dva mernika prosa. Priča Marija Ješe ga je videla, ko je Trampuš nesel težko vrečo domov. Ker je obdolženec znan tat, šla je priča za njim, in skozi špranjo videla osumljenca, kako je v veži pometal in nekaj metal v kot. Orožnik se je trudil, da bi ukradene reči zasledil, a je bilo brezuspešno. Na njegovo vprašanje, kam je ukradeni fižol in proso skril, mu je Trampuš odgovoril, da bode orožnik to zvedel, kadar bode Bog drugič na svet prišel. Vse njegovo tajenje mu ni pomagalo, kajti sedel bode sedem mesecev v težki ječi.
Napad z nožem. Fanta France Jeras in Rudolf Kokalj sta bila dne 15. septembra v Lovretovi gostilni v Sneberjah Tam so štirje fantje izzivali. Ko sta prva^ dva gostilno zapuščala, skočil je Jakob Zulovc, tovarniški delavec v Vevčah, za njima in zamahnil z odprtim nožem najprej proti Kokalju, katerega ni zadel, pač pa je ranil Jcrasa na hrbtu. Zagovor o silobranu ni obveljal. Za kazen .ie dobil pol leta težke ječe.
AVSTRIJA Ministrska kriza.
Ministrski predsednik Beck je poročal cesarju včeraj o položaju glede na ministrsko krizo in pa o drugih važnih zadevah. Poročalo se je tudi, da namerava odstopiti Pra-de, ker mu ni všeč, da postane češki agrarec Prašek minister. Poročila o Pradejeveni1 odstopu pa Nemci zanikuiejo. Mladočcški izvršcvalni odbor je sklenil, da pritrdi Praše-kovi kandidaturi v ministrstvo in da predlaga Pacaka za svojega ministrskega kandidata. Mladočehi so pa izjavili, da podpirajo vlado le. ako se izpolnijo znane češke zahteve. Ministrskega predsednika Becka ic ob-\ estil poslanec Zazvorka, da je odobril izvršcvalni odbor čeških agrarcev soglasno Prašekovo kandidaturo za poljedelsko ministrstvo. Kriza se reši najbrže tako, da ostane Pacak češki minister rojak. Prašek pa postane poljedelski minister. Iz ministrstva odstopita Auersperg in pa dr. Fort. Trgovinsko ministrstvo vodi do konečne preosnove ministrstva ministrski predsednik Beck. Prašek pride danes na Dunaj, da se predstavi Becku.
Ministrski kandidat Prašek.
Prašek ie služil pri 31. pešpolku. Prvo leto ie bil navaden pešec. Pozneje je bil stot-nijski bobnar. Drugo leto je postal titularni poddesetnik. Na dopust je šel kot titularn? desetnik.
Proračun za leto 1908.
Danes poroča finančni minister pl. Kosovski o proračunu za leto 1908. Dohodkov izkazuje proračun 2.135.77-4.746 K, izdatkov pa 2.133,823.108 K-
Industrijski svet in pogodba z Ogrsko.
Prvi oddelek industrijskega s,veta je imel včeraj sejo glede na zbornici predložene pogodbene predloge. Zastopano je bilo pri seji, ki jo je vodil gosposkozbornični član Wohan-ka, železniško, finančno in trgovinsko ministrstvo. Na predlog Sobotke so sklenili: Pozdravlja se, ker se je posrečilo v zadnji uri. da se .ie uredilo po pogodbi gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko za nadaljnih deset let na zagotovljenem temelju. Ker jc ta pogodba sprejemljiva, se pričakuje, da postane postava. Pozdravlja se, da še nadalje ostane svobodni promet med obema državama. Z odpravo železniško tarifnih določil v tranzitnem prometu se odstrani občutna napaka. Svojo zadovoljnost izraža svet glede na sporazumljenje z ogrsko vlado o zgradbi dalmatinske železnice, ki se zveže z avstrijskim omrežjem. Končno se zahvaljuje svet vladi, osobito pa min. predsedniku Becku, ker jc varoval koristi obrta. industrije in pa trgovine.
Nemški radikalci in pogodba z Ogrsko.
Dne 3. t. m. so imeli nemški radikalci svoj strankarski shod. Poročal jc Wolf, ki je izvajal, da pogodbe Nemci ne morejo potrditi. Zabavljal je, da se zaupajo Cehom tako važna ministrska mesta, kakoršna sta trgovinsko in železniško. Protestiral je, da bi poverili naučno ministrstvo kakemu kršč. so-cialcu. Mož pravi, da bi se tako izročili Nemci klerikalcem. Sklenili so resolucijo, ki naglasa, da so tehtni pomisleki proti pogodbi z ozirom na obrtni in kmečki stan. Strankinemu vodstvu so naročili, da mora nastopiti 10. t. m. na državnem strankarskem shodu odločno proti pogodbi.
Trumbič Supilu.
Dalmatinski deželni poslanec Trumbič, ki zastopa spletski volivni okraj, je odposlal Supilu sledečo brzojavko: Navdušeno in z zadovoljstvom sem čital tvoj govor, ki si ga govoril v ogrskem drž. zboru. Čestitam ti in hrvaško-srbski koaliciji za vestno brambo narodnih pravic in pravic Hrvatske. VVecker-!u in njegovim tovarišem se nikdar ne posre-
či, da pridobe desnico dalmatinskega deželnega zbora za enotno državo.
Sodni';ska imenovanja na Češkem.
Glede na imenovanje sodnikov na Češkem se je posvetoval Beck z odborom devetorice nemških strank. Udeležil se je posvetovanja tudi pravosodni minister Klein.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Ogrski državni zbor je nadaljeval 4. t. m. razpravo o začasnem proračunu. Govoril je Lengyel, ki ne pripada nobeni stranki. V svojem govoru je napadal neodvisno stranko, iz katere je izstopil in povedal, da ne zaupa vladi. —• ()grska državna poslanca Eigner in Lengyel se bosta najbrže dvobojevala, ker je rekel Eigner Lengyelu, da je lažnjivec. — Ogrski ministrski predsednik Wekerle namerava z več drugimi ogrskimi ministri potovati na Dunaj,, kjer jih zasliši cesar, da mu poročajo o tekočih poslih.
OGRSKI VANDALIZEM.
Slovaške kmete, ki so jih v Cernovi zaprli, mučijo v ječi z gladom, da bi jih prisilili k priznanju. Sodnikov ne puste v ječo. Jetnike straži znani Chudovskv. ki .ie hud sovražnik Slovakov. Milana Hodža, ki je hotel podati v ogrskem državnem zboru interpelacijo o čer-novskih dogodkih, je predsednik Justh zavrnil s smehljajem: »Mrtvi sc več ne zbude«. Ko jc Hodža podal interpelacijo, so ga burno napadli. Ko ie vprašal Hodža, kdo so morivci, so se vrgli z vseh strani nanj madjarski poslanci, kričeč: »Ti si morivec! Treba ga izgnati! Lažnivec!« Preden so se razburjeni poslanci dejansko spoprijeli, je bila seja zaključena.
Madjarski listi ostro pišeio proti avstrijskemu državnemu zboru, češ, da se vmešava v notranje ogrske zadeve. Ce torej more Slovane v Ogrski, jc to njihova »notranja zadeva«, o kateri ne bi smel ves olikani svet niti govoriti. V resnici je tlačenje ogrskih Slovakov splošno človeška zadeva, in vedno večje bo splošno ogorčenje proti mažarskemu nasilstvu. Župnik černovski Andrej Hlinka je zdaj v Pragi. Na Zofinu ie govoril pred mnogoštevilnim občinstvom o zatiranju Slovakov. Poročal je, kako silovito pomažarujejo slovaško deco. kako ie madjarska vlada konfis-cirala »Matici« premoženje, sežgala njeno knjižnico, iz njene hiše jc naredila sodišče, kjer obsojajo zdaj uboge Slovake. Hlinkov govor jc naredil mogočen vtisk na poslušalce. Ko sc je peljal zvečer domov, so mu izpregli konje in ga peljali v hotel, kjer prebiva. Hlinka je bil pozvan tudi v sejo »Narodnega sveta« iu praški župan ga je slovesno sprejel ter mu podaril v spomin umetniške slike Prage. Hlinka bo še dalje ostal na Češkem, da predava o zatiranih Slovakih.
SRBIJA.
Pogodbena pogajanja z Avstrijo.
Na Dunaju so se 4. t. m. popoldne v skupni seji posvetovali o sklepanju trgovinske pogodbe s Srbijo. Šlo se je za podrobna vprašanja. O odločilnih vprašanjih se pogajajo pozneje. Sklepajo, da se vprašanje o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo odloči od 10. do 20. t. m.
Protestni shodi proti vladi.
V	Nišu ie imela 3. t. m. združena opozicija protestni shod proti vladi. Sklenili so resolucijo, ki obsoja odgoditev skupščine in zahteva nove volitve. V Belgradu so pa 3. t. m. zborovali socialisti. Zahtevali so, naj se odpravi stalna armada, uvede splošna volivna pravica in da naj sc skliče nekaka skupščina, ki naj iz-premeni ustavo.
RUSIJA.
Volitve v dumo.
Do 4. t. m. ob 7. zvečer je bilo izvoljenih 417 poslanccv v dumo. Desnici in tnonar-hični stranki jih pripada 195, oktobristov in zmernih ie 124, 4 pripadajo stranki mirnega obtiovljenja, nadalje ie izvoljenih 35 kadetov, 14 poljskih nacionalistov, 6 mohamedancev, 11 socialnih demokratov, 6 pristašev levice in 2 divjaka.
Zaprti dijaki v Tomsku.
Na politehniki v Tomsku so priredili dijaki shod. Poslopje je obkolila policija, ki jc zaprla 100 dijakov.
ITALIJA.
Bivši italijanski minister na zatožni klopi.
Dne 6. t. tu. se prične znana razprava proti bivšemu italijanskemu ministru Nasiju zaradi poneverjenj. Povabljenih je 450 prič. Razprava ho trajala 40 dni.
Potopljena italijanska vojna ladja.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
V	Benetkah se širijo govorice, da se jc v Italiji potopila neka nova vojna ladja, ko so jo spustili v morje. Škode je baje 40,000.000 lir. Trdi sc, da hoče to nesrečo italijanska vlada zakriti. Potrjene govorice niso, a tudi ne demontirane.
Nesreča v Neapelju.
V	Neapelju sc je ob novačenju za vojno mornarico podrl neki steber stopnjic. V glo-bočino ie padlo 60 oseb. Ranjenih je 15 oseb, med njimi dve nevarno.
BELGIJSKI KRALJ.
Belgijski krali Leopold namerava potovati nazaj v Bruselj, ker ga je opozorilo ministrstvo na nevarnost, ki preti prestolu, ako se nc povrne v Belgijo. Kralj je izjavil, da se povrne v Bruselj zato. da sprejme deputaci-jo. ki mu naznani, da jc zasedel prestol norveški kralj Hakon. »Matin« piše. da ie prodal
belgijski kralj svoje kitajske premogokopske akcije, da je založil 30,000.000 frankov za svojega sina, ki mu ga je povila njegova soproga baronica Vaughan.
Dnevne novice.
»Jugoslovanska zveza« In nagodba.
Mandičev »Balkan« poroča: »U odbor, koji če sa Jugoslovenskom Svezom pregovarati glede držanja prema nagodbi, izbrani su dr. (!) Tuškan, Pribičevič, dr. Šurmin in Zagorac.« — Gotova frakcija v »Jugoslovanski zvezi« torej še naprej ruje, da bi spravila svoje sitnosti med nagodbo in Belokranjsko železnico. Ljubljanski občinski svet naj vendar z odločno besedo da razumeti svojemu županu kaj je njegova dolžnost z ozirom na Ljubljano in Belokranjsko železnico. Mi se nimamo nič za »pregovarati« — mi hočemo Belokranjsko železnico!
