22. številka.
Izdanje za nedeljo 21. februvarija 1897.
(t Tnfo, v soboto zvečer dne SO februvarija 1897)
Tečaj XXII.
„bdiitokt«
Uhaja po trikrat na teden ▼ ieatih >»• danjih .ob tovhlh, četu?«!* JH tri Hofootlifcti. /.jutranje izdanje ii-baja ob ti. uri. zjutraj, roinrno j.u <>t 7. uri T«for. — Obojno ir.dunje «tan* : t» JerieniiietiAa . t. 1.—, i*v«n Avatri.1* t. 1 V-« tri niftsrc. . „ 3,— , t .
pol lom . . . «.— , , . t* vh» lato . . „ 12.— , . , Ntr*6alne je plačevati aaprej o« aaraob«
ozira.
ToMmične ćtotiike ne dobivajo ▼ pi o-dajalnieali tr.baka v Irat.u po 9 n»r. izven Trsta po 4 ni i.
EDINOST
V
Oglati se rakune po tarifu t potita; zc nanloTo z debelivi Arkami se pla£ui* prostor. ko'.ikor ob*etfa navadnih vratic Po*Una. oumrtnioe in jtivne zahvale, 'Jo ma^i oglimi itd.au raAui. vjo po
Viti (iopiii naj 8e poftilinjo uredni*trn alicH Casermu fit. 13. V .»niso piareo mnri biti fr»nkovnn«. ker nuf runkovans to n« ■prejemajo. Rokopiii ne vraAaj.j.
NaBoinino, reklamacije ir	«pr«
j« UMI !i))rat>ni«(t'0 uliea dolino pio-oi»i.i aftt. 3. II. nadat. Naročnin« in ogluše jejplafteTati loco Trat, Odprte rekla>aa cije ao proate poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
,r udi nu m ti J* MM".
Shod TolUcev
bode jutri, v nedeljo( dne 21. t. m. ob 5. uri popoludne v gostilni „pri starem Matevžu" hštev. 45.
v Kolonji.
Shod sklicuje podpisani
Ivan Richter,
pok. Mihaela list. 76.
Javen shod
bode v nedeljo, dne 21. t m. ob 4. uri pop. v gostilni g. Križman-čiča v Kjadintl. Na dnevnem redu bode proglašanje kandidata za II. okraj v mestni svet tržaški in kandidata za V. kurijo.
V nedeljo dne 21. t. m. ob 5. uri popoludne bode sliod volilcev v
M\\ srednji
(občina miljska).
Shod sklicuje podpisani.
Josip Kompare,
deželni poslanec	j
Laški radikalizem in Slovenci.
Odstavek proglasu kous»r>ativeav o dolžni ob-■irnoati do manjšin daje povod včerajšnjem« ,Pic-colu", da dolg« razpravlja e dolžnosti, ki jih imajo parlamentarne večine do manjšin. In kako lepo a« čitajo izvajanja tržaškega lista. Po vseh nastopih — tako zvene sladko besede „Piccolove* — ob-činskih, deželnih in državnih, stoje v prvi vrsti obiiri, kakoršne že miroljubivost naklada večinum
PODLISTEK
Fromout mlajši & Risler starši.
89
BO M AN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Risler si je izvolil boljši del. Nebene besede več ni rekel. Opazivši po nekolikem premolku, da je postala mirueja, jo je sknšal s pokloni popolnoma utešiti.
„Kako zala je danes I Trebalo bode pač iti v pohode, kaj ne?"...
Da se izogiba neprijetnega tikanja, se poslužuje brezosebnega govora.
.Ne, jaz na hodim v pohode*, j« odgovorila Sidonija nekako ponosno. „Obratno, jaz sprejemam. Danes je moj sprejemni dan"...
In ker je njen soprog o tem razjasnilu napravil čudno osupel obraz, je nadaljevala:
,Nu da, moj sprejemni dao... Gospa Fro-montova ima svoj sprtjemni dnu, in jaz smem menda imeti tndi svojega."
.Gotovo, gotovo", je odvrnil vrli Kislar ter se malo nemiren eziral okrog. „Zato sem videl povsod toliko cvetic, v veži in v salonu T...
.Da, poslala sem davi dekle doli na vrt... J
do manjšin. Večina ne ame pozabiti nikoli, da j manjšina ni drtzfga nego suddovalec, ki se razlikuje od nje le v te«, da se poslužuje drnzih sredstev za isti cilj Zato da j« bila tudi večina mestnega zbora vsikdar jako obzirna do konservativne manjšine.
Ali ne zveni lepo to, kar pripoveduje tu i ,PiccoloH ? Vse je res tako. Načela, ki jih razvija, so lepa, sa nepobitna in skoro bi bili zabeležili redki slučaj, da popolnoaa soglašamo z laškim listom, da ni „Piccolo* na konou prišepal s pridržkom — da vse to velja It tam, kjer manjšina, do katere treba imeti vse ezire, slučajno ni slo* venska. Le Slovenec ne sme imeti pravice. — To je namreč kratki zmisel vsega dolgega zvijanja „Piecolovega". To se pravi po naše, da lepa načela se razobašejo za parado, ako potreba tako nanese, in zopet ae mečejo v kot med staro šaro, ako tako zahteva vsakdanja strankarska potreba in sebičnost. Po »Piccolovem* se seveda zove taka igra z načeli: boj za napredek, za svobodo, za kulturo! Laška gospoda so si priredili svojo posebno moralo.
Nasproti Slovencem ne treba torej toli hvaljene obzirnosti. Morila laške gospode je terej taka-le: Obzirni, pravičui, lojalni, miroljubni hočejo biti, a le dotlej, dokler se — ljubi njim, dokler so jim vse pokori slepo, dokler oni, ki misli drugače, nego pro gresaovska gospoda, apatično leži na tleh, da mu gospdda morejo držati peto na tilniku. Lepa načela ostajajo lepa le dotlej, dokler ne bi utegnila koristiti komu, ki ni v krogu pro-j gressovcevl Lepi nazori to o pravičnosti in o li-I beralizmu!
„Piccolo" opravičuje sicer to natezanje in krčenje pravice in načel a tem, da mi Slovenci hočemo spoditi Italijane iz njih hiše. Razsoden človek ve, koliko je vreden ta izgovor. Vedno trobijo v svet, da so oni sami tu in nas da ni. Sedaj pa —- da bi opravičili svoje gnusno nasilstvo — hlinijo bojazen, da bi jih mi Slovenci utegnili še spoditi iz hiše. Tu stojimo pred alternativo: ali smo Slovenci tu ali nas ni ? Ako smo tu, morajo biti obzirni tudi do nas; ako pa nas ui, čemu vsa
bojazan pred nasi P Kako da smo ravno mi 81 venci ^a^aias predmetom njih volilnih proglasov in polemik ?1 Čudno res, da jim dela toliko zgage oni, katerega baje — ni ? I Erklftre mir Graf Orindur ? Na vse zadnje bi se morali mi le ponašati s pozornostjo, s katero nas obsipljeta „Indi-pendente* in .Piccolo'. Ali vzlic tej pozornosti ostaja .Piccolova* morila, po kateri je človeka dolžnost biti pravičnim le dotlej, dokler se ma zljubi — znakom mor&luega propadanja, znakom, da čutstvovanju iu mišljenju gospode popolnoma manjka moralne in etične opore. Mor&la »Piccolova" kaže, da so ti ljudje že davno vrgli od sebe vse obveznosti, izvirajoče iz prave politiške in človeške morale. To niso propovedniki prave mor&le, as pak golega nasilja. Toda ne le se stališča ao-r&Je, ampak tudi se staliSča njih lastne koristi, njih bodočnosti, igrajo jako nevarno igro. Gospoda naj bodo uverjeni, da prej ali slej pridejo časi, ki prinesč avstrijskim Slovanoa prilike, da bodo mogli vračati milo za drago, ko bodo mogli izvrševati, kar uče sedsj laška gospoda. Le : počasi — il tempo 6 un galantuomo 1 Potem bodo i še le videli, po čem in kako diši njih mor&la. Go-spMa se igrajo z ognjem; slepi so v sedanji sreči | svoji. Slepi so, ker nimajo pravega razum ljenja za | svoje lastno položenje nasproti slovenstva. Mesto j da besne v svoji slepi strasti, naj bi raje vzeli ( svinčnik v roko in jeli naj bi malo računati. Pa j trezno — z dejstvi. Potem bi videli, da njih položenje ni tako sijajno, kakor si domišljajo, da so : se nasproti slovanstvu zarili v politiko, ki mora po< ; stati pogubna v svojih posledicah le za Italijane j same.
