Poštnina plačana v gotovini Speci, in abbon. post. • II Grappo Katoliški J Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 I 0 o r i c a , Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina: Mesečno L 110 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Leto VI. - Štev. 8 Gorica - 25. februarja 1954 - Trst Izhaja vsak četrtek Polom berlinske konference Berlinska konferenca se je zaključila pred enim tednom (18. febr.) in zaključila se je brez vsakih bistvenih uspehov. Glede nemškega in avstrijskega vprašanja je doživela celo svoj popolni polom. Ni rešila namreč in tudi ni približala rešitvi ne nemškega ne avstrijskega vprašanja, zaradi katerih je 'bila v prvi vrsti sklicana. Edini uspeh, ki ga je konferenca dosegla, je sporazum štirih zunanjih ministrov o sklicanju konference, ki se bo vršila 26. aprila v Ženevi in ki bo razpravljala o korejskem in indokitajskem vprašanju. Toda tudi ta uspeh je zelo majhen, kajti sklicanje še tako važne konference, o kateri se ne ve, = kako se bo končala, ne more pome- g niti posebnega uspeha, sicer bi mo- || rali smatrati tudi sklicanje berlin- = ske konference, ki se je tako neu- g spešno končala, za velik uspeh Vendar ne nesrečena berlinska konferenca bo imela nedvomno veliko dobrih posledic. Odprla je na vsak način za-padnim zaveznikom oči, da so do dobra spoznali politične cilje, ki jih zasleduje Sovjetska zveza napram svobodni Evropi, posebno pa napram Nemčiji in Avstriji. Neuspeh berlinske konference je zrušil ali bi vsaj moral zrušiti vse prazne sanje svobodnih narodov o miroljubnosti in spravljivosti kremeljskih oblastnikov. Urediti bi jih moral v prepričanju, da je le v edinosti in v trdni obrambni organizaciji vseh demokratičnih in svobodoljubnih lili narodov njihova edina rešitev pred nenasitnim komunističnim imperializmom. Posebno Francoze bi moral polom berlinske konference prepričati, da je zadnji čas, da opustijo svoje pomisleke in nasprotovanje napram evropski obrambni skupnosti. Francoski zunanji minister Bi-dault se je v Berlinu imenitno boril za svobodo Nemčije in Avstrije ter za upravičenost atlantskega in evropskega obrambnega pakta, a bati se je, da bo ravno napovedana konferenca o indokitajskem vprašanju, na katero stavijo Francozi toliko upov, povečala število nasprotnikov evropske skupnosti ter zmanjšala s tem izglede na bližnjo potrditev evropskega obrambnega pakta. Program Scelbove vlade Ministrski predsednik Mario Seel-ba, ki je. sestavil novo italijansko vlado iz zastopnikov demokristjanov, socialnih demokratov in liberalcev in kateremu so tudi republikanci in trentinski nemški poslanci obljubili svojo pomoč, je imel v četrtek 18. februarja v senatni in poslanski zbornici svoj programatični govor, v katerem je razložil v glavnih potezah program svoje vlade. Medtem ko so sprejeli poslanci vladne koalicije njegov govor s ploskanjem in živim odobravanjem, so ga poslanci skrajne desnice in levice, to je neofašisti in komunisti, '• nafvišgali vre dnel nepretrgoma motili in prekinjali. V poslanski zbornici je prišlo med Scelbovim govorom do takih izgredov, da je moral predsednik poslanske zbornice Gronchi sejo za 20 minut prekiniti. Scelba je povzel v svojem govoru na kratko zgodovino zadnjih vladnih kriz ter razložil, kako je prišlo do sedanje vladne koalicije. Poudaril je, da njegova vlada noče biti vlada samo nekaterih strank, ampak vlada vsega naroda. Nato je Scelba povedal, da bo prva in temeljna naloga njegove vlade utrditev demokratičnih usta-B nov, zato da bo vlada skušala razši-|g riti temelje demokracije v parla-g mentu in med ljudstvom ter jih bra-Ij niti zoper njihove sovražnike. H Ministrski predsednik je razložil §§ nato delovni program svoje vlade, g Dejal je med drugim, da bo šla go- Nesporazum glede Nemčije endar ne moremo reči, da ne bi || »Katoliški glas« ima kot glasilo tem postavkam je samoprevara in izobrazba v materinskem jeziku. V §j spodarska in socialna politika nje- lmela berlinska konferenca nobenih || katoliških Slovencev v Italiji vzvi- utvara. nevarnosti so pa tudi moralne vred- H govc