+ Na katoliški shod na Dunaj! Po dogovoru z našimi državnimi poslanci javljamo, da bodo Slovenci, ki se udeleže dunajskega katoliškega shoda, imeli svoj lastni sestanek, h kateremu pridejo tudi poslanci. Natančneje še sporočimo. Sporoča se nam, da sc na Dunaju snuje odbor, ki bo poskrbel, da si bodo naši rojaki dobro ogledali cesarski Dunaj. Razdelili se bodo v skupine, ki dobe po enega vodnika, kateri jim razkaže dunajske znamenitosti. Cujemo, da so gg. Daničarji že prevzeli voditeljstvo. Tako bo ta slovenski izlet h katoliškemu shodu na Dunaj ne le poučen, ampak tudi prijeten. Ker ie doba za priglasitev ob koncu, se naj takoj še danes oglasi, kdor hoče, da dobi še znižano vožnjo!
X O deželnem poslancu In dekanu g. Komparetu, ki jc šel v Ameriko, vedo judovski listi in seveda tudi »Narod«, mnogo pisati. Seveda pretiravajo, kar le morejo in rabijo to samo za udrihanje po dtiliovskem stanu. Mi pa pravimo: Kar ie g. Konipare napačnega storil, to ie bilo liberalno na njem. »Edinost« ga je naredila za poslanca, torej se naj »Narod« spravi nad njo. Tržaška in istrska duhovščina pa se lepo zahvali za napade po liberalnih listih. Bo vedela, kaj ji je storiti.
+ Blamirani dr. Janko Sernec je postal dopisnik nemškonacijonalne »Tagespost«, on, blagajnik in soustanovnik »narodne« stranke. Z zavijanjem dejstev hoče zakriti učinek obsodbe. katero je nad njim izrekel častni sod. - Svojo blamažo hoče še s tem povečati, da zbira »gradivo« zoper dr. Benkoviča za obravnavo, ki se v kratkem vrši radi žaljenja časti. Informiral se jc pri več osebah v Trbovljah, Hrastniku, na Zidanem mostu in tudi v Ljubljani o zvezah dr. Benkoviča s socialnimi demokrati, Nemci in nemškutarji za časa ožjih volitev. Seveda je povsod slabo naletel, čc je sploh odgovor dobil. Naj le čita statistiko /ftfdniih volitev v dokaz zveze med »narodno« stranko ter socialnimi demokrati in nemškutarji! Pri njegovih »poizvedbah« mu seveda nomagajo brežiški nemčurji. na katere se je obrnil za informacije. Brežiški župan Faleschini mu lahko pove o pismu, s katerim je prosil pomoči hrastniških Ncmcev zoper dr. Benkoviča. Cela zadeva ie tako tragikomična, zraven pa otročia, da ne zasluži pozornosti v javnosti. Ako pa dr. Sernec želi neprijetnih presenečenj, prosta mu pot. Svaka sila do vremena!
+ Živalstvo v politiki. Šefredakter »Slovenskega Naroda« dr. Ivan Tavčar je fin mož. Za bedarije svojega političnega prijatelja Ivana Hribarja pri »Belokranjski železnici« gre ta zastopnik belokranjskih mest v ogenj ker z dokazi ne more, pa s psovkami. Nedavno je v »Narodu« sam pripoznal, da ic pet let skoz-inskoz spal, čemu meče zdaj okolu kar z živalskimi psovkami? Poročilo o nedeljskem shodu S. L. S. v »Unionu« odpravi v kratki psovkarski notici, katere tinesa tiči v velikanski duhovitosti: »Kar ic »Krpanu« Luca, kar je v »Bratu Martinu« osel, to jc bil na tem shodu dr. Susteršič.« - Tako! Sedaj so pa liberalci lahko potolaženi za vse klofute, ki so jih zadnji čas dobili. Ce ie dr. Susteršič osel. kaj ic potem še-le dr. Ivan Tavčar, ki hoče povsod prvi biti! Mož jc uvedel na svoja stara leta živalstvo v slovensko politiko. Pustimo mu to veselje! Stari njegovi možgani imajo sedaj druge za »osle«. Te psovke so sedaj menda edina tolažba za to oficijelno odstavljeno narodno-napredno politično veličino.
+ Profesorski izpit iz naravoslovja je napravil gospod Frančišek Pengov, starešina »Zarje«. Iz klasične filozofije ic napravil profesorski izpit gospod Ozmec, suplent v Ljubljani.
+ Jeseniške županske volitve. Nemci obstruirajo volitev župana. Ker odborniki »S. L. S.« niso hoteli, da bi bil tovarniški uradnik Pongratz župan, sklenila je tovarniška stranka da sc volitev ne udeleži. S tem je jasno pokazala, koliko ji je verjeti, ko govori, da je za red in mir in delovanje v občini, pokazala je. da jo v prvi vrsti vodi velika nemška ideja in hoče jeseniško občino napraviti za nemško postojanko na jugu. Sedaj bo nemška tovarniška stranka dela na to, da sc sedanii odbor razpusti in sc razpišejo nove volitve, pri katerih misli samostojno nastopiti zanašajoč sc na razcepljenost Slovencev. Po ti poti misli lažje dobiti slovensko jeseniško občino v pest. Neki ud tovarniške stranke se jc izjavil, da jc zagotovljeno, da bo sedaj postavljen komisar, in ta bo Nemec, potem pa sc bodo razpisale nove volitve. Kakor to kaže ima nemška tovarniška stranka pri vladi dobro zaslombo in je informirana žc naprej o njenih sklepih. Le naj poskusi vlada, ozirati sc edino Ic na željo Nemcev, le naj imenuje komisarja Nemca za Jesenice, bomo saj čisto na jasnem, pri čem da smo. Postavno se mo-
ra sedaj stari odbor razpustiti in postaviti komisar, dokler sedanji odbor ne voli župana. Ce bodo Nemci obštruirali izvolitev, naj se jih prisili z globami, da pridejo k volitvi, sedanji odbor se pa ne sme kar tako razpustiti, čc nc si vlada ustvari prejudic, ki ji bo šc zelo na pot hodil.
X Cerkev v Opatiji. Iz Trsta, 1. novembra 1907. »Slovenskemu Narodu« se jc v številki 1173 zgodilo kakor nekdaj preroku Ba-laamu, — šel je preklinjat, pa je blagoslavljal. Namen »Slov. Narodu« ie bil, zopet udariti po škofu Naglu, a objavil je delovanje, ki je škofu le v čast. V Opatiji imajo majhno, a revno cerkvico, ki je bila komaj zadostna in prerevna za malo vernikov, ki od nekdaj spadajo v kapelanijo. Odkar je pa Opatija po posebnem prizadevanju bivše prestolonasledni-ce Štefanije postala svetovno znano in od najimenitnejše gospode obiskano kopališče, moralo sc jc misliti tudi na kraju primerno cerkev, kakršne pa verniki spadajoči v to kap-lanijo, nikakor ne bi mogli zmagati. Kakor pri raznih drugih humanitarnih in cerkvenih podjetjih, se jc tudi te zadeve škof Nagi poprijel z vso vnemo. Obrnil se je do raznih bogatinov in prosil (ne ukazal) milodarov za sezidanje cerkve, ki bi bila dostojna svetovno slavnega kraja, pa bi vendar nc obtežavalo preveč domačega in ubogega ljudstva. Torej namen škofov jc, cerkev naj sc sezida na čast božjo, primerna svetovnoznanemu kraju, da bo povspeševala pobožnost domačega ljudstva in kopaliških gostov, iu to naj se zgodi čiin bržje, da bo tudi v proslavljenje cesarjevega 60letnega vladarskega jubileja. Kaj niso to najplemenitejši nameni? — S tem pa »Narod« ne umaže nikogar drugega, kakor le sebe, škofu dr. Naglu je pa le v čast, kar o njem piše.«
Izpremembe pri 17. pešpolku. Imenovani so: Podpolkovnik Konstantin Lalesko od pešpolka št. 74. za polkovnika, stotnik Rihard Truchelut od pijon. bat. št. 15 za majorja, poročnik Oton Kiese\vetter pl. Wiesenbrunn od pešpolka št. 48 za nadporočnika, vsi pri polku; dalje v polku stotnikom 1. razreda: stotniki 2. razreda Jan. Lehner, Fran Arzolini in Jurij Pichler; nadporočnik Henr. \Vcissmayer, stotnikom pri deželni brambi; prestavljen stotnik Jan. vitez Bordolo pl. Boreo, od 3. zbora k polku; poročnika Miroslav Praskovich in Ja-roslav Štčpanek, od polka k pešpolku št. 29 oziroma 10. Dalje so prestavljeni pri polku: Nadporočnika Pavel Wilt'an iu Dragotin Per-hauc ter častniški namestnik Rudolf Schmidt iz Celovca v Ljubljano; nadporočnik Fran Gartner in poročnik Linij Decaneva iz Ljubljane v Celovec.
Tretji kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev se bo vršil prihodnje leto v Ljubljani meseca julija povodom 400-letnicc Primoža Trubarja.
Jesensko deževje. Avtomat. Iz Babi-nega Polja se nam piše: Jesensko zadnje deževju ie tudi tu napravilo dokaj škode. Pri /Petrovih^ v Bukovici ne pomnijo že stari ljudje, da bi prišla voda v hišo, sedaj je bila do pol m. visoko v hiši in se je tu iz bližnjih hiš komaj rešila živina. Pa tudi z njiv je mnogim odneslo ozimino in iste zasulo s peskom.
C. kr. okrajno glavarstvo jc odločilo, da morajo gostilničarji z godbenim avtomatom imeti za ples posebno dovoljenje od županiie. Sicer jc gospodinja h. št. 9 tudi iskala pri županstvu dovoljenje za ples kar za pol leta skupaj, a ko ga ni dobila, ji ic bilo od »znane« strani nasvetovano. da sc pri godbenem avtomatu sme vse in tudi plesati. Podjetna, kakor jc v takih ozirili, je kupila avtomat za 1800 kron, a ie 31. oktobra občutno izvedela, da jc bila nafarbana.
—	Spomenik cesarici Elizabeti v Trstu. Odbor za spomenik cesarici Elizabeti v Trstu, ki bo stal na Kolodvorskem trgu ob morski strani, ic razpisal natečaj. Stroški so do 80 tisoč kron. Natečai je razpisan do 1. marca 1908.
—	Olika slovenskih liberalcev. Neki duhovnik nam piše: Pred nedavnim sem se mudil na Dunaju. Dne 19. t. m. zvečer se peljem v družbi nekega državnega poslanca s tramvajem na svoje stanovanje. Na istem vozu zunai pred vhodom stoječ se peljeta tudi dva slovenski se pomenkujoča fantiča, eden večji, drugi majčken, izzgagan. Ko sva s tovarišem odhajala, on naprej in jaz za njim, ter sva korakala mimo omenjenih dveh junakov, prešine istega malega tnožiccljna tak ogenj liberalnega navdušenja, da divje za-rohni nad menoj: »Viš ga, prokleti far!« Temu ljubkemu pozdravu je dodal še nekaj izbranih besedi, ki jih nisem slišal vseh. Da si se kai takega baš nisem nadejal, vendar nisem bil mnogo iznenadjen, saj smo slovenski duhovniki žc dodobra vajeni takih prav slovensko-liberalnih pozdravov. Fanteka seveda nista mislila, da govorim tudi jaz slovenski. Ko sc stopivši z voza obrnem proti njima ter brez vsega razburjenja slovensko odvrnem: »Jc že prav, žc; sc lepo zahvalim!«, sta debelo pogledala in zrla name kakor gleda bik nova vrata. Nato ju električni voz brzo odnese. Da, da, taki so naši liberalci! Doma »delujejo« s pasjimi biči, na tujem pa grize to mrčesje s svojim neugnanim jezikom poštene ljudi. Na Dunaju sem sre-čaval bojevite nemške burše, na potu skozi Nižjo Avstrijo in Moravo sem zadel na razne ljudi, tudi na židc. cigane in bogvekaj vse, a povsod sem našel dostojnost in prijaznost, surov je znal biti Ic slovenski liberalec!