Ako bi naši Italijani hoteli računati z dejstvi, ako bi hoteli računati z resničnimi narodopisnimi ! odnošaji države, v kateri žive, in v kateri bodo morali živeti — ako Bog da — še dolgo, ne bi se biii zarili v tako nezmiselno, strastno politiko - nasproti Slovanom. Ako bi hoteli računati z noto-i riško istino, da je njih le peščica v Avstriji, Slovanov pa milijone; ako bi pomislili, da že naravni zakon zahteva, da večina mora priti do veljave ' prej ali .slej, da se naravni odnošaji dajo pač po-
a nč.
Sem-li wari napačno storila ? 0, vi tega ne poveste, a jaz sem overjena, da si mislite tako... Za Boga! jaz mislim, da so cvetice na vrtu ravno tako naše kakor onih".
„Gotovo, gotovo... toda ti... vi... bilo bi vendar bolje*/.
„Da bi prosila zanje? Ta bi bila lepa.,, da ki se še poniževala za trohico zlatorumenega voska ali za dve tri zelene vejice! Sicer se pa niiem skrivala, ko sas jih vzela te cvetice, in Če sedaj pride gori* — — —
.Pride sem gori P Oj, to je lepo 1" Razljučena je planila Sidouija kvišku. .Kaj ? to je lepo ?... Res, š« tepa treba, da bi ne prišla, ko zahajam jaz vsako sredo doli k njej ter se pri njej dolgočasim s krdelom gizda-link iu madnih sem 1*
Pri tem je molčala o tem, koliko so jej koristile te družbe v sredah pri gospej Fromontovi, kako so jej bile tako rekoč tedenski modni časopis, jeden tistih malih časopisov, iz katerih ne človek nauči, kako se ustopa, odhaja, pozdravlja, u-reja mizo za cvetice in pušenje, o obrazcih za oblačila ša ne govorim ne, tisti razgled čez vse, i kar je združeno z življenjem in imeuom dame ele- 1
gantnega sveta. Sidonija je molčala tudi o tem, da je vse te prijateljice Klarine, o katerih govori tako zaničljivo, nujuo prosila, da naj jo počaste njen sprejemni dau, in da so .si ta dan one same izbrale.
Ali pridejo? Nnredi-li gospa Fromonta mlajšega gospe Rislerja staršega sramoto, da je ne bode njen prvi petek ? To vpraianjs jo je vznemirjalo mrzlično...
„Hitite vendar", je govorila Sidonija vsako trenotje. „Moj Bog, kako počasi zajutrkujete !•
V istini je bila jedna izmed navad vrlega Rislerja, da je počasi jčl, po jedi zapali! svojo pipo ter potem zložno arkal svojo kavo. Danes pa se je moral odreči tem dragim običajem, pustiti je moral pipo zaradi dima v toku ter použivši zadnji grižljej naglo oblačiti se, kajti žena njegova je želela, da popoludne pride gori pozdravit dame.
Rislar v črni sukaji in beli zavratnici ob delavniku — to je bil dogodek za vso tvornico 1
„Gotovo greš na ženitovanje ?u si je zakli-cal blagajnik Žiga izza svoje ograje.
In Risler je zavrnil ne brez ponosa: .Moja žena danes spreiema".
(Pride se.)
taievati začasuo z umetnimi sredstvi, da pa slednjič vendar prodirajo na puvišjo z elementarno silo — ako bi pomislili run to, crotovo ne '»>i bili zasnovali toli nez mise Ine it« izzivajoče politike svoje nasproti nam in ne bi rezivali boja, v kejem morajo slednjič propasti. Ali oni ne li.»te misliti, oni žive raje v delirija S Vsi njih triumft, ki jih slave ravno te dui, vse tisti4 fnnfare progi es*ov»ke, ki pretresajo ravnokar naš vzduh, niso druzega, nego delirij. Tein stiašnejt? bude vstbujenje iz tega — delirija.
Me«to da plešejo svoj politički in narodni kankan, naj bi raje gledali, kako je razmerje med njimi in avstrijskim »lovanstvom — naj bi raje devali im tehtnico ouo, kar morejo pridobiti v boju se slovenstvom in ouo, kar morijo zgubiti. Videli bi, katera stran tehtnice bi bila težja in — streznili bi se! Kaj morejo dobiti avstrijski Italijani v borbi zoper slovanstvo ? To je tako malo, da je smešno. VDalmaciji soodgnspodarili definitivno, na Goriškem se bliža orjaškimi koraki dan — obračuna, v I?tri se bore Italijani za svoje nad »ladje le se zadnjimi obupnimi silami, le še par let in pri kraju bodo. In — v Trstu ? No, lokaj utegnejo morda — ali le morda! — nekaj pridobiti, ali to nekaj je ■mesno. Recimo, da nam v spodnji, najbližnji oko- I lici poitalijaučijo še par tisoč duš. Mestne Slovence pa iu ostalo okolico naj le brišejo iz svojega raču- i na ; tu napredujemo ia kar so Italijani storili na našo škodo, to so seveda storili in se ne da popraviti; ali za bodočnost naj si ne delajo velikih računov j — za to bo že skrbela — nič se ne bojimo iz- ■ reči to besedo — slovenska agitacija
Torej kakih par tisoč duš nam utegnejo še ! poitalijančiti! Kaj so si pridobili s tem ? Kaj je j to za narod, ki šteje v svoji ukupnosti nad 30 milijonov duš ? ! Ta pridobitev ni v nikakem raz- i merju z onim, kar utegnejo avstrijski Italijani j zgubiti v veliki borbi se Slovenstvom. Naj le po- j slušajo glasni govor številk o narodnostnem raz- i merju v Avstriji, da izvedo, da igrajo va banque, za bodočnost, za vse I
Čemu izzivati onega, ki je močneji od mene ?! J Ali bi ne bilo bolje za tržaške Italijane, ako bi imeli po okolici odkritosrčnih, če tudi slovenski i govorečih prijateljev, nego da se naslanjajo na i tolpo slovenskih, demoralizovanib, italijanski le j brbJjajočih izueverjancev, smatrajočih svoj lastni trebuh iu svoje grlo — svojim bogom ? !
Vse to bi priporočili laški gospodi v trezno premišljevanje, ako ne bi vedeli, da so oni v takem dušnem pololožeuju, da niti niso sposobni za trezno mišljenje, da so — ▼ delirij«. Za ljudi pa, i ki so v deliriju, treba posebnega zdravljenja! i
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 18. februvarja 1897.
Državnozborske volitve. Iz Kopra nam pišejo: Dne 18. t. m. se je vršila v Kopru volitev volilnih mož za peto kurijo. Te volitve so se udeležili le meščani, ker okoličani, pripadajoči k občini koperski, niti znali niso, da je volitev tudi za njih. To pa iz tega vzroka, ker je bil dotični razglas pisan samo v italijanskem jeziku, katerega ljudstvo v okolici razume le deloma in ker je bil ta razglas tako fino sestavljen, da tudi Italijan ni mogel vedeti, da-li se bode vršila velitev volilnih mož le za mestne prebivalce ali pa za vso občino; niti to ni bilo jasno, ali se bode vršila volitev za V. ali za IV. kurijo. V resnici so bili ljudje popolnoma v nejasnem in zmešani. Sicer pa je po našem menenju huda krivica, da okolica koperska se svojimi nad 2500 duš za V. kurijo ni dobila svoje aek* cije, ampak so jo priklopili jednostavno k mestu, kjer je morala biti majorizovaua in so se morali pogubiti nje glasovi. Mi dvomimo, da bi tako po-stopauje povspeševalo namen, katerega je povdar-jal grof Badeni — namen čistih volitev.
Volitve za V. kurijo so se torej vršile v Kopru ob totalni neudeležbi okoličanov, provzročeui po opisanem postopanju.
Naslednjega dne, <ine 19. t. m., se ja vršila v Lazaretu volitev za IV. kurijo. Ali vsled zmešnjave so mislili naši ljudje, da se bode vršila volitev za V. kurijo iu naši stareji volilci, videči, da ni nevarnosti, ker se je vsa mladina enoglasno odzvala pozivu pol. društva .Edinost", ostali se doma kakor nekaka rezerva za slučej potrebe. Ali kakor rečeno, volitev za V. kirijo se je vriila ie prej ta
dan, dne 18. t. m. v Kopru, a dne 1». se je vršila volitev za IV. kurijo. Naravno torej, da naših volilcev iz te kurije ni bilo na volišču. Fai pa je došlo volit 129 koperski h meščanov, ki imajo svoj glas 9 mestu, torej po zakonu nimajo volilne pravice za kmečke občine. Taka volitev je očevidno nezakonita in store se potrebni koraki za uničenje te volitve. Da, tako se .delajo* volitve v okraju ko-perskem ! Tužna naui majka!