vlade za tem, da omili sedanjo obnh posledic, a to so posledice, jj |eno nalogo, da poglablja, poživlja Po teh temeljnih ugotovitvah in v note: južnjaška poltenost pljuska g brezposelnost. Napovedal je nadalje i Jih prinaša vsaka nesreča s seboj, g jn ohranja v slovenskem ljudstvu luči teh nazorov se ozrimo na sodob- zlasti med našo mladino vedno širše g poostritev postopanja zoper davčne ~ajti vsaka nesreča je lahko za nas = najvišje vrednote, katere v nadna- no slovensko stvarnost. V kakem valove pornografične literature, u- j§ izmikače ter dejal, da je trden na- ze o poučljiva, ako znamo povzeti jj ravni luči vere takole razporeja: odnosu je danes slovenski narod do mazanih filmov in življenjskega he- = men vlade, ohraniti stalno valuto, iz nje primernih naukov. Tudi po- j Bog, vera, krščanska kultura, na- lestvice vrednot? Jih pravilno ceni donizma. 8 povečati industrijsko in poljedel- | rodna zavest, materinski jezik, itd. in vrednoti? Jih uveljavlja v svojem Naši izseljenci v širnem svetu so f| s^° proizvodnjo ter pospešiti zida- jj Te vrednote brani in zagovarja ved- življenju? spet izpostavljeni verski, moralni in {§ nJe stanovanjskih hiš. Obenem je g no in povsod. z, grozo v duši moramo ugotoviti, narodni smrti. Morda se bodo delno g pozval italijansko ljudstvo k varčno- H n , -1 ~i i. , • da doživljamo danes Slovenci krizo rešili nekateri v Združenih drža- == večji življenjski resnosti in | Dostojanstvo doneske osebnost, AmM.e „ Argentini, da,ti I skronmosli. E SV0I° P°lnost_ "'Z".' 1 F domovini ja komunistična ob- če jim bodočnost dovoli povratek v E Gleilc zunanje politike je pouda- O berlinski konferenci smo zadnje g PJ"avi ,u711..vrf. 1 e]a" last uradno proglasila za sleparijo domovino. Drugi bodo potonili v tu- g r'^ da bo ta politika posvečena mi- tedne veliko pisali, vendar ne bo I skem uvelJavlJanJu zdravih tvarnih, vgako nadnaravno usmerjenost. »Vse jem morju. 1 111 in sodelovanju med narodi v o- odveč, če povzamemo vsaj v kratkih 1 moralnlfl ln duhovnih dobrin. Kajti so—« /r i iw—, _• — i < > > . rod, in da bo mogoče po rešitvi tr- prašanja vzpostaviti z Ju- podlaei kate- g uluztiniluu- 'luct! uujecl uul11 lu' vsatti veri m zaio v oioveniji resno mejstvu; braniti bomo slovenskega gj tako sodelovanje, kot ga rega bi morali štirje ministri raz- 1 stransko bodi onostransko srečo, ogroža najvišje verske in moralne izseljenca in begunca, ki propada v J zahtevata že gospodarska izgradnja pravljati najprej o sklicanju pet- 1 mora upoštevati vse tri činitelje: vrednote. V nevarnosti je vse lo, mrzli tujini versko, moralno in na- g ln zemljepisni položaj obeh dežel, elanske konference z udeležbo ko- B te^esneSa^ duhovnega in smotrnega, kar je najsvetejše sleherni verni du- rodno. g To bi bila na kratko vsebina niunistične Kitajske. Na, tej konfe- 1 Vsako gibanje, nazor ali politična ši: Bog, vera, krščanska kultura, S tem, da bomo našemu ljudstvu j Scelbovega govora in vladnega de- renci bi morali razpravljati o od- ( s^a> hi bi zanikala ali samo zane- krščanska morala. ohranili njegov božji pečat in nje- g lovnega programa, ki bi moral popravi mednarodne napetosti ter o J marjala enega izmed teh činiteljev, V zamejstvu so Slovenci izpostav- gov slovenski obraz, njegovo vernost g sebno levičarske stranke zadovoljiti, vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi, g ogrožala ali celo onemogočila ljeni narodnemu zatiranju, zato tu in narodnost, bomo največ prispeva- g 1 °(la tem nc Sre toliko za^ program Molotov je hotel doseči s to konfe- g c oveško srečo. Kajti vsako strem- trpe predvsem narodne vrednote: li k njegovi časni in večni sreči. s nove vlade, amnak iili iezi pred- renco predvsem to, da bi zapadne g JenJe P° sreči izven, ali celo proti narodna zavest, slovenska kultura, velesile priznale Kitajsko ljudsko f republiko za sebi enako, a ni se mu • > _________________ • • i i v.i rj ! . ... sprejel novo ustavo, si izbral svoio posrečilo. Zapadni ministri so spre- i j i . u* ti • •i. . J -i, i ,i 1 . vlado, katera bi volila poeajania za jeli sicer od Molotova