—	Kočevje. — Župan Loy načelnik cestnega odbora. O strašni nesreči, ki sc ie zgodila prejšnji teden pri Licnfeldu. smo že poročali. Da pa ljudstvo ne pozabi, kdo so sokrivci smrti ponesrečencev, naj dodamo še nekaj vrstic. Reka Rinža že zopet narašča.
in čc bo deževalo že nekaj časa, se bo zgodilo, da imamo v par dneh zopet povodenj. Kes ie sicer, da ni mogoče, da bi naredili za Rinžo oh času povodnji novo strugo, ker se izgubi pod zemljo in pride zopet na dan kot voda na Krasu in bi stalo ogromno denarja, toda za varnost ljudi bi bilo pa že davno lahko preskrbljeno. Komu pa je izročilo ljudstvo to skrb, zakiij pa plačujemo davke? Cestni odbor bi moral skrbeti za ceste, zato ga tudi plačujemo! Kaj pa je že veliki župan Loy storil? Interpeliran je bil že ravno zaradi tega mosta, a se ni nič zgodilo. Vse svoje življenje ie že v Kočevju in vsako leto skoro voda naraste, da je promet zaprt, a do zdaj ni storil nič. Zakaj pa ima 1200 kron plače? Zato, da sedi doma in se ne briga za ceste. In zakaj plačujemo cestne uslužbence? Menda zato, da popravljajo in čedijo ceste. Zakaj in komu poleti spravljajo seno, v jeseni steljo, !>ozimi pa sekajo in vozijo led domov? Mi sicer ne vprašujemo, koliko nagrade zato doba, ker nas ne briga, a to pa vemo, da so cestarji le za ceste in da posebno pri nas nikdar ne bodo na cesti brez dela. Vse sicer zabavlja, a v obraz mu ne upa nihče vreči, ker je vsemogočen. — Mostovi na cesti so brez izjeme vsi nič vredni. Do zdaj se še ni nič naredilo. A zdaj! Govori se, da bodo vsi mostovi popravljeni. Pri Dolgi vasi že delajo novo ograjo. In namesto da bi cestni uslužbenci kanale po mestu osnažili, da ne bi voda tekla po dvoriščih, jih vidiš vse brez izjeme pri mostu, kjer delajo s par zidarji. In kak bo most? Ograja bo najbrže prekratka, most tvori dva kota, v katera bo voznik brez vsake težave zadel in trdnosti ne bo. Zaradi tega naj si dežela, predno most prevzame, dobro ogleda. Predvsem je treba izvedencev, ki bodo mostove popravljali, ne pa da se pošlje kot inženir navaden policaj, ker o kakem drugem do zdaj še nismo slišlali. Vzrok nesreče je torej pravzaprav cestni odbor, ki je šel preko interpelacije, ki jo je nekdo naredil, kakor pravijo, že pred dvema letoma. Nemški nacionalni listi napadajo sicer okrajnega glavarja barona Schon-bergerja, a ta kot novinec ni prvič nič vedel o takih povodnjih, drugič se mu pa tudi od župana iz Lienfelda ni pravočasno naznanilo, da bi bil mogel preprečiti nesrečo, ampak šele potem, ko so bili že ponesrečenci pod vodo. A župana lienfeldskega nihče ne napada, ker je nemški nacionalec — od Ribnice nekje — piše se pa Klun, pruskega pokolenja torej. Deželo prej opozarjamo, da najprej poskrbi za kako komisijo, da ne bo treba še enkrat vsega podirati, ker v tem času nismo nikdar gotovi, kdaj Rinža zopet vse preplavi.
—	Noge si je zlomil v Trstu neki Frnest Peteani, ki je pobegnil od vojakov v Kotoru in se v Trstu skrival pri svoji ljubici. Ko so prišli policaji ponj, je skočil iz okna, pa si pri tem zlomil obe nogi. Reveža so prepeljali v vojaško bolnišnico.
—	Nova Zajčeva opereta. Komaj je g. Iv. pl. Zaje uglasbil opereto »Seoski plemič«, ki se bode v kratkem pela na zagrebškem gledališču, se je spravil dični skladatelj na novo, rodoljubno opereto »Narodna garda«, ki jo je spisal književnik g. Stj. Širola. Snov jc vzeta iz burnega leta 1848., ko je bila v Zagrebu ustanovljena »Narodna garda«.
—	Umrla je 3. t. m. dopoldne ob pol II. uri v Domžalah Frančiška Pečnik, posestnica tovarne slamnikov, sodovice in zaloge opeke v 42 letu starosti. Pred sedmimi meseci se jej je mož ponesrečil ko sc mu jc oniračil duh. Vsled velike žalosti je začela tudi ona hirati. Tako jo jc sedai smrt rešila. Bila je velika do-brotnica revežev. Priporoča se vsem v blag spomin in molitev.
—	Članom »Društva slovenskih katehetov«. Opozarjamo še enkrat na društveni mesečni sestanek, ki bo jutri, dne 6. novembra, ob petih popoldne v pritličnih prostorih knez. škofijskega dvorca.
—	Za župana v Postojni je zopet izvoljen g. Gregor Pikel.
—	Iz uredništva »Nove Domovine« v Clevelandu v Ameriki je izstopil gospod Raj-ko Fajgelj. Vstopil je v uredništvo nemškega dnevnika »Waechtcr und Anzeiger«.
—	Železniki. Zlobnoneumen dopis je zagledal beli dan v 43. številki »Gorenjca«. Za zgled ga bravcem prinašamo doslovno: »Iz Železnikov. Nov dokaz, da Marijine družbe vzgo.iujejo dekleta Ic k hinavščini in tercijal-
s^tvu, a zamorc v mladih dušah najnaravnejše čuTtv^smo doživeli zadnji čas v ZcleznikHi. Sin neke pr&qiožnc rodovine ni hotel iti v semenišče. Zato ni dobival od doma nikake podpore in po hudem pomanjkanju in trpljenju ie dovršil študije. Pozneje jc dosegel dobro službo, živel trezno, brezmadežno, vžival velik ugled in bilo je upati, da bo kdaj zasedel važno mesto v našem javnem življenju. Ker sc pa njegovo svetovno naziranje ni skladalo s tercijalstvom, imel je s svojimi domačimi šc pozneje hude boje. To in pa trpljenje med študijami je potrlo njegovo šibko telo, da leži sedaj na smrt bolan. A ravno ta čas. ko leži brat na smrt bokui iu čaka smrtnega boja in nima nobenega svojih, ki bi mu oUral pot s čela, šla je njgova sestra k usmiljenkam. Res lepo ime, ki ga pa ne zasluži, ker, kako more imeti tak človek usmiljenje, ko ga nima niti za svojega brata. Tak je sad Marijinih družb, taka trda srca nareja tercijalstvo!« — Mi se v opisane družinske razmere nc vtikamo, povemo le, da je omenjeni sin, g. dr.Anton Der-mota, ki je širši javnosti znan od zadnjih dr-žavnozborskih volitev, res šel zdravja iskat na -— jug. Tam je že toliko okreval, da v najkrajšem času nastopi službo v Gorici; hči pa, od vseh občespoštovana, je šla za svojim poklicem k usmiljenkam. Ce pristavim, da .ie oče nejevoljen, ker se »Gorenjec« vtika v notranje družinske razmere, ki drugim niso nič mari, smo menda povedali dovoli »dopisniku« in »Gorenjcu*. Capito!
—	Kokošje tatvine. Kakih deset let že sc
vršijo v Vrtojbi kokošje tatvine, ne da bi bilo mogoče kokošarje vjeti. Končno se je posrečilo orožniškemu postajevodji gospodu Pa-turju, tem tatvinam na sled priti, nakar je Iv. Mermoljo in Josipa Donatellija aretoval. Pri tatvini ic bilo več fantov udeleženih, kateri so skupno imeli v hiši Mermolje kokošje gostije. Samo v teku leta 1906 je zmanjkalo 80 do 100 kokoši, oziroma piščancev. Prebivalstvo ie jako veselo, da sc je prišlo tem tatvinam na sled, katere so jim skozi toliko let belile glavo z vprašanjem: Ali so lisice ali tatovi? No, sedaj se žc ve, ker onih dveh aretirancev nočejo izpustiti.
Trideset milijonov bankovcev po
20 K bodo natisnili v c. kr. državni tiskarni na Dunaju. Ti bankovci bodo imeli močnejši papir in bodo nekoliko manjši od sedanjih, vijoličasti. Posebnost teli bankovcev bo lesketanje v raznih barvah: modro, zeleno, sivo in vijoličasto, tako, da bo bankovec, če ga držiš proti luči, vedno igral v drugi barvi. Zato bo skoro nemogoče tc bankovce ponarejati. Vpeljali jih bodo 1. maja prihodnjega leta.
Antimonovo livarno v Izlakah pri Zagorju so dogotovili in bo 12. t. m. kolavdi-rana. Lastnik ie tvrdka Riedel, delniška družba v Berolinu.
—	Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov v Kranju je založilo krasne znake s podobo Merkur. Upamo da bode vsaki zavedni slovenski trgovec in trgovski sotrudnik z veseljem segel po znaku, kateri se dobiva pri omenjenem društvu.
- Umrla ie v Gorici gdč. Marija Selles. stara 25 let.
Silno burjo so imeli včeraj v Trstu. Burja je piskala s 100 km hitrosti. Morje je bilo tako razburkano, da so lokalni parniki morali ustaviti vožnjo.
Sklep šolskega leta na Grmu in odhod-nica g. vodje R. Dolenca. Piše se nam: Na kranjski kmetijski šoli na Grmu ie bil sklep šolskega leta pretočeno sredo. Dne 30. p. m. kateri je bil toliko pomenljivši, ker se je od zavoda poslovil njega dolgotrajni vodja g. R. Dolenc, ki je stopil s tem dnem vsled bo-lchnosti »o 35-letnem službovanju v stalni pokoj. — V okusno ozaljšani šolski sobi prvega letnika vršila sc jc vprvo preskušnja učencev, ki jo je vodil kot zastopnik dežele in referent zavoda gosp. grof Barbo. Učenci so bili izprašani iz raznih strokovnih kmetijskih predmetov ter so odgovarjali prav dobro. Dosledno temu so bila tudi izpričevala. Izmed 11 absolventov je dovršil eden zavod z izvrstnim, šest s prav dobrim in štirje z dorim uspehom. Po preskušnji učencev je nagovoril gosp. groi Barbo gospoda vodjo R. Dolenca, izrazujoč mu svoje priznanje za njegovo dolgotrajno delovanje na prospeh kmetijstva zlasti vinarstva ter mu jc želel, da bi zasluženi pokoj vžival mnogo let. Nato sc je poslovil <;d njega novoimenovani gospod vodja V. Rohrman v imenu učiteljstva, uaglašujoč njegove vrline kot umen gospodar in vnet učitelj. V imenu služabnikov se je poslovil oprav-nik g. Bratina in v imenu učencev pa absol-virani učenec Fr. Gnezda. Ginjen do solz sc jc zahvalil g. vodja R. Dolenc najprvo gosp. referentu in potem vsem posameznikom. Nato so zapeli učenci še pesmi: »Jadransko morje« in »Cesarkso pesem«. — Preskušnjo so počastili s svojo navzočnostjo gospod okrajni glavar baron Rcchbacli, g. prošt dr. S. Flbert, g. kanonik Žlogar iu g. vinarski nadzornik Skalicky.
