Poženčan. Bil je Ravnikar tib, pohleven človek, rad sam; slinil se pri viših ni nikjer, kakor se mnogi pri duhovskih in deželskih gospodih. Vsi taki so inu bili zoperni, in kako zelo, razodeva 1. 1858 št. 32 v pesmi: Iilznnl. Gospodičine in Vile Rožice sade strupene, V hostah so Rozaljke bile,Milost' nimajo nobene, So slovele krog in krog; So še huj' kot pisan gad. Peti so, vabiti znale; Pravo znajo počerniti, Kogar pa so pretantale, Greh u čeden plajšč zaviti, Po njem je b'lo, smil' se Bog! —Na oči podplate djat'. Kar Rozaljke b'le v povesti,Lizec drug je sam'ga vraga, Od lizunov smo si v svesti,Ino sladka skorja draga, Kdar sterdeno govore; Ki kupiti je za med. Delajo se lepe, brate, Vkanjen ga želi prodati Mofjo reve in bogate, Tud za samo cestno blato, Z sladkim strupom jih more.Kar mogoče toljko pred. Silna je lizunov truma; Svet pripravljajo iz uma, Mojstri mnozih so nezgod. Niso kot Rozaljke v hosti; V gradih, mestih so pogosti, Tu se gnjezdi njihov rod. Z Bogom! kliče prijatelj prijatelju 1. 40 v pesmici, kjer opeva Poženčan: »Radovičevo slovo od Želeta!" — in 1. 1859 št. 10 se opisuje: nPrehudi oče" ter v poslednjem razstavku kaže preterdega gospodarjenja vspeh: Kdor terja, da mu vsi molče, Resnico si zapira; Ostrost, kadar čez mejo gre, Mašvanje si nabira. V istem listu je spregovoril: BŠe enkrat o Emoni", češ, Hemona bi se reklo po slovenski Naševče . . ,,Na Gorenskem ste pod Cirkljami blizo Komenda dve vasi, kterih ena se ioienuje Lahovče, druga pa Naševče. Ne moremo si drugače misliti, kot da je v Lahovčah od začetka več ali manj Lahov bilo, in da so v sosešnji vasi bili naši krajnski ljudje in se ji je toraj v Naševčah reklo". — Rad je poslušal narodne povesti in zapisoval ljudske pravljice, vzlasti iz nekdanjega verstva, in priobčil je pod naslovom: ,,Pravljice iz Krajn skega" v Novicah št. 13. 14 tri: a) Škratelj v podobi mačka; b) Škratelj pomočnik; c) Strahu željan; št. 17: Zlate jabelka; 1. 1860 št. 5: Več vraž je silno starih; št. 19: nStarinstvo slavensko" t. j.: Med slovenske šteti stari oapisi v Italii najdeni; 1. 1862 št. 19 pa razlaguje: nSlovenski god Sobotka — Kupalo — Kres". — V zvezi s takim skrivnostniui preiskovanjem narave in človeške povestnice je 1. 1860 št. 10 na pr. pesrnica priličica: nZd ravniku" berž ko ne v bolj posebnem pomenu, št. 19: nMati in Rojnice", pa št. 26: »Šimbiljno prerokovanje", kratkočasnica v 26 kiticah, kjer tužni materi mnozih revnih otrok deseti brat iz starih Šimbiljskih bukev prerokuje mej drugim na pr.: . . . Enkrat železna kača boNazadnje sedem kraljev bo Ležala (je čez Douavo,Pomirilo le-to vojsko; Rep nje bo prek Ljubljane,To bo na sorškem polji. Železni žebci potekoOstal bo nas le malokdo, Ognjeno sopihaje. Pa časi bodo bolji . . . Munjava bode pismonos,V Jeruzalem na božjo pot, Ceste tam, kjer je kolovoz,Al' kodar hodil naš Gospod, Roke pa za kazalo,Lahko bo šel pobožen; In solnce bo mu, kdor ni bos,Nikomur Turk ne bo na pot' — Pod pete zmir sijalo ...Sej bode vam podložen . . . Takrat, takrat bo vsem gorje,Kjer biva kak slovansk junak, Mešale bodo se glave,Kot k svojim pojde tvoj rojak Med ljudstvi bo spertija,Si ž njim um izbistriti, Bolezni čudne in vojskeUčeno alj kar ume vsak, In strašna pomertija . . .Kot brat se pomeniti. Bo ena čeda, en pastir, Cel svet bo hiša, v nji pa mir, Pa tud' le ena vera; Tako poteče sreče vir, Kateri zdaj le hira! Jako je čislal Ravnikar marljivega Janežiča, in kakor 1. 1852/53 v »Slov. Bčelo", tako je poslal mu v MSlov. Glasnik" 1. 1859 III, 6. pomenljivo pesem: »Kralj Matjažev sel"; zv. IV. str. 22. 23. 57. 