predlagani dnevni red, niso pa sprejeli petčlan-®ke konference, ki naj bi razpravljala o vseh mednarodnih vprašanjih. Sporazumeli pa so se o skli-canju posebne konference, ki bi se Pečala samo z azijskimi zadevami, predvsem pa s korejskim in indo- kitajskim vprašanjem, pri katerem je rdeča Kitajska tako in tako zainteresirana. Sprejetje te konference je bilo potrebno tudi zaradi tega, da ®e spravijo v tek razgovori o korej- sklenitev nemške mirovne pogodbe ter to pogodbo tudi podpisala. Zapadni ministri so v začetku tudi zahtevali, da je treba vključiti Nemčijo v evropski obrambni pakt ter preprečiti s tem vsako možnost obnovitve nemškega militarizma. Ker jim je pa Molotov očital, da hočejo vključiti Nemčijo v svoje napadalne namene, so se odpovedali tudi tej zahtevi ter priznali združeni _r _ ____________ ^ Nemčiji popolno svobodo tudi v ®ki mirovni pogodbi, ki so zašli zad- m oz*™- Toda Molotov kljub tem uje mesece na mrtvi tir. Obenem so Priznanjem ni hotel popustiti. h«teli ustreči želji Francije, ki bi pa ne .fmemo čuditi, napravila rada konec indokitajski ko^fpr^ °„V .JC Prisel na berlinsko nesmiselnosti propadel, je razložil Molotov svoj predlog o nemških volitvah. Ta predlog zahteva najprej sestavo vsenemške vlade iz enega števila zastopnikov Zapadne in Vzhodne Nemčije in šele ti naj bi razpisali vsenemške volitve ter jih izpeljali brez vsakega mednarodnega nadzorstva in po umiku zavezniških sil. Tudi ta predlog so zapadni zunanji ministri zavrnili, kajti take volitve bi ne bile ne svobodne ne demokratične, ker bi se vršile pod pritiskom in terorjem vzhodnonemške policije in po znanih komunističnih metodah. Pa tudi sovjetski varnostni načrt, ki naj bi izključil Združene države iz Evrope, uničil atlantsko in evrop-sko obrambno zvezo ter izročil na milost in nemilost vso zapadno Ev*-ropo Sovjetski zvezi, je bil za zapadne velesile nesprejemljiv. In tako so naleteli razgovori o Nemčiji na mrtvo točko, prepad med zapadnim in sovjetskim stališčem glede rešitve nemškega vprašanja je bil nepremostljiv, tako da ni kazalo drugega, kot pustiti to vprašanje nerešeno ter poskušati rešiti vsaj zadnje vprašanje dnevnega reda, to je avstrijsko vprašanje. ^ pa bo U k... “7o“m,Ti“ p”“oT« da S »o ji seveda zamerile, ker je tako prekupčevanje protipostavno. Zena je bila kaznovana z 10.000 din globe. Zaman je bil vsak izgovor pri sodišču, da ni vedela za ta zakon. DRUGI PRIMER: Pred sodiščem se je moral zagovarjati tudi .neki privatni prekupčevalec sliv, ka-|eri je prckupil okrog 25 vagonov tega sadeža in potem kuhal slivovko. To je delal ie nekaj let ter je kar lepo obogatel. Motal bi biti po jug. zakonu težko kaznovan, toda on se je izgovoril, da ni vedel za ta on; pred sodiščem je šel celo tako daleč, da jc trdil, da niti finančni komisar Marxovega duha. Edino volilno pravico imajo Združene države Amerike in pod predsedstvom Eisenhovverja bo izvoljen nov papež. »Soča« je že poslala v Rim svojega dopisnika, ni pa še znano, ali se bo udeležil tudi volitve papeža samega. Mi pa upravičeno o tem dvomimo, ker so trenutno in do nadaljnega vsi dopisniki »Soče« stalno zbrani ob Desetniku in s pregrešnim poželenjem špegajo v njegov harem, katerega si je postavil v »Soči«. Pa četudi pustimo bedasto nesramno Desetnikovo pisanje desetniku samemu, katerega »Ameriška domovina« bolje pozna, nego mi, in če tudi pustimo papeževo bolezen in rimsko politiko »Soči« za spričevalo njene zarukanosti, moramo pa vendar obžalovati, da je papež požrl denar v ro-žaškern samostanu namenjen za gobavce, katerega so predniki »Soče«, goriški grofje, založili in bi danes »Soči« prav prišel, da bi si z njim kupila trohico zdravja. Končamo pa to naše poročilo, kakor Soča svoj tek dne 20. 1. 1954.: »Soča« — zibelka slovenske neumnosti. P.S. Zadnjo trditev moramo preklicati, ker vidimo, da neki bralec — kmet vprašuje zelo učeno gospodarskega urednika »Soče« takole: »Ali lahko atomsko izžarevanje uporabimo za sterilizacijo živil?« ugotovilo, da sta bila zadnja dva celo njegova pomagača, ga je oprostila kazni. »Živela enakopravnost!