Hvalo, prisrčno hvalo pa moramo izreči našemu ljudstvu v okolici koperski, ki je kazalo nepričakovano intenzivno zanimanje za našo stvar, ki je hotelo nastopiti na volišče, kakor jeden mož
—	a je je prevarila lokavost laških mogotcev. Hvala temu ljudstvu na njega zvestobi 1 Toda nikar naj ne obupuje — na obzorju se že jasni in Italijana-leni pride dan obračuna morda poprej, nego si mislijo oni sami!
Slovenskim delavcem. Tu imate torej črno na belem, spoštovani sloveuski delavci!
Možje, ki so po svoji izobrazbi, po svojem stališču v naši družbi, po svojem delu in po vsej svoji minolosti takorekič avtorizovani, da govore v imenu naroda slovenskega na ozemlju tržaškem
—	ti možje so povdarjali na zadnjem javnem shodu drug za drugim, da mi ne odrekamo opravičenosti socijalnemu gibanju, marveč da se moramo baviti tem vprašanjem, ker je to vprašanje — vprašanje revnih in zatiranih. Reven pa je ves naš narod in zato je pravično rešenje tega vprašanja pogoj za obstanek in vspešen razvoj našega naroda. To so povdarjali naši govorniki odkrito in lojalno. Toda navajali so tudi razloge, zakaj se za sedaj ne moremo še identifikovati z — kako bi rekli ? — i divjo gonjo, ki jo uprizarjajo tedaj oni, ki si opravičeno ali neopravičeno prisvajajo vodstvo so-cijaluega gibanja v današnjih dneh. In ti razlogi so tebtni in vredni vsega uvaževanja.
Delavci! Pomisliti morate pred vsem, da narava ne pozna skokov. Stvarstvo je določilo trdne nespremenljive zakone za razvoj vsake stvari na tej zemlji. To velja tudi za narode, za stranke, za ideje in za vsa gibanja v človeški družbi. Prav gotovo sa maščuje sleherni poskus preziranja teh zakonov. Glavni med temi zakoni pa je ta, da j vsakemu gibanju, vsakemu stremljenju treba vstva-riti obstojne pogoje, solidno podlago. Ali pa ima socijalistiško gibanje pri nas v Trstu že take po-gtje, tako podlago? Nima je, absolutno je nima. Denimo tudi da so vsi — ali niso — naši slovenski delavci navdušeni socijalni deaokratje od nog do glave. Ako bi bilo to gotova stvar, vendar ostane še vedno gola istiua, da v Trstu ni Se potrebnih pogojev za socijalistiško gibanje. Stvar je jasna. Slovenski delavci sami ne zmorejo ničesar, laški delavec v Trstu pa za sedaj nima se zmisla za socijalno gibanje, kar je nacijonaltc prve vrste 11
Tu imamo pred seboj list „Operaio* (Delavec) od dne 19. februvarja t. 1. Že dejstvo samo, da ta list prinaša doslovno poročilo o shodu pro-gressove stranke — in ta stranka je nacijoualua par excelence — in da imenuje ta shod naj-impozantnejo politiško manifestacijo v deželi, govori da jc glasilo laških delavcev v prvi vrsti italijansko narodna. A kaj naj bi de le rekli o govoru delavca Bratosa na tem shodu. Rekel je, da iz narodnih razlogov nemore podpirati s o c i j al i s t i š k e g a programa. „Ako bi se hotel danes — tako je rekel Bratos doslovno — odpovedati svoji domovini, svoji hiši, ter bi vsprejel načelo zgolj gospo darsko, bil bi oseba zaničevanja vredna !*
Ali ste čuli slovenski delavci, kako govori italijauski delavec 1 Vas pa pehajo tja veu v butajoče valovje socijalizma, od vas bi hoteli — a le od vas — da sami odžagate vejo, na kateri sedite — da se ločite od svojih rojakov! Italijan Bratos vam je povedal lapidarno, da v Trstu še ni uglajena pot za razvoj socijalnega gibanja, ker je narodna misel propad, zevajoči med itali-jauskim dela«cem in mednarodnim socijalizmom. Ako pa je laški delavec — čegar narodnost ni v nikaki nevarnosti — toli srdit narodnjak, kako se more zahtevati, da se vi edpoveste svojemu rodu, ki nima i« skoro nikake garancije za svoj obstanek na tej zemlji ?! Jasno je, da je prazna nada, da bi naše delavce ločivše se od svojega narodnega debla, vsprejeli kakor mednarodni tovariši, ampak gotovo je, da ki iz narodaega gibanja iloven. našli
v vrtinec še hujega narodnega gibanja italijanskega
—	in tam bi bili zgubljeni, pehali bi jih, kakor peha trinmfator premaganca. Vae vietis! Gorja premaganim !
Ali da se razumemo. Mi ne zahtevamo, da bi se delavci odpovedali borbi za svojo stanovsko korist, marveč želimo, da srečno in čim prej izvo-jujejo ta boj.
V to pa treba zlasti v nas pametnega postopanja. Kdor hoče napredovati, ta mora spravljati s pota zapreke, ki se mu stavljajo. Dokazali pa smo, da je narodna ideja na potu razvoju socijalnega gibanja. Kdor je pravi prijatelj socijalnega gibanja — seveda, v kolikor je isto opravičeno — ta bode uprav iz tega vzroka volil moža, kije voljan sodelovati na rešenju narodnega vprašanja, ne pa socijalista, ki hoče le zani kovati to vprašanje!! Golim zani-kovanjem se ne rešuje veliko vprašanje. V interesu delavcev samih in njih stvari je torej, da pride v državni zbor mož, ki se bode brigal za rešenje narodnega vprašanja. Delavci zahtevajo, da naj jim bodo pravični drugi razredi; zato pa morajo tudi oni sami biti toliko pravični do druzih razredov, da ne zahtevajo, da bi se zavrgla ideja, ki je prisrčna stvar ogromne večine naroda, k i je podlaga n aš e m u o b s t a n k u k a k o r narodna individuvalnost.
Ko se resi narodno vprašanje, potem še-)e bode širom odprta pot taki organizaciji vsega delavstva v Trstu, kakorsno imajo pred očmi vsi naši delavci. Popred pa ne pride do take organizacije, o tem naj se ne varajo dotičniki Tudi ko bi hoteli naši, pa italijanski delavci ne bodo hoteli. Vsi ti pomisleki so vodili pol društvo, ko je premišljalo o kandidatu za V. kurijo. Pot nam je bila jasno predčitana: progresovca ne moremo voliti, konservativca tudi ne, ker sta nam oba narodna neprijatelja ; Ucekarja ne moremo voliti, ker je laški nacijonalec, a za slovenskega socijalista bile bi šause slabe — izbrali smo torej kakor kandidata za V. kurijo moža, ki bi nekako ugajal na vse strani in ta mož je — Ivan vitez Nabergoj.
Položaj na Kreti. Včerajšnja poročila ko-respondenčnega urada se glase:
Atene. Jedua angleška oklopnica je zabranila neki grški transportni ladiji izkrcanje streljiva, živeža in prostovoljcev na Kreti.
K a n e j a. Konzuli velesil so priobčili garške-mu konzulu, da ne morejo vzeti na znanje proklamacije polkovnika Vassosa. — Jedna oklopnica je odplula v Selin, kjer so bili upornik: pomorili 125 Turkov in je več turških obitelji oblegovanih. Polkovnik Vassos je dal selo Akrotiri zasesti s topovi ter se ponudil, da vzame utrdboToukolies Praske in bitke pretč razširiti se v veliki meri.
C ar j i gr a d. Priprave za oboroženje vojne mornarnice so pokazale, v kak6 žalostnem stanja se nahaja turško brodovje. Da bi se stavila mor-naruica v red, trebalo bi mnogo časa in denarja.
—	Sporazumno z zastopniki velesil je imenovan generalnim gubernerjem na Kreti Karateodery-paša, ker se je bil Gotiades-bej odpovedal.
London. Korespondenčui urad Reuterjev javlja: Lord Salisbury se je v posebni okrožnici na velesile Izjavil za to, da naj bi se na Kreti uvela avtonomija, kakor je na otoka Sames.
K o dan j. Grški kralj je na brzojavno Čestitko, ki so mu jo bili poslali nekateri meščani vsled tega, ker se je polkovnik Vassos izkrcal na Kreti, odgovoril tako-le: ,Presrč:»a hvala! Jako drago mi je znati, da danska srca čutijo z menoj v tem važnem treuotku proganjanja kristjanov*.
