I Nekaj iz mojega življenja. | ¦ ¦ l Piše M. Hupfensteiner. J ¦ k •„„.........................................................J1 Dali so me stariši učit čevljarstva pri nekem bogatem mojstru v G . . . Dolga so bila Štiri leta učenjain grenka tudi, aprestal sem jih vendarle. Delal sem še kakih pet mesecev pri svojem mojstru, kot pomočnik. Pri vsakem delu je treba človeku izkuSnje, katero si pa človek sčasoma pridobi. Tudi čevljarček mora delati in videti vsakovrstne čevlje, da je dober in obiskan mojster. — V to svrho mora po svetu, ker ravno v širnem in daljnem svetu človek največ vidi in sliši, kar mu zelo koristi, če ne prej ko v sedmih letih. Tako sem sklenil, da se podam s culico po svetu, da se v svojem delu še bolj izurim. Poslovil sem se od mojstra, ki mi pri odhodu stisne nekaj okroglega v roko in se podam domov k starišem, katerim sem naznanil, da grem na rajžo. „Hodil bom kake dve leti", sem jim rekel „in potlej se vrnem domo?." Dali so mi veliko dobrih in lepih naukov denarja pa nič. In ravno zadnjega je človeku pri potovanju najbolj potreba. Bil je lep pomladanski dan, ko jo krenem iz domače vasi na glavno cesto. — Kam in kako, tega sam nisem dobro vedel. Bom pač šel kar naprej, sem si mislil in če pridem do kakšnega večjega trga ali mesta, bom pa pri Čevljarskih mojstrih povprašal, če potrebuje kakšnega pomočnika. Denar, katerega sem si prihranil za pot, sem skrbno hranil in le tedaj sem si kupil sam ka) za jesti in piti, če že na nobeden način nisem mogel dobiti kako drugače — brez denarja. — Spal, večerjal in zajuterkval sem na „ferpfiegsštacijonih", kosil sem pa v različnih hišah usmiljenih ljudij. Za žejo pil sem vodo, katere je dovolj na svetu. Na parnah sem tudi večkrat spal in to tembolj, ker so bile noči po letu tople in ker se da v senu tako sladko počivati. Tako sem prepotoval jedno poletje in bližala se je jes6n. Precej vroče je Se bilo. Sadja sem dobil zelo dober kup. Enkrat s palico med veje in imel sem zrele jabolke na tleh. Pozno popoldan sem tako korakal precej utrujen proti mestu N. Pri nekem kmetu dobil sem nekoliko večerje in ob kakih jed-naj stih spravim se grozno utrujen na pod v krmo. Noge so me bolele, kajti imel sem krvave žulje in po vrhu še po čisto nepotrebnem „ volka." Ni se mi ljubilo razpravljati, ampak sezul sem samo čevlje in se tako oblečen vležem v krmo. Zaspal sem takoj. Ob treh zjutraj me zbudijo mlatiči. Vstal sem, se obul in tako odšel iz krme, da me mlatiči niso videli, kajti ti ljudje navadno radi zba-dajo čevljarčke, kar sem sam vedel iz izkušnje. Počasi sem korakal proti mestu še jedno uro oddaljenem. Hotel sem priti do njega ob kaki šesti uri zjutraj. In tako se je tudi zgodilo. Med potjo nisem srečal skoraj nikoga, dožel me pa sploh ni nobeden. V mestu je že bilo precej živahno. PestopivSi most, pridem na majhen trg in srečajo me pekarčki, ki raznašajo sveže pecivo in pa čevljarčki s čevlji, škorniinštinetni. Malo čudno se mi je zdelo, da je vsak, ki me je srečal, obstal in se skoraj na glas smejal. — Vraga, kaj sem danes tako Čuden in smešen, da se mi posmehujejo, sem si mislil. Sem vendar takšen kakor vsak dan in še nikdar se mi ni nikdo posmehoval. Čim bolj je šlo proti sedmim in pol osmim, tem bolj so ostajali otroci za menoj in se krohotali. Grabila me je jeza in vedel bi bil le rad, kaj je na meni tacega. Ogledujem in ogledujem se, a našel nisem ničesar. „Glej ga, glej ga, kakšni je zadej! 8 kurami se je menda tepel", tako so upili paglavci. Kaj pa, ko bi jaz imel kako liso na hrbtu, mi je šimelo v glavo in takoj stopim v prvo vežo, kjersleSem suknjo in jo ogledam na hrbtu. O primaraha! Grom in pojata ! — Na hrbtu suknje so se poznale dve strti jajci. Rumenjak in belak sta se lepo daleč na okoli razmazala, luščine bo se pa držale suknje kakor pečat. Zvečer, ko sem se ves utruden vlegel v slamo, vlegel sem se tudi na dve jajci, a zapazil nisem radi utrujenosti. Kaj sem si hotel! Suknje nisem mogel več tako obleči, ampak zgrnil sem jo čez roko in jo mahal po najbolj temnih stranskih ulicah do vode, kjer bi si bil suknjo osnažil. Toda s tem, da sem nesel suknjo na roki in jo mahal v rokavih, prišel z deža pod kap. Srajca moja je bila vse druga nego srajca. Umazana je bila tako, da človvek ni spoznal, ali je bila nova, bela ali siva, ali kakšna. Na lahtih bila je strgana in kazal sem radovednemu občinstvu svoje potolčene lahte. Zopet so se mi smejali in me imeli za malo prismukjenega, ker nosim sukno v roki in kažem črno srajco. Toda kmalu sem se spravil iz mesta in prišel do vode, kjer sem ribal in drgal suknjo tako dolgo, da se ni nič več poznalo. Potlej sem se pa vlegel oblečen na prod in kazal hrbet ljubemu solncu, da bi ga posušilo ; ležal in grel sem se kakor martinček.