« Zmago Ni še pozabil »Slovenski poročevalec« se na široko ba-v: z vzgojo šolske mladine v Št. Joštu, občina Horjul. Pritožuje se, da niso politično nič napredovali. Pravi, da so starši in polovica otrok tega bivšega belogardističnega gnezda še vedno sovražno razpoloženi proti novemu socialističnemu redu. Samo polovica šolskih otrok je pristopila v pionirsko organizacijo, dočim se druga polovica zelo brani, da bi se vključila. Seveda so zato, pravi »Poročevalec«, prikrajšani pri nogometu, kajti pionirji imajo žogo, dočim je oni drugi nimajo in se ne morejo z njo igrati, zato svetuje »Poročevalec« tem otrokom, naj tudi oni pristopijo k pionirski organizaciji, da bodo tudi oni lastniki žoge. »Slov. poročevalec« pravi nadalje: »Najtežje pa je to, da nekateri starši vzgajajo svoje otroke v čudnem, dejali bi v socializmu nasprotnem duhu. Samo droben, vendar značilen primer: malemu Viktorju so ukrali zvezek in ko so skušali ugotoviti krivca, se je z zadnje klopi jedrnato odrezal deček: »JAZ ŽE NE, SAJ VENDAR NISEM PARTIZAN, DA BI KRADEL.« Zakaj noče Italija nekaterim rešiti opcij? Lansko poletje sem se vozil z vlakom iz Benetk proti Milanu. V kupeju je sedela tudi žena s kakim deset let starim dečkom. Sprva sta se sama pogovarjala, potem pa sem prisluhnil, zakaj na uho so mi zazveneli znani glasovi. Sprva sem mislil, da govorita slovenski, potem pa sem doumel, da je hrvatsko. Uporabil sem priliko in se med potjo z njima seznanil, saj je pot iz Bencik do Milana tako dolga, posebno ponoči. Zvedel sem, da sta doma od kvarnerske obale blizu Opatije, sedaj pa bivata v Italiji nekje na ligurski rivieri. »Kako pa sta prišla v Italijo?« sem radoveden povprašal. »Optirala sem,« je odgovorila žena. »Kako ste optirali, saj govorite hrvat-ski.« »Res, a med sosedi smo govorili tudi italijanski, zato sem optirala, ker sem menila, da bo bolje v Italiji. Sedaj bivam z možem blizu Genove.« »Torej, čeprav govorite doma z otrokom brvatski, ste optirali in dobili opcijo rešeno?« »Da, jugoslovanske oblasti so nama z možem opcijo rešile in leta 1949 sva prišla v Italijo.« Srečanje, s to ženo mi je prišlo na misel, ko sem te dni briR v raznih časopisih o reševanju opcij na goriški prefekturi. vori se, da je goriška prefektura odklonila 500 opcij in jih poslala v Rim na nov pregled. Med temi so baje opcije vseh duhovnikov, številnih trgovcev, raznih izobražencev in drugih oseb. Zato si človek upravičeno zastavlja vprašanje, kakšnih kriterijev se je držala goriška prefektura pri dosedanjem reševanju opcijskih izjav in kakšnih se misli držati za naprej rimsko notranje ministrstvo, če so bile opcije v resnici njemu dane v nov pretres. Tisti, ki so šli na prefekturo ali na go-riško županstvo ali do kake druge oblasti v Gorici, so vedno dobili isti odgovor: »Govorite slovenski, zato je dvomno, kako bo vaša opcija rešena.« Torej iz odgovorov, ki so jih optanti dobili, če so povpraševali, zakaj njih opcija ni še rešena, se zdi, da je vzrok občevalna jezik, »linguai d'uso«). Vendar, če človek to stvar motri od bliže sedaj, ko so že tolikim rešili opcijo, se mu vriva sum, da so razlogi drugačne narave. Jugoslavija, ki je imela prvenstveno pravico odločati, kakega občevalnega jezika so optanti, je ugodno rešila opcijo skoro vsem optantom brez izjeme, čeprav s precejšnjo zamudo. Italija pa kaže v tem oziru velike pomisleke. Zdi se, da ti izvirajo iz razloga o občevalnem jeziku, v resnici pa pride človek do drugačnih zaključkov, če se le ozre na nekaj konkretnih primerov. N. pr. dva brata živita v Gorici, oba optanta, enemu so opcijo rešili, drugemu še ne, češ da ni ital. občevalnega jezika. Potem je čudno, kako da so na listi takih optantov vsi duhovniki, tudi oni, ki so v Gorici rojeni ali v službi na ital. farah v Furlaniji. Dalje, da je še toliko trgovcev in obrtnikov, ki čakajo na rešitev opcije, itd. Vse to daje misliti, da so tukaj drugačni razlogi, zaradi katerih goriške oblasti nočejo priznati veljavnost opcije mnogim optantom, čeprav jim je Jugoslavija opcijo ugodno rešila. Nočemo za sedaj raziskovati, kakšni so ti