Zasebne vesti poročajo, da je bila Nemčija predložila, naj bi velesile blokirale Pirej, Angleška pa da se je izjavila proti temu in se izreki«, da oua se ne udeleži blokade. To da je napravilo v be-rolinskih politiških krogih globok utis, kajti pričeli so dvomiti na iskrenosti augleške politike. Ta okolnost da bi utegnila morda še motiti dosedanje sporazumljenje velesil v vstočnem vprašanju.
Različne vesti.
Nj. Veličanstvo cesar odpotuje prihodnji ponedeljek z mali m spremstvom z Dunaja na Cap S. Martin
Občinsks volitve v Trstu. Polom konservativne stranke : s tem je označen vspeh volitsv v III. razredu, v razredu uradnikov
Skrutiuij sicer še ni dovršen v trm trenotku, ko pišemo te-le vrstice, ali po razmerju glasov, kakoršno j« v tem hipu, bi se moral zgoditi čudež, da bi bil definitivni rezultat ugoden za konservativce.
Sicer pa je konservativni „Mattino" oziroma „Sera" menda slutila, kaj čaka njeno stranko, zato si je že sinoči zidala zlat mostiček za divji beg, kajti iskala si je kozla, na katerega bi mogla zvaliti grehe — konservativcev, in ta kozel naj bi bili seveda mi Slovenci. Sinočna „Sera" pravi namreč: „ Cadi če pademo, pademo častno, ker imamo dvi-s listi zoper sebe: progressistov in Slo v a no vi' — Tako uaj bi bila ua Slovence zvaljena krivda na padu in polomu konservativcev.
Toda „Mattinu" bodi povedano, da mi nimamo ui najmanje volje igrati ulogo — Siinden-bocka. Že zadnjič so nam po krivici naprtili tako odgovoru o? t, aii to pot bode poskrbljeno, da se ne posreči ta hudobni naklep ni „Mattmu", ni onim, ki stoje za njim. Vsakdo naj nosi sam posledice sv .jih del.
Perfi iju na obe strani. V današnjem /jutranjem izdanju smo že omenili nekega oklica v slovenskem j ziku, podpisanega z „Narodni slovenski odbor", k a enm se za III. razred proglasa za kandidate jednaj>torica izmed najodličniših ličnosti trž. slovenstvu. Zajedno smo povdanli, da pol. društva „Edinost" ni postavilo svojih kandidatov ter smo izrekli sv j« popolno uverjenje, da je to volilen manever pi-ogressovcev, izvršen pomočjo Obizzijeve tiskarne v Gorici. To je tudi razvidno že iz zloga tega oklica, ki se glasi:
„Sloveuci voliloi III. volivstva!
Ni-to hoteli ugajati našim postavnim željam, da tudi m bi imeli naše zastopnike v tem volivstvu, v katerem ima mnogo volilcev našega krepkega naroda piavico voliti. Obečanje nam storjeno v mnogih piiložuostih niso spolnili. Zakaj bomo še gledali te na prid in dobiček tistih, kateri nam se prikupujejo le za svoje posebne svrhe ? Naša pri-pomoč bo boljše povračena potem, ko bi bili storili čin očitnega upora. Vsled tega predlagamo Vam, da s j udilužite volitve s posebnim imenikom.
(tu slede imena.) bo imena vrlih možjev našega prebljubljenega naroda, kateri />jedinijo v sebi najbolje lastnosti, koje ae morejo želi ti v javnih oskrbnikih. Volite vkupni za naše kaudidate 1
Narodni slovenski odbor."
Kdor pozna laški jezik, vidi takoj, da je to golo na slovenski jezik prenešena italijanščina, da se je i. ore j tu okiiC izlogel v italijanskem taboru. Imamo pa še bolji dokaz za svojo trditev. Oklic se je razpošiljal pod kuverto i tiskanimi laških i adresami izrezanimi iz volilnih list.
Stvar je torej jasna, ko beli dau. In tudi če bi ne bila tako jasna, morali bi z indignacijo zavrniti vsako podtikanje tega oklica naši strauki; mi se ne bojimo nikogar, mi nastopamo odprto in lojalno. Izjavili smo, da ne postavimo kandidatov za III. razred iu te^a smo se držali. Zato pa nismo odgovorni mi, ako so drugi zlorabljali imena naših mož.
Vendar se nam podtika z obeh .strani — s progressovske in konservativne —, da smo mi postavili lastne kandidate. ,Indipendente" laže, da smo se hoteli maščevati nad konservativci, ker nam niso pomagali v IV. razredu, iu „Mattino" laže tudi, da imajo konservativci proti sebi laško in slovensko listo. Lažeta torej oba in to je peri-fidija ua obe strani.
Umrla je sinoči v Barkovljah lOletna hči J o s i p i n a znanega rodoljuba gosp. Andreja Starca. Rodoljubni družini izrekamo svoje sožalje.
Državnozborske volitve v Istri. Danes so volili volilne muže za V. kurijo nastopni kraji, v katerih je r ožna naša zmaga: Sušak, L»šinj (3), Vrbnik na otoku Krku (5), Tinjan (7), Sv. Matej na Kastavščini (10), Sanvičenta (B), Žminj (9), Boljun (7). — V ponedeljek bodo volili: Unije (1), Krk Vrh (4), Dobrinj (7), Čepić (6), Klana (4), Lovran (6), Barban (8), Filipan (8), Pomjan-Mare-zige (7), po vsej občini Buzetski (30). — V torek bodo volili: Sveta Nedelja (9), Volosko (5), Kan-fauar (6). Za naslednje dni prijavimo v torek zjutraj.
Vprašanje d j slavnega poštnega ravnateljstva.
Mnogokrat nam prihajajo pritožb«, da noki uradnik na postnem uradu v Tergestejn dosledno zavrača
nakaznice, ako ja tiskanica nemško - italijanska, adresa pa slovenska. Morda se predpisi res glase tako, ali konstatovati moramo, da drngi uradniki brei prigovora viprejemajo take nakaznice. Od kodi ta razlika?
Toda nekaj druzega smo hoteli vprašati si. postao ravnateljstvo. Slovenec iz Kranjske je do-šel v Trst. Slovenske tiskovine ne more dobiti, recima na Corsu, slovanske adrese ne sme zapisati »a italijansko tiskovino, laške ne more napraviti, ker ne zna laški. Kaj mu je storiti? Kako prihaja j avstrijski davkoplačevalec do tega, da mora, ali | iskati in najemati in plačevati druzega človeka, i ki naj mu spiše adreso — ali pa iskati nemško-j slovenske tiske vine Bog ve kod — kako prihaja i avstrijs i davkoplačevalec do tega, da mora še le premagovati take težave, ako se hoče posluževati javnega državnega zavoda ?!
To smo hoteli vprašati slavno poštno ravnateljstvo.
Tržaški magistrat — in dalavake bukvice.
Zopet imamo dokaz pred sabo, kako 8e nam kroje državljauske pravice, ko nam jih daje slavni mestni magistrat v Imenu države.
Slovenski delavec, Tržačan, ki je potreboval delavsko knjižico, zahteval je od tržaškega magistrata, da mu jo izda nemško-slovensko. Dotični uradnik mu je odgovoril, da v Trstu ni potreba slovenskih delavskih knjižic, da tukaj smo „trije-štini" ; kako da more kakor „trijestin" zahtevati slovensko delavsko knjižico ? I Delavec poštenjak mu je odgovoril na to, ako mu ne dajo na magistratu slovenske delavske knjižice, da se pojde pritožit na namestništvo.
Uradnik mu je odgovoril na to: „Pojte le, saj imate Čas ter je lepo vreme".
To ni splašilo delavca, ki je šel naravnost na c. kr. namestništvo, kjer so mu izročili takoj nemško-slovensko knjižico.
A kaj mu je to pomagalo P Na magistratu sprejeli so sicer nemško-slovensko knjižico, ali izpolnili so dotične rubrike — italijanski 1
Tako postopa tržaški magistrat — v imenu države 1
Opozarjamo visoko vlado na tako protizakonito postopanje magistrata, katero nam podaje zopet dokaz, da bi potrebovali okrajno glavarstvo ne-le za okolico, nego tudi za — mesto tr-žaškoll
Našim delavcem pa priporočamo, da varujejo svoje narodne pravice v Trstu.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi jutri zvečer svojo veselico v prostorih gostilne »Gospodarskega društva" na Greti, Lepi program tej veselici smo že priobčili, opozarjamo le, da se ista prične ob 7. uri zvečer.
Iz Rojana nam pišejo: V poročilu o veselici društva „Zarja" je po neljubi pomoti izostalo ime jednega sođelovalca na igri, ki je imel jedno glavnih ulog in kateremu je priznati veliko zasluge na lepem vspehu. To je tajnik tega društva, gospod Josip Petri č. Prosim, priobčite to, da ne bode krivice nikomur.