Tatovi okradli župnišče. V Pograjali ob kranisko-istrski meji so okradli na Vseh svetnikov dan tatovi župnišče. Bili so tako predrzni, da so ob belem dnevu med službo božjo ob deseti uri pristavili lestvo, in šli v župnijske prostore, dasiravno je bila služkinja doma. Pokradli so večjo vsoto denarja. Na sumu imajo več stranskih ljudi, ki se nahajajo kot delavci v teli krajih.
Osebne vesti. Postajenačelnik na Ja-vorniku žel. adjunkt g. Jakob Koch jc prestavljen v Prvacino. — Železniški oficijal g. Jožef Toniandl je prestavljen z Jesenic k tra-sijskemu oddelku v Novo mesto. — Abslolvi-rani tehnik g. Karol Kos ic prideljen v službo državnemu stavbinskemu uradu za Kranjsko.
Tali-o za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v ic dobil Janez Zupan iz Kranja, ker je rešil življenje Antonu Kozlu Kranja.
Primskovo. Dne 30. oktobra je došel novi duhovni pastir č. g. vpokojeni župnik Matevž Jereb iu bil slovestno sprejet.
—	Moste pri Ljubljani. Občinski urad se je premestil iz sedanjih prostorov v novo Predovičevo hišo na Selu. Tam uradu je tudi vsak dan novi občinski tajnik, kateri jc že veščak v tem poslovanju. Radovedni smo bili, kaj bo storil sedaj občinski odbor v Mostah, ker je odstopil kot župan Mihael Marenčič in katerega bodo izvolili med sebo.i za njegovega naslednika. Ni sc našel mož izmed odbornikov, kateri bi to breme prevzel. Moral je zopet prevzeti nadaljno županovanje stari župan do časa. ko mu poteče doba. Nekak strah imajo občinski odborniki pred prihodnjo volitvijo. da sami sebi ne zaupajo, ko vendar potrebujemo za župana moža, ki bode imel resno voljo za blagor občine. Razmere v občini so res grozne. Nova šola, ki so jo zidali občani, je na tako nepripravnem mestu postavljena, da sc je hoče vsak ogibati ter bodo v prihodnje rajši pošiljali svoje otroke v ljubljanske šole, ali kakor pravijo, rajši v nemško šolo, ki jo baje namerava postaviti nemški šulferein v Vodmatu. Po zadnjem sklepu občinskega odbora so imeli nekateri posestniki v Vodmatu nalogo, da ograje pred hišami odstranijo in to v 14 dneh za razširjenje ceste, kar bi bilo res potrebno, a kako sc izvršuje odborov sklep? O tem bomo še poročali. Ulice so nezasute in v blatu ter so v deževju vse preplavljene. Vendar
so nekateri posestniki uvideli, da v takem stanju ne morejo več imeti ceste; začeli so na svoje lastne stroške ceste popravljati in jarke kopati za odtok vode, edini pa niso vsi, zato bo treba tudi za boljši red skrbeti, da se bodo ulice vsaj deloma uravnale. Glavna stvar občinskega odbora bodi tudi, da se v Vodmatu in na Selu napravijo vidne deske z imeni ulic in hišnih številk na levi in desni, kakor imajo tudi že na Viču in v Šiški. Ulicam naj sc dajo tudi imena, ker težkoi je najti stanovalce pri sedanji razdelbi hišnih'številk. Iincn ulicam bi pa ne bilo treba dosti študirati, ko so skoraj že v navadi. V Vodmatu naj bi bila prva ulica za Debelakom imenovana Skopčeva ulica, druga Gosposka ulica, Zaloška cesta, Zelena jama, Poljska ulica, Selo ter Moste. S tem bi bilo občinstvo gmotno ustreženo. To naj razmotriva preje občinski odbor, predno napravlja nadaljne korake za napeljavo električne luči v občini na zahtevo ritmojstra iz žrebčarne. Sicer nismo nasprotni napredku, ki lahko počakajo z deli, a kar je bolj nujno, naj se prej uredi. Liberal. stranka je sedaj tudi na delu, da prireja shode po Vodmatu, Zeleni jami in Selu za ustanovitev izobraževalno - političnega društva. Zanimanje za to društvo pa ni posebnega med občani; vseeno bo treba skrbeti Slovenski Ljudski Stranki, da deluje s shodi in društvi tudi v ljubljanski okolici.
Dobro vino! Iz Rihemberga na Vipavskem se nam piše: Izborna priložnost, kupiti dobro vino je ravno letos pri nas. Pa pravijo, da vsak berač svojo malho hvali. Je že res. Mi pa imamo mnogo izborile vinske kapljice, zato se lahko oglašamo. Kdor nc veruje, naj pride pogledat, pokusit in se prepričat. Ugodno ic za kupce tudi to, da imamo železniško postajo. Pridite torej vsi prijatelji in kupci dobre kapljice! »Le naprej, dokler je šc vinca in dnarca kej!«
—	Slovenski organistil Knezoškofijski ordinarijat ljubljanski je z dne 11. oktobra 1.1. štev. 5091 blagohotno vzel naznanje predložena mu pravila k novemu društvu organistov in cerkvenikov, ter želi društvu, ki se ustanavlja, obilo uspeha v moralni in socialni prilog slovenskih organistov in cerkvenikov. Pravila so sedaj predložena c. kr. deželni vladi. Seja osnovnega odbora bode v mesecu novembru. Natančneje se še objavi. Opozarjajo se vsi odborniki, da se gotovo udeležijo te važne seje, ki je zadnja pred občnim zborom. Tovariši, agitirajte za obilno udeležbo na dan občnega zbora, ki bode sklican takoj ko bodo potrjena naša pravila.
—	Iz Bakra na Hrvaškem se nam poroča: Hrvaško pevsko društvo »Sklad« praznuje dne 1. decembra tridesetletnico svojega obstanka. To društvo ima mnogo zaslug za probuditev hrvaškega naroda in slovi po celem Hrvaškem kot eno najboljših pevskih društev v Primorju. — Lov na tunje je bil ietos izvanredno bogat. V samem Bakru so nalovili nad 38.000 klg. teh rib (komad povprečno osem in pol kile). Največ se jih je izvozilo v Benetke, in sicer že s tremi parniki. Mesto ima pogodbo z najemniki tega lova, po kateri morajo pri vsakem lovu pustiti 200 klg. za prebivalce Bakra in kar je nad 200 klg.. smejo odpeljati. V mestu samem stane kilogram 52 do 64 h, a v Reki 1 K 20 do 1 K 60 h. v Benetkah in drugod pa še več. Seveda je 200 klg. za Baker premalo. Prejšnja leta so se kar tepli zanje, a zdaj je bolje urejeno in se ribe prodajajo po hišnih številkah. Prebivalci ene hiše dobe vsaki tretjikrat, torej človek niti za dober denar ne more dobiti, kar bi rad. Tvornica cementa se pridno gradi in bo bržkone že letos gotova. — Štiri češpljeva drevesa so v polnem cvetju, saj je pa tudi vreme — po velikih nalivih — lepo in krasno kakor v maju.
Štajerske novice.
š »Narodna« stranka jc na svojem glavnem zborovanju dokazala, da je nepotrebna, kajti vse, kar so razni govorniki stvarnega povedali, so posueli iz resolucij naših katoliških shodov in zborovanj. Agrarna banka, ki bi dajala trajen amortizacijski kredit kmetu, je stalna točka na posvetovanju somišljenikov S. L. S., in se bo izpeljala tudi od njih v najbolj našim razmeram primerni obliki. Kako urediti mlekarstvo po zadrugah, kažejo najboljše mlekarne, ki so članice ljub. Zadružne zveze. Živinorejske zadruge in zavarovalnica je istotako misel, ki jo razmotrivajo naše kmečke zveze. Zimski tečaji za pouk v kmetijstvu stara zahteva katoliške stranke! O dveletni vojaški službi, o dopustu vojakom, o zajčji škodi in lovskem zakonu, o reformi pristojbin in davkov, so naši poslanci žc stokrat mnogo boljše govorili. Sicer pa Ježovnik, ki ie dolgočasno mlel te zadnje točke, ni posebno navdušen in ima malo upanja, kajti rekel je z besedami: »Ce pa nič nc dosežem, bom pa paršu damo iji bom domaj vastov.« Smeh in plosk jc sledil tem duhovitim besedam, kajti Ježovnik .ie te besede izrekel v resnici v preroškem duhu. Tudi Roblek je kot govornik naredil jako slab vtisk. Bral jc razločno pisani svoj govor, ki ga je očividno sestavila druga roka, kajti dr. Kukovcc. ki je sedel poleg njega, mu je večkrat pomagal brati, da ni prišel državni poslanec s črkami v konflikt. Smrtnik je delal čast svojemu imenu, kajti njegov govor je bil sestavljen iz suhoparnih dat, ki jih jc nabral po nem. listih. Zato so med njegovim predavanjem o trgovini in obrti tudi zborovalci trumoma odhajali v gostilno, kmetov jc bilo sploh jako malo, večinoma obrtniki, učitelji, žalski glasni kolovodje s Sircem, ki je prikimal ob pol dvanajstih in celjsko slovensko uradništvo ter nekaj delavcev. Po-
poldan jih jc polovica zmanjkalo, »i bilo več nobenega kmeta, sama »inteligenca« iz okrajnih strankinih odborov. Iz Maribora je prišel sploh edini dr. Sernec. Spindler je kazal zopet veliko megalomanijo, kajti dejal je, da če liberalna stranka dvigne svoj glas proti Družbi sv. Mohorja, bo takoj odpadlo 40.000 članov. »Bratovščin imamo itak žc dosti!« Burno so ploskali liberalčki tej otročariji. Ribnikar je silil, da »moramo takoj vsi telegrafirati vladi za slovenski gimnaziji v Celju in Mariboru!« Ali ni' došel z Dunaja tudi že telegrafični odgovor, da se je vlada vdala zahtevi celjskih zborovalcev, pa šc ni znano.
šZadružna zveza v CetjiL lz Celja se nam piše: Zadružna zveza v Celju namerava nastaviti za uradnika in revizorja »dobro znanega« lilozofa Ivana Prekoršeka iz Prckorja pri Celju. Prekoršek je najstrastnejši agitator za »Narodno stranko«; v živem spominu so nam njegovi nastopi o priliki državnozborskih volitev v Celju, Noyi cerkvi, Šmartnu v Rožni dolini itd. Spominjamo se njegovih huj-skajočih govorov proti veri in duhovščini ob vsaki priliki, zlasti pri ustanovitvi ljudske knjižnice v Novi cerkvi in v Konjicah. Proslavil se je s svojimi »poslanimi« in »izjavami« v »Domovini«, v katerih je blatil »Kmečko zvezo« in njene voditelje ter se zaletaval v duhovnike, bogoslovje, izobraževalno delo kr-ščanskosociaine zveze itd. Čudimo se temu. da bo »Zadružna zveza« v Celju, ki po izvajanjih Jošta. razpo'laga z samimi »strokovnjaki«, vzela v službo Prekoršeka ,ki se razume na zadružništvo tako, kakor zajec na boben. Pa to nič ne de! Bližajo sc volitve, duševiic. gmotne iu telesne moči generalov »Narodne stranke« so izčrpane; treba si je pridobiti plačanega agitatorja, katerega bo plačala »Zadružna zveza«. Drugo vprašanje pa je, kako stališče zavzemajo štajerske in koroške članice »Zadružne zveze«, katere so v rokah pristašev »Kmečke zveze« in katoliško-narodne stranke proti načelstvu in uradništvu »Zadružne zveze« v Celju. Načelstvo liberalno skoz in skoz (Jošt, dr. Kukovec, Rebek, dr. Rozina itd.), uradništvo istotako. »Zaslužni« ravnatelj in »finančni« svetnik »Narodne stranke« Jošt je hodil na vse shode »Narodne stranke« o priliki državnozborskih volitev. »Poslanec v pokoju« in revizor Benjamin Kunej je glavni agitator »Narodne stranke« v brežiškem okraju, »po ovinkih« osrečuje mariborski okraj zaupnik »Narodne stranke« revizor Rcicher, v gornjegrajskem okraju kraljuje pribočnik »Narodne stranke« revizor iu nadučitelj Kocbek. Lepa družba; sedaj pride še Prekoršek. Manjka le še Špindler, kateremu bi se naj tudi podelilo kako podravnateljsko ali vsaj revizorsko mesto v »Zadružni zvezi«.