razlogi, hočemo le podčrtati, da vse 'kaže, da niso tisti, katere navajajo uradne osebe v Gorici. Ob 60-letnici redovnege življenja P. Oton Kocjan — kapucin Kdo ne pozna v Loretu slovenskega kapucina p. Otona? Že nad 17 let deluje v Loretu kot apostolski spovednik v lo-retski baziliki za slovanske in druge narode. Rojen je bil v Ljubljani 10. maja 1876. in pri sv. krstu so mu dali ime Alojzij. Kot 18 leten mladenič je vstopil v kapucinski red in bil preoblečen v redovnika v Švanbergu na Štajerskem dne 1. marca 1894. Pri preobleki so mu dali ime fr. Oton. Tako letos 1. marca obhaja 60-letnieo redovnega življenja. P. Otonu želimo za to izredno obletnico, da bi ga ljubi Bog ohranil zdravega in čilega še za 60-Ietnico mašniškega posvečenja, ki bo 29. septembra 1958. To je naša prisrčna želja in mislimo, da si tudi on sam želi še tega biseromašniškega jubileja. Vsi njegovi prijatelji in znanci mu želimo vse to, kar si sam najbolj želi, ter mu iskreno čestitamo! Obvestilo slovenskim begnneem IZSELJEVANJE V FRANCIJO Francoska katoliška organizacija Seeours Catholique je na prošnjo slovenskega duhovnika g. Čretnika v Parizu obljubila pomagati omejenemu številu slovenskih beguncev za naselitev v Franciji. Prijave sprejema ameriška dobrodelna organizacija N.C.W.C. v Trstu, in 9icer njen odsek pri C.I.M.E. v ulici Passaggio SanFAndrea 123 (sedež bivše »IRO« pod Škednjem, tramvaj št. 2), toda le par tednov. Sprejmejo se delavci za industrijo, za rudnike, za kmetijstvo, najlaže in najhitreje pa bi bil od francoske vlade sprejet begunec, ki je pripravljen prevzeti v najem — ali naknadno celo kupiti na obroke — samostojno francosko kmetijo, zlasti če ima sam kaj osnovnega kapitala za začetek in številno družino. Ta izselitveni načrt je ponuden predvsem beguncem na Tržaškem, vendar bi vsaj za poskus sprejeli tudi prijave slovenskih beguncev z Goriškega in morda koga tudi iz italijanskih taborišč, če ne bo dosti interesentov že v Trstu samem. Omenjena francoska organizacija — in Jugoslovanski katoliški odbor v Parizu — pa sta pripravljena pomagati k naselitvi in k zaposlitvi le zanesljivim, marljivim in krščansko živečim osebam, ki se niso nikoli kompromitirale z nobeno protikrščan-sko strujo. Zato je pri prijavi v Trstu potrebno vsakomur jamstvo, priporočilo kakega tukajšnjega znanega duhovnika. Verski asistent rimsko-katoliških beguncev v Trstu ..Katoliški glas" v vsako slovensko družino I Natečaj za mednarodno trgovino Italijanski državljani, ki se bavijo z mednarodno trgovino, se lahko udeležijo natečaja, ki ga je razpisala trgovska zbornica za dvanajst štipendij v sledečih državah: Avstralija, Brazilija, Kanada, Belgijski Kongo, Filipine, Indija, Indonezija, Mehika, Pakistan, Peru, Južna Afrika in Venezuela, Prošnjo na kolkovanem papirju za 200 lir je treba poslati do 5. aprila na ministrstvo za trgovino s tujino. Nagrada kmetom za produktivno napredovanje V nedeljo dne 28. t. m. bodo po vsej Italiji delili kmetom, ki so se odlikovali z obilno produkcijo posebne nagrade. V Gorici se bo ta slovesnost izvršila ob 10. predpoldne v mestni posvetovalnici. Navzoče bodo vse velike deželne in občinske glave. Nova hranilna rastlina Neka žitarica, katero so poznali in gojili davni amerikanski rodovi Inkas, je bila zadnje leto zopet iztaknjena v Visokih Andah potom prehranitvene organizacije Združenih narodov. Ta žitarica se zove »Kvinua«. Rastlina je proti mrazu zelo odporna, ne potrebuje dežja in tudi ne posebno plodne zemlje. Sto gramov tega žita vsebuje več proteinov nego enaka količina mleka, jajc, ribe in zelenjav 9kupaj. Gori omenjena organizacija je odredila študije, kako bi to rastlino prenesli v Evropo. Zdi se, da je največja težava v M. FILEJ: Organist - „fant od fare" Ko so me nesli v Medani h krstu, me je. pokojni insgr. Ludvik Kumar, dekan bi-ljanski, krstil in sprejel med člane 9V. Cerkve. Prvič sem bil v božjem svetišču, a sem že spravil v zadrego krstne botre, ker se nisem držal predpisov o lepem in dostojnem obnašanju v cerkvi. In zakaj? Zato, ker sem »vekal« z vsemi odprtimi registri, kar se je le dalo. Tega moji botri niso mogli nikdar pozabiti, kaj šele odpustiti. Ko sem polagoma le prišel k pameti in začel spoznavati dostojno in nedostojno obnašanje v cerkvi, sta se botra znesla nad menoj ter mi izkašljala vso sramoto, ki sem jima jo napravil pri krstu. Pa sta še dodala nekoliko pomirjena: »Edinole g. dekan naju je, takrat potolažil, ko je videl najino razburjenje, češ, naj te pustiva da se dereš, ker boš gotovo postal pevec!