Šaljivi „Brivec" št. 5 brije volilce, kandidate in razne agente; prinaša lepo sliko „kako je Žid Maušel opeharil ubozega Madjara". „Brivca" dobite za 5 nč. tudi v tobakarni na Balvederji in pri Afriču (Campo Maržo).
Novi bankovci aa krone. Avstro-ogerska banka je predložila obema finančnima ministroma nove bankovce po 10, 20, 100, 200, 1000, 3000 iu 5000 kron na odobrenje. Čim ministra adobnta načrte, prično se tiskati novi bankovci.
Poskašen samomor v zaporu. Včeraj so zaprli zaradi izgredov 24letno natakarico Josipiao Antončič. V zaporu si Jo dekle s koščekom stekla narezala člen leve roke. Toda paznik je to opazil takoj ii je preprečil, da si ni na ezala žile. Jet-niški zdravnik jo je poslal v bolnišnico, dasi je rana povsem lahka.
Nezvest občinski blagajnik. V Krakovem so včeraj završili skoutracija občinske blagajne. Pokazalo se je, da je blagajnik Kloaovakij poneveril 49.000 gld.
Našel sa je v Četrtek ob 11. uri in pol pred-poludne blizo postaje sv. Andreja zavoj različnega blaga, katero se nahaja pri g. Josipu Valič v fl-naučui kasarni Campo Marzio št. 2., kamor uaj se obrne, kdor je pozabil ali zgubil tak zavoj.
Rabijatan obtoženec. Te dni ae je pred sod-
nim stolom v PoŠti vršila razprava zoper nekega Karla Kubzo, obtoženega tatvine. Kakor priča je bila zaslišana na tej razpravi vratarica Franica Neroszla. Ko je le ta završila svoje svedočeuje, skočil je Kobza prednjo in zakričal nanjo, naj mu pogleda v oči iu naj mil še jedenkrat pove v lice, vse to, kar je bila prej povnlala, ako ima pogum za to. Žena je mirno ponovila svojo svedočbo njemu v lice. Obtoženec je na to skočil kakor besen in jej je pljunil v obraz, sakričavši : .Tu imaš, vlačuga!" Sodišče e dalo Kobzo staviti takoj v železo in ga obsodilo zaradi žaljenja priče v prisotnosti sodišča na 14 d ij strogega zapora v tamni celici, poostrenega postom. Zaradi tatvine pa mu je priznalo 6 let težke ječe.
Otrok — samomorilec. V peštanski kadetui šoli se je te dni ustrelil 15let,ni gojenec Aleksander Matyaczko, Ostavil je pismo, v katerem izjavlja, da ga — nesrečna ljubezen tira v smrt. (!)
Cesarska rezidenca v Krakovem. Kakor znano, sklenil je bil deželni zbor gališki sijajno urediti stari kraljevski grad v Krakovem, ter prositi cesarja, da ga izvoli vsprejeti kakor svojo rezidenco. Sedaj poročajo iz Lvova, da je Njeg. Vel. cesar brzojavnim potom odgovoril deželnemu maršalu gališkemu, da jemlje na znanje sklep deželnega zbora, zajeduo pa izraža deželnemu zboru Svojo cesarsko zahvalo na njega patrijotiskem ln dinasti-škem mišljenju, izraženem v tem sklepu.
Zopet jeden slučaj madjarskega veleizdajstva. Iz Lošonzca poročajo o naslednjem, skoro nevero-jetnem dogodku. Nedavno je bil pozvan v dejansko vojaško službo novinec v rezervi Neumann (Žid 1) Ko «o mu bili dali vojaško opravo in jo je nadel nase, stopil ja pred kapitana in rekel: „Jaz sem prisegel o g e r s k e m u kralju, ne pa avstrijskemu cesarju!" To rekši, si je strgal črno-rmene vrvice s hlač. S početka so mislili, da se mu meša; ko pa bo se osvedočili, da je pri zdravi pameti, stavili so ga pred vojno sodišče in ga deli za šest mesecev pod ključ.
Sodnijsko. Po noči od 19. na 20. decembra min. 1. vtihotapili so se 20!etni dijak Fran Stran-ščak, 171etni zidar Fran Bertok in 181etni zidar Ernest Franceskoni na dvorišče tvrdke G. Galatti in ukradli 43 komadov surovega železa, vrednega 20 gl. Sodišče je v včerajšnji razpravi spoznalo krivimi vse tri obtožeuce in obsodilo Stranščaka in Bertoka vsaeega na 2 meseca, Franceskonija pa na 6 tednov ječe.
Psi za naše orožništvo. Z ozirom na razne slučaje, v katerih so hudodelci umorili tega ali onega orožaika, pričeli so kompetentni krogi ua Dunaju misliti na to, kako še bolje oborožiti ces. kr. orožnike, da bi se mogli braniti ue-nadnega napada. Mislili so dati orožnikom vrhu vsega orožja, ki ga imajo sedaj, še revolver, toda ta misel se je opustila, kajti spoznalo se je, da orožnik niti ae bi mogel rabiti revolverja, ako bi ga nenadoma napadlo več oseb. Sklenili so zatorej, da poskrbč orožnikom primerno izvežbanih velikih psov. Psi bi bili — že zaradi finega svojega nosu — orožniko« velike koristi posebno na patruljah.
Najnovejše vesti*
Trst 20. Na volitvi v III. razredu je bilo oddanih: 1171 glasovnic za progresovce, 865 za konservativce, 248 mešanih, 50 belili in 18 slovenskih.
Trst 20. Gospod Gairinger je že izvoljen v tretjem razredu za mesto. Nezmiseluo bilo torej, da bi ga zopet volili v III. okraju, kakor hote odpadniki.
Dolina 20. Tu je jednoglasno izvoljenih 15 voliintn mož za V. kurijo in 15 za kmečke oočine.
Tinjan 20. Tu je enoglasno izvoljenih 7 naših mož za V. kurijo. Oddanih je bilo 753 ^laauv;
London 19. Curaon je prijavil v zbornici poslancev, da zastopniki vlasti so dali Turčiji nasvet, da naj se vzdrži vsake prenagljene akcije.
At n 19. Ker Turčija zbira vojske ob meji, nadaljuje Grška s pošiljanjem vojakov ua Kreto iu v Tesalijo. Prebivalstvo prireja patrijotiške pojave odhajajočim vojakom.
Kaneja 20. Grški vojaki so vzeli utrdbo Vou-koliea. Padlo je 11 grških vojakov, jeden poiočnik je bil težko ranjen. Turkov je padlo 100, 250 je ujetih. V Rethymu Be nadaljuje plenjenje krščanskih hiš. Konzuli zahtevajo ladij.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dnaajika cest«) katara »o bila odlikovane i NajriUjim priznanjom Nj. C. in k Tia. prc|aan« goape preatolonaMudnice-adora nadrojTodinj« «T fttttfaanij* Steklenica Telj* '>0 kr.
Tvgovlnak« brzojavk« in v iall.
jgudlmpsita. Pšenica sajenen 7 54 7 56 t ».mi«.* t* •pomlad 1*97 «.08 do 80« Ore« za spomlad 6'14—fl-16. K4 spomlad 6.70—6.72. Koruza m maj-juni 18«?. S.90'3.91
Fieniofc, oou od 7» kil. i. 8 ju -8 31 od 79 kile. §.40—8-45. od 80 kil. f. 8-45—8 50 od 81 kil. f. 8'50 •-65 , od aH kil. for. —.— — ,—. Uzmuti 8*10-8-— prnsn 5'65--6-10.
PSenica : rastoča 10 nč. dražje, povpraievanje živahno Prodaja 35000. mt. st. Rž 5 nč. dražje. Jeiaea in oves stalno. Vreme: lepo.
rnjja. Neratjnirani sladkor lor. 12.07—1210. Za naj f. 12.20.
Piv.gtt. f*.ntrirujju,i no* i, po.tiui iju* » Trat s «n- T.-ni odpošiljat-^ preeej f, 31 50 82'— Cono*««* 83 2533 75Uotvorm H4'25-~\ V	votlih 36-— bolje
Trs. dava d.mtoa ){oo i H»nra;i) 7.a februvar 50 — r: juni 60.75.
flaribnrg. Bnnto* good av«rfrf- /-mare 48.25 za maj f. 48.75, za septembar 49.75 za decembgr 50.— .
ZAHVALA.
Podpisano prerisedniStvo se zahvaljuje naj-iskreneje vsein onim, ki so blagohotno sodelovali na veselici dne 14. t. m., ter so se svojo tmdo-Ijubivostjo in požrtvovalnostjo pripomogli do toli lepega vspeha v moralnem in gmotnem pogledu. Bog jim poplačaj njih trud in njih rodoljubje.