š lz Celja. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju vrlo napreduje. V kratki dobi dveh mesecev jej je pristopilo 42 članov, ki so vplačali na glavnih in opravilnih deležih 15.632 K. 178 vlagateljev je vplačalo 140.532 kron 34 v hranilnih vlog. Posojil se je izdalo 40.100 kron, pri drugih zavodih pa ima naloženih 123.759 K 37 v. Denarni promet prvih d veh mesecev je znašal 352.437 K 63 v. Zavod vživa vsestransko zaupanje in se vsled tega zelo hitro in krepko razvija. Od previdnega in krepkega vodstva pričakujemo, da postane ta denarni zavod na Spodnjem Štajerskem glavna opora kmečkega stanu in važen činitelj v razvoju narodnega gospodarstva. Zato pa želimo, da se razvija in napreduje v enaki meri. kakor prva dva meseca, tudi v bodoče.
š Velika železniška nesreča. Včeraj ob osmi uri zjutraj je skočil iz tira pri postajališču Glaslbremse pri Ljubnu vlak, ki je vozil rudo. Vlakovodja se je rešil, ker je skočil hitro z voza, medtem ko sta padla strojevodja iu kurjač z vlakom vred pod nasip. Nevarno sta ranjena oba. Kurjač 191etni Drechsler je ležal nad dve uri pod vlakovimi razvalinami, predno so prišli do njega.
š Nesreča v severinškem predoru. V \ve-berkogelskem predoru jc podrl vlak št. 943 oder. na katerem se dela noč in dan, ker popravljajo predor. Ranjeni so trije delavci, med njimi eden nevarno.
š Rimske izkopine pri Središču. Po želji središke občine pripravlja »Zgodovinsko društvo« izdajo trške zgodovine. Današnja župnijska cerkev sv. Duha stoji izven trga v občini Grabc, v prastarih časih je pa imel trg cerkev sv. Jerneja, ki je nekje v 15. stoletju izginila, ne da bi se moglo dognati, ali so jo Turki pomšili ali jo je Drava izpodko-pala. Ohranil se je pa spomin na to cerkev v imenu Cirkovca, kakor se imenujejo žup-nikova in sosednje njive. Pri oranju se jc večkrat izoralo kamenje in opeka. Prejšnji teden jc »Zgodovinsko društvo« z dovoljenjem dotičnih posestnikov začelo izkopavati. Koj prvi dan so delavci odkrili 50 do 60 cm. debele temeljne zidove, ki tvorijo majhne štirikotc in takoj se je izpoznalo, da to ni mogla biti cerkev. Na zidovju in poleg zi-dovja se .ie našlo vse polno okostnjakov v vseh mogočih smereh, nekateri tako plitvo, da so kosti malone štrlele iz zemlje, mnoge jc že prej plug raztrgal. Kmalu se je našel tudi tlak, na katerem so ležali mrliči, tuintam je bil tlak sesekan. da so mogli mrliča globlje zakopati. Nekateri mrliči so bili v pravem pomenu pometani v jame. Večinoma so bili brez vsakega okrasja, brez orožja in brez sledu kake obleke ali rakve. Le pri kakih treh mrličih so se našle ob sencih brončene zaponke s koncem v podobi črke S, kar starinoslovci smatrajo za karakterističen znak slovanskih grobov, prstani in uhani. Dne 31. oktobra se je pa pod raztrganim tlakom zapazil še nižji zid iz velikanske opeke 57 cm. in še več dolgosti in 26 cm. širokosti. Ko se jc zasledoval ta zid, se je odkril do pol metra širok zasipati hodnik, ki je bil nekdaj pod tlakom. Iz tega hodnika gredo na razne strani
ožji, štirioglatim cevem podobni kanali, očividno hipokansti, to je priprave za osrednjo kurjavo. Opeka, zid, hipokansti, tloris, vse kaže, da je tu stala rimska provincijalna vila, njene razvaline so pa potem služile za pokopališče v rani slovenski dobi. Za krajevno zgodovino Središča in okolice je to velike važnosti. Napis ali novec se doslej ni našel nobeden. Delo, katero vodita dr. Stegenšek in dr. Kovačič kot odbornika »Zgodovinskega društva«, se bo še nadaljevalo. Mogoče je, da se je materijal rimskih poslopij porabil pozneje za zidanje cerkve sv. Jerneja, katero je najbrž Drava pokopala, ker tik ob torišču rimske vile je še v 18. stoletju drla močna dravska panoga.
š Porotna zasedanja se prično v Celju. Prvo zasedanje je 27. januarja, drugo zasedanje 27. aprila, tretje 6. juliia in četrto 19. oktobra. — V Mariboru prvo 9. marca, drugo 9. junija, tretje 21. septembra, četrto 30. novembra.
š Dva junaka iz Ljubljane. Od Sv. Petra pod Svetimi gorami se nam piše: Ko so dne 12. maja pijani Bizeljani, Podsejani in zapeljani Šenpetrani razbili volivni shod gospoda dr. Korošca, sta se ž žvižganjem in tuljenjem odlikovala posebno dva ljubljanska trgovska potnika. Svoja imena sta skrbno zakrivala, ker sta imela preveč korajže. Se-le sedaj sc je izvedelo, da je bil eden teh junakov Robert Waland, potnik za »Jugoslovansko tovarno za cikorijo«, drugi V. Pustovrh, potnik za A. K. Skaberne v Ljubljani. Naši trgovci bodo ta dva moža zapisali v črne knjige.
š Utonil jc v Ljubnem 30-letni slaboumni Konštantin Stclšek, ko ie zajemal vodo iz vodnjaka.
š Trbovlje. 17. t. m. se vrši občni izbor katoliškega delavskega društva. O državnem zboru pride poročat poslanec dr. Benkovič. — »Telovadni odsek«, delavskega društva šteje sedaj 20 navdušenih mladeničev. Liberalci so nameravali ustanoviti proti njemu »Sokola«, a so preložili vso zadevo na pomlad!
š V Šmarju pri jelšah je bil 13. oktobra ustanovni shod Katol. slov. izobraževalnega društva. Obnesel se je vrlo dobro, pristopilo je takrat nad petdeset udov. Namen društva je razložil župnik Gomilšek, govoril je tudi eden mladenič in ena deklica, dve pa sta de-klamovali. V šmarskem okraju se pojavlja krepko mladinsko gibanje, ki bo silno koristno. Vzbujajo pa to gibanje izobraževalna društva, ki se snujejo kar po vrsti.
š Upnika ubila. Pred celjskimi porotniki je bila predvčerajšnjim žalostna razprava. Pred porotniki sta stala dva posestnike radi umore svojega upnika. Dne 28. t. m. zjutraj je na pregovarjenje posestnika Martina Ribiča ubil posestnik Martin Korošec iz Razbva pri Ponikvi posestnika Saha, ko je korakal po cesti, da se popelje k sodišču k obravnavi radi dolga 46 kron, katere sta mu bila dolžna Ribič in Korošec. Porotniki so potrdili le vprašanje o uboju, nakar je bil Korošec obsojen v Štiriletno, Ribič pa v triletno težko ječo. Po izreku obsodbe so stopili pred sodnike Koroščeva žena s šesterimi otroci ter kleče prosili milosti za očeta.
š Za pouk v naravi se je zavzel mariborski okrajni šolski svet s posebnim razglasom na vse župane in krajne šolske svete v mariborskem okraju. Ker se je pri lanskih poskušnjah na dveh šolah skazalo. da je pouk tuintam v naravi velike vrednosti, se vpelje takšen pouk v celem okraju.
KoroiKe novice.
k Nekaj za šo',sko oblast! V Selah na Koroškem sta dva netnškonacionalna in strastno liberalna učitelja G. Lulek kot šolski vodja in L. Samoniggg, katera si dovoljujeta uganjati prav nelepe stvari. Šolski vodja je svojo mater pred nekaj meseci zaradi tega odslovil, da sta si mogla s podučiteljem najeti neko tukajšnjo žensko kot šolsko kuharico. Po Selah se govori,, da v šolskem poslopju uganjajo zdaj prav nečedne stvari, ki jih tu ne moremo niti zapisati, a o katerih se naj šolska oblast v Selih pouči. V zadnjem času je šolsko poslopje postalo kot kakšna zloglasna hiša in zbirališče nemčurske druhali. Da, do takih vzgojiteljev naše mla-ne nimajo krščanski stariši zaupanja, se razume. Nujna potreba je, da šolska oblast v to gnezdo že skoraj z bakljo posveti!
k Poročil se je 4. t. m. v Celovcu inženir in stavbeni komisar državnih železnic Bogomir Tihaček z gospico Frido Reichl, hčerko hišnega posestnika in celovškega pogrebnega zavoda »Pietžit« imejitelja Reichla.
k Umrl je 2. t. m. celovški sodni pravnik dr. Albin Vogel, star 59 let.
k Nesreče. Na Vseh svetnikov dan se jc prekucnil v jarek med St. Vidom in Glinjem avtomobil, v katerem sta se peljala en moški in ena ženska. Moški je bil takoj na nogah, le ženska se jc pri padcu iz avtomobila nekaj l>ohabila. — 2. t. m. sta pa dva šolska dečka obstrelila v gozdu pri Sorgu nad St. Vidom ob Glani nekega posestnikovega, sina. 14-letncga Kircherja. Strel ga je zadel v zgornji del leve roke.
k Odlikovanje. Stotnika Miroslav Tepp-ner in Bogomir Koch ter poročnik Anton Fei-gel, od domobranskega pešpolka št. 4, so bili I. t. m. svečanostno odlikovani z vojaško zaslužno kolajno. Odlikovanje sta si prislužila stotnik Teppner in poročnik Feigel pri požaru v Ukvi letošnje poletje in stotnik Koch ob priliki vodne uime na Zgornjem Koroškem.
k Redek slučaj. 3. t. m. je imela neka branjevka na trgu v Celovcu maline z cvetjem na steblu na prodai. Za tukajšnje kraje ob tem času zelo redek slučaj.
k Cigana tatova, in sicer Jungwirta in Franca Helda, je prijelo beljaško orožništvo, ker sta osumničena, da sta okradla okroglo 600 kron na dveh krajih. Aretiranca sta imela pri sebi tudi eno zlato verižico, katero sta gotovo kje ukradla.