« Ko sem imel dve leti in pol, so me prvič fotografirali. Dovolite mi, prosim, da vam bežno prikažem to sliko. V treh smo na sliki: v sredi stojii v narodni noši moja teta Ju9ta, ki je bila odlična pevka. Na njeni levici se drži na stolici vsa nasmejana moja sestrica Ančica ter grabi z eno ročico za stolico, z drugo se pa drži tete Juste, češ tako bo holj varna, da ne zdrkne na tla. Na desni etrani sedim pa jaz z bisernico v rokah. Takrat so me povijali še v krilo. Z levo roko držim glasbilo v naročju, z desno roko grabim za strune ter zasanjano in z odprtimi usti poslušam zanimive zvoke tega instrumenta. Spravili so me v mučen položaj! Mene niso mogli prepričati, da bi moral mirno sedeti na stolici, ko bo fotograf streljal name. Pa so jo pogruntali! Ker so vedeli, da imam rad glasbo, hop, glasbilo v roke in so »ptiča« ujeli, da je mirno obsedel ter se je vse izteklo prav po paragrafih. Postal sem mali šolar in seveda še vaški a umimjočsgct (Svojemu pok. možu Lojzetu Bratužu ob 17. obletnici njegove smrti) V okna veter se težak zaganja. Oh, kako nocoj je dolga noč . . . Modra luč po stenah sence riše -v me zajeda smrtna se nemoč . . . »Monotono pojejo kraguljčki . . .« Pesem moja . . . Ali slišim prav? Moji fantje, moji dobri fantje zadnji mi pošiljajo pozdrav . . . Ni za sveto stvar težko umreti . . . n še mnogo, mnogo dal bi rad . . . V grob s seboj ■ po sili hudobije -neizrabljen nesel bom zaklad . . . Ljubka Šorli okusu te žitarice. »Kvinua« ima namreč okus po milu. Vsi dosedahji poskusi še niso uspeli rastlini ta okus odvzeti. Atomska lokomotiva Na univerzi v državi Utah so izgradili model atomske lokomotive. Resnična lokomotiva bi stala 700 milijonov lir. To je ecna današnje Diesel-lok omoti ve. Letno bi ta lokomotiva porabila 5 kg uranija, kar bi stalo približno 60 milijonov lir. Enako močna Diesel-lokomotiva pa porabi dandanes približno za 240 milijonov goriva na leto. Nova vrsta sladke koruze V kakih treh letih bo na razpolago neka nova vrsta sladke koruze. Ta nova koruza vsebuje štirikrat toliko sladkorja kot doslej znane vrste. To novo koruzo vzgajajo v Illinoisu v Ameriki. Pri tej koruzi so omejili spreminjanje sladkorja v škrob. Zrna nove koruze so debelejša od navadnih. Za vzgojo semena v velike tržne količine bo treba čakati še par let. Kolikokrat okopavamo trte? Naše trte bi morali okopati trikrat na leto. Prvič bi jih morali okopati koncem zime, predno začne trta poganjati. To okopavanje mora biti posebno globoko. Naslednji dve kopanji, pred cvetjem in pred zorenjem, pa naj bosta plitvi, a vendar o-koli 10 cm globoki. Oboje to kopanje bi morali prav za prav imenovati pletev. Z okopavanjem dosežem«, da zemlja vsrka več vode in pokončujemo istočasno škodljivi plevel. pohajač. Tedaj sem začel gledati z občudovanjem na vaškega organista, če sera ga le kje srečal. Ustavil sem se ob kraju ceste, ga gledal kot čudo z neba ter si želel, da 'bi čimprej postal vsaj njegov mehovljač in, če bi bilo mogoče, tudi tak organist, kot je bil on. Včasih se mi je le posrečilo, da sem zvečer po avemariji neopazno potuhnjeno zbežal iz hiše in jo ucvrl po vasi k pevskim vajam. Pod oknom sem poslušal organista, kako je učil latinsko mašo. Toda predno je bilo vaj konec, sem že prihuljeno izginil. Če sem bil prav srečen, sem potem šel spat brez batin. V tragičnem slučaju pa sem jaz prepeval žalostno-solzne melodije materine šibe namesto or-ganistovega »dona nobis pacem!