V Rojanu, dne 18. februvarja 1897.
i- redsednlitvo pevskega društva „Zarja".
Josip Katalau,	Josip Petrič,
predsednik.	tajnik.
Tvrdka M. Truden
išče 14-16 letnega praktikanta za pisarno zmožnega slovenščine, lnščine in ako mogoče tudi nemščine. Lepa pisava poglavitna stvar.
m
m
Bunajaha bonu aO februvarja it97
danes	včeraj
i)rinvui dolg t p»pirju .... 101.15	100.55
n n J arebru .... 160 60	100.80
itstrijska renta t zlatu . . 123.—	122.80
„ v kronah . . . 100.—	1G0.50
Kreditne akcije.......36tf.25	359.25
London 10L«t........laO—	1„J0 06
Napoleoni.........{4.54	9.54
?0 Ji.ark .......11.75	11.76
00 itnlj. Ur ..... 4505	45.05
Prijateljem dobrega Tina!
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sva prevzela dobro znano gostilno .Luzzietta" poprej
I. Stoka na piazzeta Cordaiueli št. 3 kjvr bodova točila najboljša vina in sicer: dalmatinsko Lissa apollo po 40 nvČ. liter, •	belo po 48 nvč. „
Istrsko.....po 44 nvč. *
zraven te«;* d i žala bo Jeva tudi izvrstno pivo ter izborno kuhinjo.
2a\ mnogobrojni obiak mestnim kakor tudi o-količanskirn gostom priporočata se naj tople je udana
«Janlco Zadnik lastnik.	«T. Čok, vodja.
Wertheimov šivalni stroj na dvojen prl&itek
Nemški faliriknt prve vrat« za domačo in obrtno rabo, rnzpoiiljam z Daaaja na vse kraje avitro-ogerska
monarhije.
stnj na noge z visokim držalom stroj na roko z visokim držalom stroj z ladjico na krog
35 g!. 50 nč. 31 gl. 50 nč. 49 gl. - „
flOdnsvna poskuinja	51etno jamatvo.
Vsak stroj, kateri ione ob**"* iZTr8tno v času pOBkuinje, vzamem nazaj na moje stroške. CeQj|c jn šivalni uzorci dobiti je na zahtev. Razpošiljalna hiša šivalnih strojev Lola Strauas
trgovskosodno protokolirana firma oakr' ovalec druitva c. k. državnih uradnikov. DUNAJ, IV., Margarettenetrasse it. 12 gs.
Šorli Anton
lastnik kavarne „Commercio"
odda za drugo berilo 2 iztisa „Slov. Naroda* , „ tretje „ 1 iztis »Narodni listi" „ , „ 1 ,, »Zlata Praha".
G. T o n n i e s
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta : žapre iii stroji za obdelovanje lesa.
Ivan, Godina
limar
HT Trst vla OluUa A t. 21.
izvršuje vsakovrstna dela: za zgradbe, za rabo po morju in \ ri obrtnijah, tako nove kakor za popraviti; bodisi iz jednostavne ali dvostrokega pleha, zinka, lumarina, medi, bakra itd. Izvršuje k o p k e in sisaljke po naročbi. Prodaja vsakovrstne posodo za kuhanje itd. Vse po najnižih cenah.
Davno skuftono dijet. komnet, sredstvo (za naribanje) za oja-^ če njo in kropljenje žil in kit 1 človeškega telesa,	J
Kwizde fluid f .
Znamka kača (fluid za tonil s te) Rabljen z vspehom od touristov, kole-sarjov in jezdecev zu ojačenjo in okrop-
ljenje po daljnjih potih. Cena '/, steklenico 1 gl, V, »tok. 60 nč.
Dobiva so pristen v vseli lekarnah.
Glavna znlo ta i	O
Okroina-lekarna, Korneuburg pri Dunaju.
Zaloga pohištva
tvrdke Aleš san dr o Levi Min »'i Tret. Via Rlbergo, 21 le Plazza Veeohla it. 8 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega i»-ielka. Bogato skladišče ogledal m vsakovrstnih slik. — Ha sahtevanje ilustrovan cenik EaBtonj in franke. Naročene blago stavlja se parnih, ali na železniško postajo, ne da hi za to računil stroške.
Prvi n najstareji
fotografično - umetniški zavod An t. Jerki5a
v Gorici na Travnihn it. 11 (poleg nadčkofije) prevzetna r«a t fotografično atroko spadajoča dola do naravno velikoBti. Izdeluje nadalje fologratije na porcelan, na brošo (po najnovejši iznajdbi), na platno, na »vilo itd. Akvarele in oljnate alike ; posnema po atarik fotografijah pomanjševalno ali povečovalno na najukuBneji način. Jamii za neprekosljivo delo. — Cene poštene.
Njegova Svetost Papež Leoo XIII.,
sporočil je po avojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekernarje Plccoliju v Ljubljani najttrčnejo zahvalo sa
Njih Svetosti vpoalano
tinkturo za želodec.
Omenjoni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medioine so Piccolijevo tiukturo za ielo-deo preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo zh želodec, katora krepča žel dec, pomnožuje
tek, >er povspešuje preharanje iti čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvft., l'J steklonic, z žavitjem I flld. 36 nvfi. ; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 flid. 26 nv6.
Najvišje priznanje
lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirpjevnlcu kapljic za sobe, katere je zadovoljnim vBpehom Nj. c. kr. Vis. p ruj n sna gospa prestolona-slednica-udova nadvojvodinju
Štefanija
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 I1VČ., 10 ste-klenic I gtd. 50 nvi.
LEKARNA PI000LI
„pri angelju"
v
Ljubljani Dunajska cesta.
Liniment Capsici comp.
m sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstne, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vsak lekarnah. Zahteva naj ae blagovoljno to »pločao priljubljeno domače aredntvp *a kratko kut
Richterjev liniment s Mm"
ter naj ae previdnostne viprejmejo le take steklenico kot pristne, ki imaje znano varstveno znamko „sidro".
Ricliterjeva lekarna
,Pri zlatem levu" ir Pra^l
SVOJI K SVOJIM!
Acqnedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
NO vo skladliie
vir OLJA
kisa in. mila*
Prodaja si- na drobno in na debelo. C • a • :
olje jedilno: po 28 n6. lit,, fino po 32-36 nč. lit., finejše po 40 44 nč. lit, namizno pol fino po 48-52 nč. lit., namizno fino po 56-60 nč. lit., namizno ex-trafino po 64-68 72 nč. lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi narsčila, na dom franko pustili, na posodo vrč iz kositarja. — Ker je blagci prve vrsti, Be toplo priporoča slav, občinstvi. Udani Anton Biroa
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o 6er n I ovet'4 (Mlllefiorl).
Cisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, čh poče v želodcu, kakor proti Hlabomu probavljanju in beinoroidam. Jedcu omot zu ozdravljanje. stoji 60 nč, ter se dobiva v odlikovani lokami
PRAX«)nBER „Iti dn Siri" Trst. veliki trg.
Lantnik kensercij linta .Kdinost". 'y..l«vat«l| in odu:ov«iri)i urednik: Fran Goduik. — Tiskara« T>olena v Trata.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
Državna ieleznloa. (Postaja pri sv. Andrejo). Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.30 predp, v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak,
8.35	„ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpolj brzovluk v Pulj,
Divačo, na Dunaj, v Boljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol, v Divačo.
DOHOD:
8.' 5 prc>dp. iz Ljubljano, Divače. Horpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja, li.15 „ iz H"r■<']', Ljubljaie, Dunria. 7.05 popol. is Pulja, Ljubljane, Dunaja, 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljano, Lokalni vlak ob praznikih:
8.36	poiol. iz Divače.

Via Niova na vogala vfa S. Lazzaro
Novenaročbenajmo- , dernejšega blaga za zimsko sezono s« nam uže prišle in. ao: Flanela, ankao, volnen« tkanine za gospe in goepodo.Ve-liki izbor ovratnikov in avratnic vsakovrstne barve in ve-likosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarko Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu čajnim naročnikom so priporočata udana Aite & Zadnik.
dor želi kupili
slantoreznico, mlatilnico, gepe\j, trienr ali sploh kak potrebni in koristni kmetijski stroj,
.iaj zahteva prvi »loveuski cenik naj-'uovejiih atrojpv od prv« in jedine slav. zaloge kmetijskih strojev na Goriškem,
Framj® ©fifeofua^® v ©©Hd
(začasno Via Fornica 12.)
Zastopniki se iščejo.
Javna zahvala.