58. spis: ,,Podobnost gregovščine in slovenščine", in str. 172: BPodobnost latinščine in slovenščine"; str. 73 pa legendo: nSveti Aloj". — L. 1861. VII. 5. je priobčil pesem: BMiljko". Razžalil ga je bil Lukšasti Lukš. „011, da sovražtva je toljko na sveti!" Miljko začne govoriti sam seboj, pa dedčiku nisem hotel verjeti, sedaj pa glede na živali vidim, da med Ijudmi ne godi se drugače, ihti se za mizo v kotu; kar se mu oglasi stari dedčik izza pečka, češ, pogledaj više — na križ, in od križanega Boga naj grešnik se uči tukaj rnalo voljno terpeti za nebesa i. t. d. — Posebno rad je popeval Poženčan o kralju Matjažu, čuteč z brati, da brez njega Slovanom ni pravice na svetu. Naj se ponatisne torej njegova res znamenita popevka: KralJ Matjažev sel. 0 polnoči enkrat je blo, Ko kralj Matjaž je bil tako Vojaku dal povelje: ,,Pozvedi meni, sinko ti, Kaj se po svetu že godi, Pri čem so kaj dežele. Pregledaj mest, vasf, grajšin, Preglej polja, gora, dolin, Z ljudmi se pogovori!" — Vojak na konji hitro gre, Da pride še do beFga dne V doline, h kozji gori. Na gor' se zarja ne blišči, Oblak temen nad njo stoji, Kor tičic več ne poje; Prežalostno zazna se dan. rOh kaj prikazek ta strašan? Povejte, tice moje!" wnPreganja nas tod lovski grom; Drevesa, naš nekdajni dom, Vse žagar če podreti; Strupena sapa tod vihra, In Kras in Gabrik tu ravna; Nam vefi ne bo živeti."" Vojak pogledat gre dolin; Šumlja še potok za spomin, Kjer pota so zarasle, Kjer stari mlin nič več ne gre, Kjer prazni pašniki leže, Kjer kdaj se čede pasle. BPovej mi, mlinar! kaj je to, Da je pri vas tu vse mertvo; Puščave se ravnajo?" — nnMehkužno sploh ljudje žive, Preveč potreb si narede, Žganje preveč čislajo."" nnDajanja so na vse strani, Za vse pridelkov dosti ni; Vse sila je prodati. Tako nam leze voz pod pot, Berač je, kdor je bil gospod, Uči se zdaj stradati."" Vojak gre dalje na polje, če tam ljudem kaj bolje gre, Kjer žanjejo pšenico. ,,Bog sprimi tebe, kmetič moj I Si srefien? Toraj li zapoj, Zavzdigni veselico." Obupno kmet tožiti jel: nnOh jokal, jokal bi, ne pel; Sem tiček u precepi; Pol njiv sem že v zastavo dal, Spet drug me bo na boben djal, Sem oreh ob otepi."" Oddirjal je zdaj v vas vojak; Pod lipo, kamur pride vsak, Se s konjčcm je ustavil. Vsi radovedni skup teko, Bi radi čuli, kdo je to; Pa tega jim ni pravil. Le gleda jih od nog do glav, Premišlja čudnih njih oprav, In mnogo poprašuje. Ko vse, kar mu je treba, zve, Še dalje s svojim konjčem gre, Da podkev iskre kuje. Zdaj v mesto ga pripelje pot, V kavane, shode gre povsod. Kar novega so brali, Kar kaj posebnega se ve, In kar prečudni drat pove, So mu dopovedvali. Po tem odide v daljni grad, Polje je krog, pristava zad, V podlipji se sprehaja. Na klopi star gospod sedi, Prijazno tujec govori: wJez gledam vaš'ga raja." ,,,,Oh raja, raja tu ni več; Nekdajiii časi so že preč; Nič prida ni na sveti. Sem raj imel, bil res gospod, Vsi meiii so služili tod; Alj zdaj so pa — presneti! —"" Gospod razlaga več nadlog, Premilo, da se smili Bog! Po tem vojak odide. Še križem svet on deleč gre; Povsot enake so tožbe, Li kamur koli pride. Nazadnje h kralju se vernil, čez polja in doline šel, Da podkev iskre kuje. Enajst po noči je že preč, Navadno kralj je zdaj čuječ, In sla že pričakuje. nPresvitli kralj! sem že doma, Prešel sem skoraj pol sveta, Kar zvedel sem, zasliši: Na planem tičica medli; Obrito je, kjer gojzdi bli, In kot na bojnem triši. Selili gradi se z višav, Prostore zbrali si nižav, če bodo tu obstali? Stoletje tu storiti zna, Da groblje bodo lezli v tla, Minljivost oznanjVali. Po kmetib je li jok in stok, Sami krivi so več nadlog, Dajanj jih dosti stiska; Pijanost jim pomaga v nič, Da marskdo je v precepi tič, Ki planta milo piska. Oblač'jo se pa sploh tako, Lih kot bi vse gosposko blo, Ne loč'jo se stanovi. Ne ti, ne tvoja Alenčica, To rečem, nista taka bla; Iz koč so pa gradovi. Tam rajda voz brez konja gre, En drat ob cesti vsn pove, Ko blisk pa pošta hodi, S praskanjem plamen se dobo, Živo se mala že sam.6; To dela menda zlodi. Posebno naj ti še povem: nPravica ui kaj mar ljudem, Od tebe svet je čaka; Zato te še v spominju ima, In zmiraj bolje te spozna Kot pravega junaka." Vojakom kralj še govori: ,,Za našo vstajo čas še ni. Ko brada mi dorase, Bo svet brez dolgorepih tic; Mi bomo šli iz teh tamnic, Napravljat bolje čase".