« Nisem bil sam, ki bi občudoval našega organista. Kaj še! Kaj kmalu se nas je zbralo celo krdelo medanjske »mularije«. Naš organist je bil lepo oblečen, lepše od vseh pevcev. Na uho povedano, v zasebnem poklicu je bil krojač. Pri pevskih vajah je imel večinoma belo srajco in črno pentljo za ovratnico. Primaruha, kako mu je pristvalo! Nam je bil zelo všeč! Ko je sedel pri harmoniju, smo gledali njegov žaloslno-sanjavi obraz ter njegove dolge roke in bele prste, ki jih je premetaval po tipkah. Pri vajah je včasih kričal, kar sc je dalo; vsaj tako se je meni zdelo. Toda, ko je vstal od harmonija in začel dirigirati pesem, takrat sem se zagledal vanj, da nisem niti trenil z očmi, in moje srce je bilo po ritmu kretenj njegovih rok. In pevci? Pevci so sedeli mirno in peli za njim, kot je on hotel. Disciplina pa vzgled-na! Če jim je napravil kakšno opazko, so ga spoštljivo poslušali in neoporečno ubogali, veliko bolj kot mi medanjski pobalini svoje matere. Pa smo modrovali v svojih glavicah in se med seboj prepirali, katero častno mesto v vasi gre organistu. Končo smo se zedinili in ugotovili, kdo tvori v naši vasi častno trojico velemož. Ti so bili: župnik, učitelj, organist. Prvi seveda je bil župnik. Njemu ob strani pa sta stala učitelj in organist. Pa zakaj tako? Zato, ker g. župnika je poslušala vsa vas, mlado in staro; g. učitelja vsa šolska mladež; za organistom pa je šla vsa vaška mladina. Prosim, lepše harmonije in složnejšega sožitja ne bi našli! Morda me bo kdo užaljeno pokaral, kam pa postaviš župana. O, le počasi! Gospod župan v vasi je predstavljal le bolj v zatišju cesarsko državno oblast z Dunaja. Za nas medanjske prekucuhe je bil cesarski Dunaj predaleč in zato nam nič važen. Sicer vam povem, da mi, ki smo se igrali resno tudi vojaka, bi lahko kar čez noč ustanovili novo medanjsko republiko! Pa toliko smo le bili lojalni cesarski državljani, saj smo veselo prepevali pri sv. maši ob zaključku šolskega leta: »Bog ohrani, Bog ob vari nam cesarja...!« (Nadaljevanje sledi J Mevilni optanti so dobili opcijo ugodno rešeno, še vedno pa so številni primeri In predsednik K.L.O. nista vedela, da je onih, ki že sedmo leto zaman čakajo, da bi Aaj sličnega prepovedano. Ko jc sodišče se rešilo vprašanje njih državljanstva. Go- IZ JUGOSLAVIJE CERKVENI G Z GORIŠKEGA KROŽEK DIJAKINJ V GORICI uprizori na pustno nedeljo 28. t. m. v Marijinem domu na Placuti šaloigro v 3 dejanjih GOSPA - BREZ MOŽA Začetek ob 5. uri popoldne. Igro bodo dijakinje ponovile na pustni torek ob 8h zvečer. Postne pridige S prihodnjim tednom začnemo postni čas, ki naj nas pripravi na krščansko praznovanje velikonočih skrivnosti. Sv. Cerkev je vpeljala čas 40-danskega posta že v davnih stoletjih zato, da se kristjani v pokori in premišljevanju božje besede pripravljajo na obhajanji- velikih skrivnosti naše sv. vere, trpljenja, smrti in poveličanega vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Temu namenu služijo po mestih posebno tako zvane postne pridige. V teh skušajo pridigarji razložiti vernikom to in ono versko resnico, posebno take, ki so v tesnejši zvezi s Kristusovim trpljenjem in našim odrešenjem. V Gorici imamo postne pridige za slovenske vernike vsak petek v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, za italijanske vernike pa vsak večer v stolnici. Tudi letos bo prav tako kot prejšnja leta. Na Travniku bodo postne pridige vsak petek zvečer ob 8. uri. Na žalost pa moramo že ob začetku potožiti, da se slovenski verniki teh pridig vedno manj udeležujejo. Ali morda nismo več potrebni verskega pouka? Izkušnja uči, da ljudje niso bili v verskem nauku še nikoli tako malo poučeni kakor sedaj, ko znajo vsi brati in citati. Zato pozivamo naše ljudi, naj se odzovejo v velikem številu, da bo cerkev sv. Ignacija ob postnih pridigah zopet polno zasedena. Gospod pridigar bo gotovo znal užgati srca Goričanov. (p** PODGORA ORGANIZIRANA KATOLIŠKA MLADINA vabi na veselo prireditev, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 4h popoldne in na pustni torek 2. marca ob 7h zvečer. SPORED: 1. Po Bajuku : Pestri nastop slovenskih deklic. 