Rodoljubi 1 Udanostuo podpisani se zahvaljuje prav od srca preslavui »Edinosti" za objave ogla-fov svoje na novo odprte trgovine z oljem, milom itd. na drobno in na debelo. Nadalje se jej zahvaljuje za odjenaatelje, katere si je pridobil od straui omenjenega lista, da ga blagovolijo o-t^kovaji še nadahje s svojim kupovanjem. Prepričan je prav gotovo, da jim njegovo blago kakor tudi cena in točnost v pestrežbi pove^m zadovolijo, Z odliCnim sooštovanjem Antćh Sirca.
Na prostoru Ralli-jevem
MUZEJ TBABER
Anatomija — patologija, mehano-
plastična nad 1000 predmetov. Odprt od 9. predpolndne do 9. ure zvečer. Ob petkih samo za gospe.
Ustopnina 20 nvc. vojaki in otroci 10 nvč
Vsak
kdor ljubi okusno kavo. b.o8e | zdrav ostati in si kaj pribrani ti.
Prilog broju 22. „Edinosti".
povije viasti i brzojavi o izborili za carevinsko vieće.
Izbori izbornika ili fidncijara veo! po obavljaju o<l ponedjeljka u raznih j občinah ' Istre. Danas i drugi tjedan , obaviti će se skoro svi, i za petu kuriju i za kuriju izvanjskih obćina. U koliko nam je poznat uspjeh za jur obavljene izbore fiducijara, mi ga pri-občujemo. Molimo istodobno prijatelje, da nas obavieste odasvud, Čim budu gdje izbori izbornika obavljeni. Moriju tim opominjemo, gdje je još na vrieme, naše ljude, osobito u onih obćinah, u kojih upravljaju Talijani, i u kojih se svakomu biraču pošilje posebno pozivnice, da razvide, ili dadu razviditi, <la li su to pozivnice točno pisane, da li se naime slažu sa listinami. Neka to pogledaju kod obćine, ili još bolje, kod kapitanata, i nek dadu izpraviti pozivnice, ako su krivo pisano, ako se no slaže posve ime i prezime, mjesto, kućni broj, u obće sve, sto jo u listinah, ili' takodjer, ako nije sve jednakim načinom pisano. Izkustvo nas ući, da treba sve to učiniti, ako se neće, da bude naših prevareno i odstranjeno od izbora.
Upozorujemo ujedno sve naše, nek gledaju, da svi birači učine svoju dužnost, da svi dodju k izboru, da se svi skupa drže, da svi složno glasuju, da se nijedan ne izgubi, da se nijedan ničim ne dade prevariti. Spletke naših protivnika su tolike i takove, da se ih unapriednit pomisliti neroože. Ništa neka im nitko no vjeruje. Niti se ne uznesti il zanesti, da će se pobjediti, niti nezdvojiti, da će se propasti. Učiniti svoju dužnost složno s drugimi, pak što Bog da i sreća junačka. Veliki se čin obavlja. Na nas je svih, du bude taj čin sretno za naš narod obavljen.
Kandidat naš za petu kuriju je poznat. To je dr. Alatko Laginja. Koj nije za njega, taj je za našega ljutoga protivnika dra. Mata Bartoli-a, za žestokoga Talijana, onoga, koji bi liotio, da so s izbori pokaže, da je Istra bila, da jest i da ostaje talijanska. Mi moramo dokazati, da to nije istina, nego da je Istra po velikoj većini naša, hr-vatsko-slovin^ka. A to ćemo dokazati, ako svi dod emo glasovati i ako glasujemo za poštene muže, za fiducijare, koji će dati svoj glas za zastupnika u petoj kuriji dru. Matku Laginji, a u kuriji izvanjskih obćinah dvim njegovim drugovoin, dvim njegovim hU-inišljenikom, koje bude za takove pro-
glasilo političko družtvo „Edinost* i uredničtvo „Nah Slogea u Trstu. Ti muževi bili će odani svetoj katoličkoj vjeri, prejasnomu našemu česani t kralju Franu Josipu I. i cielej njegovoj kući, i zauzeti za duševni i tjelesni napredak našega hrvatskoga i slovinskoga naroda u Istri.
Na djelo birači po cieloj Istri!
Bog, vječna Travica, jo s nami. «
4	*
Po §. 30. izbornoga reda imade izborni komesar uzeti izborne spise sobom, čim je izbor izbornika svršen, i izručiti ih c. kr. kotarskomu kapetanu ili upravitelju. Ovaj pak c. kr. kotarski kapetan ili upravitelj ima potvrditi, da li se je izbor obavio zakonito ili ne. Ako nije izDor zakonito obavljen, onda ima razpisati ponovni j izbor. Naši ljudi neka paze, kako ae izbor, obavlja. Ako im ae dopusti, neka upozore i Izboruu komisiju, osobito izbornoga komesara, kad opaze kakvu očitu nezakonitost. Svakako pak neka si točno zabilježe, što se nezakonita dogodi, pak neka to odmah pismeno prijave c. kr. kotarskom kapetanu ili upravitelju, i neka prepis onoga, što
prijave, pridrže za možebitnu dalnju porabu. *
* *
Kakvo sve oružje naši protivnici Talijani rabe, kaže i ova iaž, koju su neke novine puljske i tršćanske subotu i nedjelju 11 sviet raztrubile. Kekle su, da je dr. Matko Laginja težko obolio, paJe da je poludio. A to se je po Istri i drugud čitalo nedjelju, onda, kad je dr. Matico Laginja živ i zdrav putovao na sastanak u Bademu i obilržavao ga pred množinom naroda porečkoga kotara. One talijanske novine pokazale su se i opet lažitorbe, kakovim se nikad nesmije vjerovati, kako niti onim, u čijoj službi se nalaze, našim
protivnikom Talijanom.
+
* *
Što i kako Talijani s nami misle, kaže proglas na izbornike, kojega je pulj-ski , Giovine Pensiero' donio subotu debelimi slovi na prvoj strani. Tu laže i kleveće proti muževom naše stranke, i svr-šuje, da se sa izbor-un osobito u petoj kuriji ima pokazati, da Istra bijaše, jest i da ostane ta:ij mska zemlja. Dakle to je program iistaivkih Talijana: pokazati, da je Istra talijanska i da moia ostati. Za dobrolit naroda, za njegov napredak njih nije ni malo briga. Narod neka makar od glada pogiba, samo da je Istra talijanska. To piše rečeni list, tako je govorio j >š 21. junija 18DG. dr. Jiartoli, talijanski kandidati za obdu kurilu, ^-to je našega roda, lavi, vjere i jezika, to ne sinij za njega glasovati, ako si neće rinuti nož u svi'je vlastite prsi.
*
# *
Izbori flducijara za V. kuriju.
Niže priobćujemo uspjeh izbora u pojedinih obćinah (sekcijah), u koliko nam
je to do danas (subota) poslije podne u 6
sviti poznato :
Politički kotar Volosko :
1.	Obćin i .fdsano izabra j e d n o g 1 a s n o dne IH t. uij. nagih narodnih fiduci-jara 8.
* *
*
2.	Obćim Materija izabra dne 18. t. inj. j e d n o g l a s n o naših narodnih fiducijara 11.
«
* *
3.	Obćina Kastav:
a) Sekcija: Kastav izabra dne 18. t. m j. flducijara kremenjaka naših 13. Nakon izbora primili smo od tamo sliedeću brzojavnu viest:
Presjajno pob jedili smo sa preko tri stotine glasom proti desetak zavedenih, koji su otišli pokunjeni i osramoćeni sa birališta. Kastavei osvjetlali su si ponovno junačko lice, pokazao put ostaloj bradi širom Istre. U narodu vlada silno oduševljenje, h>j<>- nalazi oduška n burnih uzklicih: Živio Laginja! Živio Spinčić 1 . b) Sekcija: Dolnji Rukavac izabra dne 19. t. mj. sjajno dičnih naših fiducijara 6.
c) Sekcija : Sv. Matej izabra dne 20. t. inj. skoro jednoglasno odlučnih naših fiducijara 10.
(Sekcija Klana bira u ponedjeljak dne 22. tek. mj. Budućeg dedna biraju ostale obćine ovoga botara).
*
* *
Politički kotar Pazin:
1.	Obćina Boljun izabra danas 20. t. mj.
dičnih naših fiducijara 7,
* *
2.	Obćina Tinjan izabra danas 20. t. mj.
čestitih naših fiducijara 7.
*
*n *
3.	Obćina Žininj izabra danas 20. t. mj. naših odlučnih fiducijara 9.
(Ostale obćine birati će za petu kuriju i za izvanjske obćine u ovom kotaru budućeg ćedna i početkom marča, kako bijaše javljeno u zadujem broju „Naše Sloge".)