k Nova dvorana za zabave v hotelu Sandvvirt v Celovcu bode otvorjena dne 9. t. m. Dvorana je precej prostorna ter zelo pri-ležna za zabavne večere, ker se prostori za goste nahajajo ravno tik dvorane. Zabavni večer bode pričelo društvo »Krokarji«, katero je tudi imelo kot zadnje zabavni večer v stari dvorani.
k Stavba hotela Moser v Celovcu jc skoraj že popolnoma končana. Izvršiti se morajo še notranja sobna dela in pa slikarstvo, kar se bode zgodilo čez zimo. Novi hotel ie tronad-stropen ter glede na zunanjost zelo umetniškega okusa. Zadna polovica hotela Lamin na Kolodvorski ccsti jc že tudi dovršena, kamor so se preselili restavracijski prostori in prenočišča. Prednji del, to je pročelje na Stari trg, bodo pa šele prihodnjo spomlad dokončali.
k Utonil jc v potoku Scebach pri Beljaku 50-letni hlapec Antonič. Ponesrečenec se je peljal precej natrkan iz Beljaka proti domu. Ko je pred mostič v Seebachu pripeljal, se jc pa ena stran voza tidrla v mehko zemljo in hlapec ie padel v potok. Pri padcu je pa zadel s tilnikom ob kamen, vsled česar je bil omamljen, ker Ic na ta način ic bilo mogoče, da je v potoku utonil. Truplo so našli drugi dan na dravskem obrežju.
k V sanatoriju »Marija Pomagaj« v Celovcu so začeli poslovati s 1. t. m. Prijavilo se je že več bolnikov. Sanatorij jc popolnoma moderno opremljen z zdravniškimi pripomočki, kakor tudi ugodi najstrožjim higijenič-nim predpisom. Vzprcjcmajo sc vsi bolniki, izvzemši slaboumni, porodnišnice in taki, ki imajo nalezljive bolezni. Oskrbovalnina znaša 6 kron za drugi in 12 kron za prvi razred na dan in za osebo.
k Poročil se je v Zitaravasi nadučitelj g. F. Kogelnik z učiteljico gdčno. M. Richter, hčerko vpokojenega nadučitelja Simona Rich-terja.
k Mleko namerava podražiti celovška mlekarska zadruga, in sicer liter za dva vinarja. Podražila bode pa tudi vse mlekarske izdelke. Dozdaj je veljalo liter mleka 20 viri.
k Slepar prijet. Letošnjo spomlad je vabil neki boljše oblečen človek železniške dc-lavcc v Molltal na Koroškem za neko podjetje na Češkem. Izdal sc jc za stavbenega poto-valca, ter se mu ie posrečilo pridobiti 31 delavccv, ki jih je vzel takoj s seboj. Med vožnjo je pa izvabil nekemu Turku-dclavcu 100 kron s pretvezo, da pričakuje v Licncu od podjetja teiegrafičnim potom denarja. In res. v Liencu jc stopil agent iz vlaka, dclavci so pa zaman čakali, da se povrne. Osleparjeni delavci in pa Turk, ki so tudi iz svojega vožnjo plačali, so sc morali vrniti nazaj na prejšnja mesta. Koncem pretočenega meseca je pa zapazil opeharjeni Turk v Beljaku na kolodvoru sleparja in ga prijel, pa mu ic ušel. Neki stražnik ie pa za beguncem tekel in ga vjel. Slepar se ic izdal, da sc imenuje Peter Josip Propesov, pri zaslišanju sc ie pa izkazalo, da .ie policijsko zasledovana oseba. Slepar se imenuje Korošec ter je na Kranjskem rojen in pristojen. Imel je pri sebi delavske bukvice, glaseče sc na ime Jereb, iu pravi, da iih je po naključju med potovanjem zamenjal. Mogoče bi bilo kateremu kaj znano o tem tičku.
k Umri je v Beljaku gimnazijski profesor g. Kalberg, star 58 let.
k V celovškem smenišču ie letos 23 Slovencev in 25 Nemcev.
k Kaznjenec skočil iz vlaka. S Tirolskega so peljali 26. t. m. v ljubljansko prisilno delavnico kaznjenca Mihaela Stranerja. Pri Bistrici na Koroškem ie Straner nakrat skočil iz vlaka, ki je vozil s hitrostjo 60 kilometrov. Straner je padel, a se hitro pobral in bežal. Strojevodja je pa zapazil Stranerjev skok in je ustavil vlak. Tako se je posrečilo begunca takoj dobiti.
k Pod plug je prišel v Preitenegu posestnik M. Kienzl, ker sta se vola splašila. V par minutah je bil mrtev.
k Srebro so iskali zdaj več mesecev v Štebnju pri Volšbergu. Grof Henkel je dal v svojih premogokopih iskati srebro, a uspeh je bil neznaten in so delo morali ustaviti. Včasih so po teh krajih dobili mnogo srebra.
k Poročil se je dne 28. okt. gimnazijski suplent gosp. Pavel Lokovšek iz Ljubljane z gdčno. J. Pompe iz Šmihela pri Volšbergu.
Uubllanske novice.
lj Hotel »Stadt Wien« prodan. Včeraj je hotel pri »Maliču« kupil tukajšnji trgovec g. Degenghi za 135.000 K- G. Degenghi namerava preurediti hotel za privatna stanovanja, spodaj pa uredi restavracijo. Kinematograf »Edison« sc preseli k Maliču.
lj Na c. kr. strokovni šoli v Ljubljani bo poučeval telovadbo gospod Jožef Boran. učitelj pletarstva.
li Nesreča v kemični tovarni. Danes zjutraj je padel v kemični tovarni mizar in hišni posestnik v Mostah Anton Jerančič tako nesrečno. da se je smrtno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico, kjer jc ob pol 12 uri umrl. Ponesrečeni mizar zapušča 7 otrok.
ij Poročil se je danes strojevodja »Narodne tiskarne« gospod Franc Učak.
— Shod društva državnih uslužbencev se je vršil v nedeljo 3. novembra ob tretji uri popoludne v hotelu »Grajžar«. Shod. ki je bil še precej dobro obiskan, je otvoril predsednik gospod Lučovnik. Prvi je govoril gospod De-
bevec o zvezi društva z državnimi poslanci. Pravi, da so pri svojih zborovanjih pogrešali doslej državne poslance. Sklenili so v odbo-rovi seji, da posetijo gospode državne poslance in sc prepričajo o njih naklonjenosti ter jim sporoče svoje težnje. Deputacija je bila prijazno sprejeta od župana Hribarja, kneza Auerspcrga, zlasti pa od gg. dr. Susteršiča, dr. Žitnika in dr. Kreka. Pridobili so si naj-odličnejše veljake, ki so obljubili, da bodo delali za nje. — Dalje poroča, da so cestarji sprožil misel, da bi si ustanovili slovenski strokovni časopis, ker mnogi ne razumejo nemškega. Odbor je premotrival ta predlog in je prišel do zaključka, da bi moralo biti organiziranih slovenskih državnih uslužbencev najmanj 600, da bi se splačal časopis. To pa sedaj šc ni mogoče, ker je v ljubljanski podružnici vpisanih samo 200 članov in drugih podružnicah v Kopru, Gradišču in Mariboru jih tudi ni zadostno število. — Predsednik prebere pismo, ki ga je poslal na shod g. dr. Šusteršič, v katerem naznanja, da se ne more udeležiti shoda ter zagotavlja društvu drž. uslužbencev naklonjenost »S. L. S.« in prosi naj se mu naznanijo sklepi shoda. — Gospod Marinko slika žalostna razmer državnih uslužbencev, cestarji imajo n. pr. plače 1 K 8 v na dan. Kdor je poklican k orožnim vajam, temu se utrga polovica plače za oni čas, in družina naj zato strada. Pri deželnem sodišču v Gradcu sta izmed 40 paznikov samo 2 provizorično nastavljena, v Ljubljani izmed 30 pa 9 provizoričnih. — Poziva tovariše k združevanju in slogi, saj je naš cesar sam izbral geslo: »Viribus unitis«. Shod je še sklenil, da se obrne še enkrat na državne poslance pismeno s prošnjo, da isti kolikor mogoče hitro nastopijo v državnem zboru za njihove težnje in želje. Na to sc je shod zaključil.
Ij Tatvina. Na Dolenjskem kolodvoru >2 bila včeraj ukradena s skladišča delavcu A. Struni niklasta žepna ura z verižico vredna
8	K.
Ij Lep pastorek je vagant Anton Pengov iz Ljubljane. Včeraj zjutraj je prišel k svojemu očmu v Hradcckega vasi št. 26, kjer je najprvo vrgel na tla S61etno gospodinjo, potem pa šel v kuhinjo in tam začel metati posodo ob tla. Domačim je grozil, da jih po-bije, a ko se ie bližal hiši policijski stražnik, je Pengov zbežal v Golovec.
li Saje vnele so se sinoči okoli devete ure v dimniku sušilnice parketne tovarne na Krakovskem nasipu št. 24. Ogenj sta pogasila dimnikarski mojster Jožef Spitzer in de-lovodia Mihael Jereb. Gasilno društvo ni stopilo v akciio.
lj Izgubila je ga. Helena Sušnikova zlat prstan z briljantom vreden 72 kron.
I.i V kavarn »Avstria« bo danes zvečer koncert ljubljanskega seksteta na lok. Začetek ob 9. uri zvečer.
li Surovež. Na Zabjaku št. 3. je v soboto zvečer dimnikarski pomočnik Franc Svetina v gostilni postal tako neroden, da ie bil gostilničar primoran ga vreči iz gostilne. Medtem jc Šetina gostilničarju podstavil nogo, da ie padel, in se znatno poškodoval vrhu tega ga je pa še tcpel s pestmi in ga na očesu telesno poškodoval.
li Cene mesa so ljubljanski mesarji nekoliko znižali.
I j Umrli so: Amalija NViziak, nadučitelje-va žena, 76 let. - Ana Setina, delavčeva žena 43 let. — Angela Cernič, sprevodnikova hči,
9	mesecev. — Luigi Chiaralunzi, delavec 53 let. Meta Bibič, orožn. mojstra žena 31 let, Streliške ulice 27. — Marija Dekval, šivilja, 56 let, Radeckcga cesta 11. Gregor Lampe, kovač, 77 let, Radeckcga cesta 11. — Marija Oražem, delavčeva žena. 44 let.
Razne stvar!.
O velikem vojvodu Toskanskera se poroča, da se mu ie bolezen tako zboljšala, da je sedaj nevarnost za njegovo zdravje odstranjena.
Denarna kriza v Ameriki. Včeraj zvečer so v ameriški državni banki v New Yorku imeli posvetovanja kako zopet odpreti onih 10 bank, ki so morale vsled krjpe zapreti svoje urade.
Žrtve naliva. Iz San Frančiška poročajo: Parnik »Curacao« poroča da ie 14. oktobra silen naliv, ki je trajal 12 dni v S. Jose od-plul 15 hiš. 16 oseb je utonilo. Nekaj ljudi je bregove prestopivša reka odnesla v morje.
li Veliko sušo imajo na dalmatinskih otokih. Ze več mesecev ni padlo kapljice dežja.
Knez Eulenburg zapusti Nemčijo in se poda v Ameriko.
Stavka zdravnikov. V Aradu stavkajo zdravniki okrajne bolniške blagajne, ker blagajna noče zboljšati njihovega položaja.
Vlak povozil štiri osebe. V soboto zvečer je, kakor poročajo iz Utrechta, brzovlak pri Hilversumu povozil štiri osebe. Tri osebe so. bile takoj mrtve, četrta težko ranjena.