*
* *
Politički kotar Kopar:
1.	Obćina Hod birala je dne 18. tek. mj. 6 protivničkih fiducijara. Nakon izbora brzojavio nam je prijatelj, da su tamošnji Umjeli i talijanaši počinili silnih nasilja, da je dapače i krv tekla. Pobližih viestih neimatno od tamo.
* •
2.	Obćina Kopar imala je birati dne 18. tek. mj. u dvih sekcijah, t. j. u Kopru
i kod sv. Mihovila izvan grada ukupno 'JI fiducijara t. j. u gradu 15, a vani (i. U gradu iiuali su birati gradjani, a vuni seljaci iz okolice, skoro sve sami naši Čest'ti Slovenci, koji su nas uvjeravali, da će pobjediti, ne bude li
n
1 7
1
i
11
L
iO
7/
-J (p
/c
4.
neurednostih i nezakonitostih kod iz-1 bova. Ali reč bi, da se je dvojba naših obistinila. J »i ral i s u naima, u aiiud'io 18. svi skupa 21. tiducijara, (ličini sti dne 19 bez tlu su »uši znali, zabiali z;i iz
Vanjsko obć ih- 'i1 tcij \r.\. *
# *
3.	Ohdim lzola izabra dne 19. t. mj. 13 protivničkih fiducijara. Naši izvanjski birači iz Kortah podnesli su, čim bijaše izbor proglnSi-'n, duo lft. t. nj. molbu na c. kr. kotarska glavarstvo u Kopru, neka so stvori za Korte posebnu sekciju — kako to zakon dopušča — jer da se izvanjski birači ne
ufaju pred talijauaškimi gradjani u Izoiu, nu red bi, da se nije toj opravdanoj i
zakonitoj želji zadovoljilo. *
* *
4.	Obdina Dolina izabrala je dne 19. I.
mj. narodnih naših fiducijara 15. # *
*
5.	Obdina Pomjan razdieljena je u dvie sekcije ; sekcija :
a)	Marrzigc birati će dne 22. t. mj. 7 fidoo'jarn.
b)	Šmarje birati ć * 24. t. noj. 6 fiducijara.
* *
*
6.	Občina Piran razdieljena je u dvie sekcije.
a)	Piran bira dne 22. t. mj. 21 ii-ducijara.
b)	Kaštel dne 24. t. mj. 4 fiducijara.
* *
*
7.	Obcina Milje vazduljena je u dvie sekcije t. j.
a)	Milje bira due 23. t. mj. 10 fiducijara.
b)	Škofije dolnje dno 25. t. mj. 5 fiducijara.
* * *
8.	Obdina Dekani bira dne 24. t. mj. 12 fiducijara.
Politički kotar Poreč:
1.	Obiina Oprtalj razdieljena je u dvie sekcije:
a)	Oprtalj birati će dno 25. t. mj. 7. fiducijara.
b)	Zienj dne 25. t. mj. 4 fiducijara.
* * *
2.	Obdina Vrsar razdieljena je u dvie sekcije.
a)	Vrsar birati će dne 25. t. mj. 5 fiducijara.
b)	Sv. Lovreč pazmatidki dne 24 t..
mj. 5. fiducijara. * *
3.	Obdina Motovun razuieljona je u dvie sekcije:
a) Motovun birati će dne 24. t. mj. 7 fiducijara.
* b) Karojba dne 26. t. mj.4. fiducijara. * *
* • ■
Obdina Višnjan razdie'jeua je u dvie sekcije':
a)	Višnjan birati će dne 26. t. wj. B fiducijar u
b)	Sv. han od »term dne 25. t. mj.
3 fiducijara.
* *
*
5.	Obdina Gr^žnjan i-irati će dne 1. m aro a 7 fiihu'.ijara.
* *
*
6.	Obdina Poreč razdieljena je na tri sekcijo :
a) Poreč birati će dne 2. uuuča 8 fiducijara.
Politički kotar Kopar:
1.	Občina Kopar birala je u Lazaretu dne
19. t. mj. 6 protivnih fiducijara.
2.	Ob Hna Iloč birala je dne 19. t. mj. 6
protivnih fiducijara.
#
* *
3.	Obdina Izola birali je u Kortah dne
20. t. mj. 2 na5u narodna fiducijara. *
+ +
4. Obdina Piran birati će u Kaštelu dne 25. t, mj. 5 fiducijara.
Izbori fiducijara za izvanjske obćine: Politički kotar Volosko:
1.	Obdina Jelšanc izabra dne 19. t. mj, jednoglasno 8 naših narodnih fiducijara. Živili sviestni obćinari Jel-šanski.
*
* *
2.	Obdina Materij'* izabra dne 19. t. mj. jednogla.no 11 naših narodnih lid'U'ijav , fco.'i će sa ostalom braćom složnu L^^rfti naredne predlo-ženike. S^^lffl^ivili 1
(Z:i ostf.jjb občine kotara b!:n3e javljeno u zfofi'jem brojiC^N. 81." kad će birati. \#
Brzojav rNaše Sloge".
Sv. P tar u Šumi: Obdina Tinjan izabrala 7 naših jednoglasno. Glasovalo je blizu 80i) biraču. Mir uzoran. Naš red je jamstvo, da uašeiuu puku ustreba oružuika.
Birači.
b) Badema birati će dne 1. marSn
4 fiducijara.
ci Tar birati će dne 3. marca G fi-d unijam.
* *
t> i 7. Obdina ViZina !a birati će dne 2 inaiva
7 fiducijara.
Politički kotar Pula.:
1.	Obdina Pula sa okolicam bijaše raz-i} 'Ijeua na 8 sekcija za 78 fiducijara.,
Od tih izabr.no bijtSe u trih sokci-cijali nabili navodnih fiducijara 20 a ^ i prolivuickih 58. Izbori sa vršili dne 10 17. i 18. t. mj.
*
* *
2.	Obcina Sanvičenti bira danas (20. t. n-j.) 5 fiducijara.
♦
,9. Obdina Vodnjan razdieljena je u dvie sekcijo :
a)	Vodnjan bira danas (20. t. mj.) 10 fiducijara.
b)	Karnica, Filipan, Marčaaa i Ro \>rija biraju dne 22. t mj. 8 fiducijara.
*
* *
L Obdina Bale bira dne 22. t. mj. 5
fi lucijara.
*
£
5.	Obdina Barbama bira dne 22. t. mj. 7. fiducijara.
*
* *
6.	Obdina Kanfanar bira dne 23. t. ;wj. 6 fiducijara.
7.	Obdina liovinj bira due 23. febrara 19 fiducijara.
Politički kotar Lošinj:
1.	Obdina Baška izabrala je dne 18. t.
0 mj. jednoglasno naših fiducijara8.
* * *
2.	Obdina Pimat izabrala je dne 16. 1.1
rmj. jednoglasno naših fiducijara 5.
* *
« .
3.	Občina Vrbnik izabrala je danas (20. j
mj.) jednoglasno naših fidu-
* ci jara 5.
* *
*
4.	Obdina ('res razdieljena u tri sekcije, birala je u Cresu 16. t. mj. (12 fiducijara) ; u Belom dne 19. t. mj. (2 fi ducijara). Uspjeh nara nije jošte poznat. U Sv. Ivanu birati će se dne 26. t. mj. 3 fiducijara.
/'2V
*
* *
5.	Obcina Dolina birala je dne 20. t. mj.
15 naših narodnih fiducijara. *
* *
6.	Obdina Dekani birati će dne 25. t. mj. 12 fiducijara.
(Za obćinu Buzet javili smo u zadnjem broju.)
Politički kotar Poreč:
1.	Obiina Oprtalj bira dne 27. t. mj. 11 fiducijara.
* *
2.	Obcina Vrsar bira dne 27. t. mj. 8 fiducijara.
* *
3.	Obcina Motovun bira dne 27. tebrara 9 fiducijara.
*
* *
4.	Obdina Višnjan bira dne 1. mar ča 8 fiducijara.
* * *
5.	Obdina Grošnjan bira dne 3. marča 8 fiducijara.
* *
6.	Obcina Pored bira u Novoj Vasi dne 4.
marča LO fiducijara.
#
* *
7.	obdina Viiinada bira dne 4. marča 3 fiducijara.
Politički kotar Pula:
1.	Občina Pula bira u Šišanu dne 27.
febrara 15 fiducijara.
*
* *
2.	Obdina Sanvičenti bira due -95. febrara
6	fiducijara.
*
* *
3.	Obdina Vodnjan bira dne 24. t. tuj. 8 fiducijara.
*
* *
4.	Obdina Hale bira dne 22, t. mj. 4 fi-ducijtra.
* * *
5.	Obdina Barbana bira dne 22. t. inj.
7	fiducijara.
6.	Obdina Kanfanar bira due 24. t. mj. 6 fiducijara.