Telefonska In brzojavna poročila
PRORAČUN ZA LETO 1908 V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj. Danes je bil predložen drž. zbornici proračun za I. 1908. Skupna potrebščina znaša 2,133,823.108 kron, skupno pokritje 2.135,774.746 kron. torej prebitek 1,951.638 kron, ki je za 1,060.731 K večji kot proračun za 1. 1907. Za razširjenje telefonskega omrežja je določenih 6,000.000, za podporo obrtništvu in industriji 1,800.000 K. za klinike 8 mil. kron, za Rdeči križ 100.000 K, za delavske hiše 40.000 K. za salinske delavce 1.000.000 K. za mladinske naprave 50.000 K- Na Kranjskem sc jc določilo za Karlovsko cesto v Ljubljani 15.000 kron, za zgradbo mostu v Brczin 42.000 K. za most pri Kranju 18.000 K,
za Karlovsko cesto pri Metliki 20.000 K, za tlakovanje Dunajske cestc v Ljubljani 20.000 kron. Za vodna dela pri Brežicah 81.525 K. za regulacijo Save 90.000 K. Stroški za drž. zbor so vsled pomnožitve števila poslancev večji za 374.573 K- Ministrstvo notranjih zadev ima za 5,446.189 K več stroškov, od teh jc 34 mil., kron določenih za ureditev plač drž. uslužbencev. Domobransko ministrstvo izkazuje za 6.800.000 K več stroškov, to pa za izpopolnitev domobranstva, v prvi vrsti za domobransko topništvo.
Dunaj, 5. nov. Naučno ministrstvo izkazuje v proračunu za 19.658.366 kron več potrebščine kot lani. Kranjska dobi: za ii. drž. gimnazijo v Ljubljani 30.000 K, za njeno opravo 22.000 K, za novomeško gimnazijo 80.000 kron. za učila kočevski gimnaziji 3000 K, subvencija Filharmoničnctnu društvu v Ljubljani sc zviša od 1600 na 3000 K. »Glasbeni Matici« od 1200 K na 3000 K, za cerkev na Bledu je določenih 5000 K. za subvencijo idrijski realki 5000 K- Pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici sc je zvišala podpora od 1000 K na 2000 K-
Dunaj, 5. nov. Drž. proračun za 1. 1908 izkazuje, da prineso državi direktni davki za 11,385.500 K več kot 1. 1907, carina 7,214.000 K več, užitnina 10,132.110 K več, tobak 77 mil. kron več, kolki, takse in pristojbine 2 mil. 899.200 K več, davek na železniške vozne listke prinese za en milijon kron več. Pri loteriji ni nobene izpremembe. Železniško ministrstvo izkazuje 32,029.700 K več dohodkov, poljedelsko ministrstvo ima 5,828.654 K več dohodkov, iustično ministrstvo pa 47.891 K več.
Dunaj, 5. nov. Ko jc končal finančni minister Korytovski svoj ekspoze, je utemeljeval poslanec Stciner svoj nujni predlog o regulaciji častniških plač in zvišanju plačila moštvu. Za Steinerjem ic govoril Fressl.
interpelacija radi »sodmarkine« loterije.
Dunaj, 5. nov. Danes je uložil državni poslanec dr. Korošec v drž. zboru jako ostro interpelacijo radi tega, ker je vlada dovolila loterijo »Siidmarki« iu s tem podprla društvo, ki ima edino namen germanizirati Slovence.
domobranski minister — na dopustu.
Dunaj, 5. nov. Domobranski minister Latscher je radi bolezni nastopil dopust. Govori se, da sc z dopusta več ne povrne na svoje mesto.
Češka kriza.
Dunaj, 5. nov. Danes je imel minister baron Beck razna posvetovanja z ministri. — Opoldne so bili pri Becku nemški agrarci, ki so protestirali proti temu. da bi bil Prašek imenovan za poljedelskega ministra.
prva seja nagodbenega odseka.
Dunaj, 5. nov. Danes je imel nagodbeni odsek prvo sejo. Od vlade kandidirani dr, Kramar jc pri volitvi predsednika dobil večino. Pri volitvi podpredsednika je dobil Wit-tek samo 12 glasov. Ker je bila tudi prva in druga volitev podpredsednika brezuspešna, zapustili so Ncmci sejo ter tako preprečili na-daljno volitev. Kvotna deputacija je imela danes sejo.
burja v trstu.
Trst, 5. novembra. Huda burja, ki je divjala včeraj v Trstu, je vrgla po tleh 6 oseb, ki so ranjene. Enega mornarja je vrgla v morie in je utonil.
pogrišan orožniški straz-mojster.
Pulj, 5. novembra. Orožniški stražmoj-ster Travek v Dolini je izginil od petka. Njegovo suknjo so našli ob morju, blizu tudi puško in hranilniško knjižico.
stavka fak1nov.
Benetke, 5. novembra. Fakini v Muranu stavkajo. Med stražo in stavkujočimi je prišlo do boja, v katerem je več ranjenih. Neki stražnik .ie trikrat ustrelil na bežečega faki-na in je zadel neko deklico v nogo.
na bolgarskem vseučilišču.
Sofija, 5. novembra. Zimski semester se je začel. Letos je vpisanih samo 30 dijakov in 80 drugih slušavcev (lani je bilo 1300 dijakov). Od inozemskih profesorjev je prišel samo Galičan dr. Skorski. Drugih poljskih in ruskih profesorjev ni.
italija.
Rim, 5. novembra. Poškodovanim po potresu v Kalabriji leta 1905. je došlo mnogo podpore, tudi državne, ki se je pa jako pristransko delila. Razni listi objavljajo velike škandale.
razpust hrvaškega sabora.
Zagreb, 5. nov. Hrvaški sabor bo sklican začetkom meseca decembra, da odobri proračun. Ker tega storil ne bo, bo takoj raz-puščen.
upor kaznjencev v benetkah.
Benetke, 5. nov. V kaznilnici na otoku Giudecca, v katerem sta zaprta grofica Tar-novvska in Naumov, sc jc uprlo 600 moških kaznjencev, ker jim jc ravnatelj po mirozovu prepovedal govorjenje. Uporniki so kričali: Smrt ravnatelju! Ubijmo višjega ječarja! ter so razbili vso opravo. Vojaštvo jc naskočilo kaznilnico in si po hudem boju priborilo vhod vanjo. 200 kaznjencev so vojaki zvezanih odnesli v celice.
namestu k poroki v smrt.
Miskolc, 5. nov. Tu se je tik pred svojo poroko ustrelil učiteljski kandidat Ivan Zep-
csik.
Podružnica i v Spljetu. s
Dtlniika glavnioa« i i K 8.000.000. t i
Ljubljansua kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na ogrske premijske srečke žrebanje:
cele a K 12.—, polovice a K 7.— 15. novembra promese na 4°|0 ogrske hipotečne srečke a K 4.— 15. „ promese na 3% zemeljske srečke I. a K 5.— l6. „ __Vse tri promese skupno le K 19.—.
Glavni dobitek:
K 300.000 70.000 90.000
» »j
Podružnica a v Celovcu, s
t Rezervni fondi . i i K 200.000. t > «
Zahvala,
Ganjeni po premnogih dokazih sočutja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe
Marije Burger
roj. Komatar
za izredno številno spremstvo drage pokojnice na poslednje počivališče, dalje darovalcem krasnih vencev, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo slavni .Čitalnici",,Sokolu" in žensicemu telovadnemu društvu za častno spremstvo.	2521
Šiška, dne 5. novembra 1907.
Žalujoči ostali.
Novosti •£> "SS-SS f ks- te sezije!
A. Lukič
Ljubljana, Pred Skoflio 19
Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice po najnižjih cenah, mmmm 2397
I ce


EatcHš&a Tiskana«
priporoča rvaovratM
vizitnioe "M
trpežno opeko
-kakor strešno, zarezno In navadno, za oDoke In zldouje
-f BBHHBMMHH^^HHBBHHMHMHBHHHHBHIHIHBHHHBMHHBHBKB ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Z priporoča p poljubni množini 00000000000
"	A. KOBI, BOROVNICA.
Vmarska zadruga.
.Kletarstvo pri Poliesih'
poleg Kopra (Istra)
naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmarjem in zasebnik., da je letos napravila 700 hI zajam-čeno pristnegain »zbornega vina; in sicer 500 hI črnega ozir. rdečaga namiznega in 200 hI belega. Imamo še v zalogi približ. 100 hI starega bor-gundoa in namiz. rdečega.
Naše vino je pripravljeno na raci-jonelen način ter po najnovej. uzorcu, za pristnost istega jamči zadruga.
Cenike in uzorce stavimo na razpolago.	2476 6 3

Zlate mtiije: Berlin, Pariz, Rim iti.
Lepa prilika!
Hiša
z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, poleg dolenjskega kolodvora v Ljubljani se proda iz proste roke. 2464 6-3	Naslov vprav. „Slovenca".
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
He MIK SLA IT C
LJUBLJANA, 2299 15 6
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5. ::
gS" Na zahtevo se dopošljejo vzorci.
Najbolj, kosm. zobo iistil. sredstvo
Izdelovatelj 0. &ydl Ljubljana, Spltal.-Strltar. ul. T
V

Naznanilo.
Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem ter slav. občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem prevzel 2508 3—1
gostilno prijopolavcu'
v Ljubljani, Martinova cesta 9.
Vodil Jo bodem s strogo vestnostjo, in ker sem popolnoma izvežban v tej stroki, zagotavljam slavnemu občinstvu, da bodem skrbel za dubro in ceao postrežbo.
Priporočam se torej in prosim, da se mi ohrani isto zaupanje, kakor mojemu predniku.
Ljubljana, 1. novembra 1907.
Ignacij Banko
večletni uslužbenec hotela „Lloyd" v Ljubljani.
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko.
Plača 600 K. Prosto stanovanje in drva. Prednost imajo oni, ki so zmožni kakega rokodelstva. Nastop takoj.	2513 3-1
2178 10-13
•••• • •••
Trgovci z vinom!
Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko
Bratje LučIč-RoKi::
§tt« Vis (Lissa) Dalmcija
«*i
ki ima v zalogi iifflfff (llNtl ter jih pošilja v svojih sodih najbolj sloveča VlMiU vllllt na drobno in debelo počenši od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon-
Nepoznani viški opol in belo vino
radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se 1
Odjemalcem na debelo dajemo popust. — C Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist----nost naših vin jamčimo. — — — 0
Cll
AN C JOZEFOVA
grenka voda.
V v
Perje in puh
oprano in očiščeno
V. kilograma od 45 kr. vi&je
C. J. HAMANN, Ljubljana.
543 18
mmm:
h**
Za otroške bolezni,
m katere je tako pogostem potrebno kisline ima jožih sredstav, posebno opozarjajo zdravniki na
ki je posebno pripravna zaradi svojega itiilega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh, krvlo&h, otoka ilez itd, in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svčtnika LOschnerja onom-grafija o Giesshtlbl Sauerbrunn.
Isvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
falaz. postaja, zdravilna kspalliis pri Karlovih varil
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani ie dobiva v vseh lekarnah, vodjih ikih prodaj&lnicah in trgovinah i jeatvinaml im
•ooorijsl
Zaloga pri Hlhaal Kastaar-la in Pata« Laaaalk-a
ulatfllaal.	114 B2-6
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, di se )im Giesshiibierjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku.
z gostilno m trjoulno
Iščem hišo
v nakup za 2 — 3000 kron, ali v najem. Ponudbe prosim na Frana Može v Ljubljani, glavne pošte ležeče.	*5t7 3—i
Lepo stanovanje
s tremi sobami se takoj odda ali pa za februar-termin. Poizve se v Verhovče-vih ulicah št. 9. 2515 3—1
Razpisuje se služba
orgranista
v Semiču.
Na oženjene prosilce in pa one, ki razumejo vinogradništvo, ter bi bili pripravljeni v prostih urah pečati se s primernim delom v vinogradu, se bode pri enakih sposobnostih oziralo pri oddaji službe v prvi vrsti.
Pogoje naznanja in oddaja službo cerkveno predstojništvo v Semiču (Belokrajina).	2816 3
fobrta^^
3	regiitroi sinsi zadruga z neomejeno zavezo 25 8 5 1 r
^^^^^	■	B	■ ■	■	m m	U m m	w ■	mmm	•	^^	sp^	■ ■ ■	■	■ w ■	■	■■	• ■	^^^^^
4|| 0 Rentni davek plačuje zadruga sama. Hranil- ^
IO al nično kniiviro an snnaSamain knl Hltlnu llnnnn r^
^ sprejema hranilne vloge na tekoči in žiro ra	_
^ čun ter jih obrestuje po 'i1 12 0 nične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ^ I ne da bi se obrestovanje prekinilo. — Posojila se dajo le udom. Delež znaša K 100- — in se plača takoj ali ^ pa v mesečnih obrokih po K 10*— ali tedenskih po K 2*—- Vlagateljem in članom so na razpolago poštno-hranilnične položnice. —■ Uradni dnevi: vsak torek in petek od II. ure dopoldne do I. ure popoldne. — • Uradni prostori v ,,Z adružni Zvez i", Miklošičeva cesta štev. 22.--
= ^^

' ^lllllllllllllltlllllttllfllllillllllllllllllllllllllllltllllllllllttlllllllllllllllllllllllllltllllllllllftllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllll.^:1
St. 4086
i/otolišRu
S\ v Ljul
Bukvornn
Ljubljani
je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela J] v komisijsko zalogo s
Valvasor, Johann Weichard Freicherr von e Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1689. 4 BSnde. (Strani 54 + 7 4~696, 836, 3964-730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877-79.
Na razpolago Je samo Se 9 popolnih izvodov po K 80—.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek 11. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen Mttntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -.
Zvezek III. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wttrden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den LandesfUrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlčs-sern und KlOstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol TUrkischen als Christlichen Greutz-Oertern bey Crain. Von den Kriegs- Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr- Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 + 74. K 8" -. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.
Vfolf-Cigale, Deutsch slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII-j-2012 strani. Znižana cena, broš. K 5—, vez v '/, usnje K 10-—. Wolf - PleterSnik, Slcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI 4- 883 4- 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v '/» usnjatih vezavah K 22'—. Verhoveo, I. Professor, Die wohll6bl. landesfurstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K — 60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K— 60.
—	Der schwablsche Chronist Burghardt Zink und eine interessante
Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K-60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a
cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv fUr Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quel!en, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII +-338 strani. Znižana cena. K 250.
—	11. Band. Laibach 1884 u. 7. III-j-393 strani. Znižana cena. K 2 50.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX4-416 strani. K 8 —.
—	H. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10-—.
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12'—, vezano K 22'—.
flflifterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjilnioa t
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—, eleg. vez K 3—.
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob
Volgi. K 120, eleg. vez. K 2 20. lil. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3-—, eleg. vez. K 4'20.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg. vez. K 5"—.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2 —, eleg. vezan K 3'20. ŠaSelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniSke prostore zelo raz Sirila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotritva, dalje učne knjige za vse $ole, kakor tudi drugojezlčne knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjlgotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je zdruien s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. 1. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
^iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiir t
Jubilejne ci$teinoL>e.
Trgovska in obrtniika zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1907
18 ee^ar frane 3ožef©uijj a$taneu
(8 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranj-■ ske in
5 ce^ariec Ciizabct« a$tanou
' po 4U K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do dne 20. novembra 1907.
Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1907.	2466 2-3
Trgct^a in obrtnika zbornica za Hranj^o.
MMMM KitIT IT iM-f-n
Bi
Ivan Dur
podkovskl kovočln Izdelovalen vozov u Ljubljani
*****
# • • #
• • § •
Morije Terezije cesta it. 6
priporoča svojo veliko zalogo ** f«	kritih in nekritih,
W ijčno jn trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pouk tudi več učencev.
Stev. 2248.
2605 3 1
Jj
Razpis službe
občinskega zdravnika v Tiesnu (Dalmacija)
z letno plačo 3000 K, ki se izplačuje naprej v mesečnih obrokih. — Služba se ima urediti poleg obstoječih zakonov potom pogodbe in zdravnik je dolžan opravljati zdravniške posle in zastonj zdraviti siromašneje rodbine.
V ostalih občinah sme pobirati za zdravljenje za vsak obisk po 60 vin., kedar bo pa izrecno pozvan izven mesta, pristoja mu za voz in pristojbino:
do Murtera K 4-— podnevu, a K 6 — ponoči
do Betine
do	Zlosela do Tribunja
do	Jezera do lvinja do Dubrave do Dazline do Putičanja
4-4 — 6 — 3 — 3 — 4-5'— 6-
6" 6 — 8 — 5.— 5-— 6 — T— 8 —
iz Murtera v Betino in obratno K 2 —.
Prošnje naj reflektantje dostavijo podpisanemu oblastvu do konca meseoa novembra z dokazili, da so usposobljeni za splošno zdravilstvo in kirurgijo, da so opravičeni zdraviti v deželah zastopanih v državnem zboru in da so zmožni hrvatskega jezika.
Od občinskega upraviteljstva Tiesno v Dalmaciji,
Načelnik:
Obratov.
dne 30. oktobra 1907.
Prisjednik:
L. Mazzura.
lfažna novost;
Anton Metiued: zn pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno JU- 23-flfcO v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10. oktobra t. 1. „Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", „ Ljubljanski Zvon" in ..Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 12-9
Anton Medved; l*oez>|e. Cena K 380, eleg. vez. K 5.—.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
isa,
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO VAREN" Žalec in Laško
_ priporoča svoje izbopno pivo. - Specialiteta: .Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon St 187). Pe?ilJoti>c no dem sprejema rejtouroter »porednega Doma" g. KržijnlR. (Telefon Jt. 82.) —
Predstave ob delavnikih ob 6, ' .j8. in 9. uri zve6, ob nedeljah in praznikih ob II uri dopoldne, ob 3. 5, in ob 6. uri popoldne ter ob '/t8. in 9. uri zveoer. — Cene s I. prostor 30 kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. Vojaki od narednika navzdol in otroci vsak prostor 5 krajcarjev ceneje.
L- n»Ji»>polia«>jM<>
2333 8
=Kinematofi raphe-TMre-Francais=
bivši ,.Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1.
Vsako soboto in sredo nov spored.
Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob 3., \5. in 6. uri. Cene: I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob >/,8. in 9. uri zvefter vrše se predstave kakor obi-s s i s s ■ čajno, siiis:
Snežno-belo
se opere s II.
Schictlt-oulm
PF* milom.
Pristno le z znamko Jelen" in z imenom „Schicbt".
Zahtevajte zastonj
ln franko moj veliki, bogato ilustrovanl glavni cenik t nad 3000 slikami v«eh vrst nikelnastih. srebrnih in zlatih ur, kakor ludl vseh vrst solidnih zlalnln in srebrnin, god-benega orodja, jeklenega in usnjaltga blaga po Izvirnih tovarniških cenah.
Nikel remont, ura......K 3-—
švic. izvir. ,,Roskopf" pat. ura ,, V— registr,,, Adler Roskopf ", nikel remont s sidro	.....„ 7* —
Ooldin rem. ura ,,Luna", kolesje z
dvojnim plaščem........ R 50
srebr. rem. ura ,,Oloria" . . ,, 8-40
......dvojni plaši.....12 50
,, oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka . . ,, 2 80 ru-ka Tula nikel ura cilind. z ,,Luna" kolesjem . . „ 10 50 ara s kukavico K 850, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — švarcvaldska ura K 280. Za vsako uro 3lctno pismeno jamstvo! — Nlkak risiko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj! -----
Prva tovarna za ure Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik v Mostu (Briix) 654, Češko.	2316 1—4
LIVOVKO
1902 letnik, ima na prodaj franko 4 litre za ,9 K 60 v., 6 let stari tropinovec 2 litra |5 K 60 v., graščinsko oskrbništvo Golitsch, "p. Konjice Štajarsko.	2498 13—2
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih uglednih starišev, 15 17 let star, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z me-ftanim blagom v poduk. Prednost imajo, kaetri so se trgovstva že kje učili. Pojasnila daje Mihael Omahen, trgovec v Starem trgu pri Višnji gori. 23766—6
Ca//
Cenik zastonj
V %
V
M
1 1
m
Ti^ovina s hlobubl in čevlji
Ivan Podles
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo velike zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših ■	čevljev. =====
2250 2

Razglas.
Pne 7. novembra f. I. ob 9. uri dopoldne se vrši
javna dražba
pri iupnljsKi cerkvi v Križih pri Tržiču
radi	2443 6-6
zgradbe novega pokopališča.
Dela so proračunjena na 4C00 kron. Proračun in načrt sta na vpogled pri županstvu v Sebenjah. Pred začetkom dražbe je treba položiti 10% varščine.
Županstvo Sv. Križ pri Tržiču,
dne 23. oktobra 1907.
!Hiša na prodaj!
Obsega 6 sob, 2 večji in 4 manjše, kuhinjo in vodovod v veži, pa 2 kleti; zraven spada drvarnica s potrebnimi hlevi, zelenjavin vrt, nekaj sadja in njiva. Stanovanje je kaj prijetno in zdravo, nahaja se v lepem trgu v bližini dveh cerkva in posebno sodi za upokojene č. g. duhovnike, pa tudi za leto-vičarie se obrestuje.
Franica Lipner, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Štajersko.	2477 4_3
VABILO a
I zo nsKup |
istrijnnskeao
epa p^a
6$ Vino. 63
Podpisano ravnateljstvo ima v svoji zadružni, kakor tudi v kletih svojih udov kmetov več kot deset tisoč hektolitrov pristnega belega in črnega vina od 36 vin. naprej na prodaj. — Kupci na debelo po dogovoru z lastno posodo in polno mošnjo dobro došlil
Vinarska zadruja Disnano-
IStra. (C. kr. državna železnica.)
Ivan Pujman L. Gram
poslovodja. predsednik.
VODOVODI
= kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: pogodba):: :: :: :: ::
Konrad Laehnik
I ijubljana	2457 2
Beethovnove ulice 4.	Brzojavi > Laehnik, LJubljana.
I
I
Podružnico.
Praga ■ ncnlalnlcami: Orabtn 95, Mala tiran. Mati illct IT, Badea, Brno, VMkt Upa, C Bik a IuuIm, Horarakl Zambcr«, »Mila«, HotI JIMa, Plna, Brltara In Ubere*.
Menjalnic« na Danijo:
I. Vallatllt 10, II. Ttbarilralit 4, III. Ungargaiit 77 (vagal Rtnn*t(a), III. LS-vtngaaat 27, IV Vltdatr Haapltlraitt 12, V. SchOnbmnntritriiit 88 a, TI eamptadorfantr. 22, VII. Marlablltrtlratta 79, VIII. Ltrchtnltldtrtlraitt 192, IX. Altrrilraiit 92, X. Pararlltotlrattt 5«, XVIII. VIhrliairilram n. XIX DBbllngtr Haapltlr. JI, XIX. Haapltlraatt 99.
Kanjalnlčna delniška družba « uo-137
MERCUR"
Dunaj, L, Wolizelle 10.
Ake- kapital K 20.000.000. Btm saklad K O 500.000
99
Najkniantnojai
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, araCk, deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in eskomptiranje
Uirsbinih »stavnic in obligacij, srečk io kuponov.