2. N. N. : Kaznovana nečimurnost (veseloigra v dveh dej.) 3. S. Gregorčič - V. Vodopivec: Svarjenje (kuplet) 4. »Čarodejna brivnica« (burka v 1 dej.) 5 »Ančka moja draga..m (veseli zaključni kuplet) Vmes: veseli srečolov. Vljudni prispevki za vabila in veseli srečolov: za Marijino kapelico, ki bo v kratkem, letos v Marijinem letu, končno postavljena. I J obrežja zamrznilo. Tudi v Apeninih še vedno divjajo snežni viharji, ki so mnogo vasi odrezali od sveta. Posebno hudi so v Abrucih. A Kalabriji pa so nove poplave prizadele veliko škode in tudi tri smrtne žrtve. Iz Doberdoba Zebe nas letošnjo zimo prav zares. Pa to bi še bilo, saj zebe drugod še bolj; najhujše je, da naši brezposelni na noben način ne pridejo do dela. Višje oblasti na viden način zapostavljajo našo občino, ki ima zelo velik odstotek brezposelnosti. Občina je storila kar je mogla; gospodje pa, ki sedijo po dobro zakurjenih uradih, ne kažejo veliko razumevanja za težko stanje družin brezposelnih. Ni čudno, če imajo komunisti pri naših možeh in fantih tako bogato žetev; komunisti imajo za delavce vsaj obljube, tisti pa, ki bi morali danes izvajati socialno politiko po krščanskih načelih, niti obljub nimajo več. Naj torej odgovorne oblasti posebno v Gorici poskrbijo, da bodo naši brezposelni deležni nakazil za nujno delo; če ni fondov, jih je treba najti. Človek mora živeti; oblast mora najti delo in denar, da morejo brezposelni poskrbeti za svoje družine. Zaradi prehudega mraza v šoli en teden nismo imeli pouka; večerni kmečki tečaj je bil prav dobro obiskan, kar bo gotovo v prid mladim gospodarjem, saj se da tudi na Krasu še marsikaj izboljšati. Dekliški krožek nam je v nedeljo pripravil prav lepo pustno veselico. Kar hvaležni smo tem požrtvovalnim mladenkam, ki so se v mrzlih večerih trudile, da so nam nudile dve uri prav prijetne zabave. Naj bo petje ali igrice, vse je bilo res lepo podano in polno mladostnega in svežega veselja. Pri veselici smo opazili tudi goste iz bližnjih vasi in celo iz Gorice; prireditev je bila dobro obiskana, le moških vedno zaman iščeš. Zal, da imajo smisel le za gostilno, nič pa ne za kaj kulturnega in vzgojnega. Jamlje Letošnja zima dela povsod preglavice s svojimi muhami. Pri nas na Krasu pa še naša znanka burja pomaga, da nas večkrat zazebe prav do kosti. — Naši »rudarji« se povrhu tega pritožujejo, da vedno bolj primanjkuje »železne rude« po gmajnah; in še to, kar najdejo, je slabo plačano. — Prava katastrofa bi pa bila za ves okraj, če bi se uresničila napoved, da bo v ladjedelnicah v Tržiču zmanjkalo dela in bi tako večji del zaposlenega delavstva bil ob zaslužek. Upajmo, da do te nesreče ne bo prišlo. — Lepša pa je novica, da je že odobrena svota 15 milijonov lir za novo šolsko poslopje v Jamljah. Do sedaj se namreč vrši šolski pouk v tesnih in za ta namen neprimernih prostorih zasebne hiše. — Pred meseci so začeli z zidavo orožniške kasarne, a so zaradi mraza morali začasno z deli prenehati. t Msgr. dr. Dino Spitteri Pretekli torek smo pokopali v Gorici profesorja bogoslovja msgr. Dina Spitteri-ja, ki je bil profesor dolgi vrsti mlajših duhovnikov treh škofij, goriške, tržaške in puljske. Umrl je nanagloma v nedeljo 21. februarja. Pokojni profesor je bil po rodu iz Trsta, saj se je tam rodil dne 1. nov. 1884. Njegova mati je bila iz Rovinja, oče pa z Malte. Študiral je srednje šole v Kopru, bogoslovje pa v Gorici. Posvečen je bil v Poreču leta 1909, nakar si ga je škof Flapp izbral za svojega tajnika. Isto službo je vršil nekaj časa pod Flappovim naslednikom msgr. Pederzollijem, nakar je odšel na Dunaj v Avguštinej. Na dunajski bogoslovni fakulteti je pod vodstvom tedanjega profesorja in sedaj kardinala Innitzerja dosegel čast doktorja iz bogoslovnih ved z odlično disertacijo: »Ali je Juda Iškarjot prejel sv. obhajilo?« Kot mlad doktor se je vrnil v škofijo ter postal kanonik v Rovinju. Od tu je leta 1928 prišel v Gorico za profesorja sv. pisma nove zaveze ter grščine in orientalskih jezikov. V malem semenišču je poučeval tudi filozofijo na liceju. Poleg tega je skoro dvajset let bil za kaplana v norišnici. Pokojni nadškof Margotti ga je imenoval za častnega kanonika goriškega stolnega kapitlja. Msgr. Spitteri je bil velik učenjak, posebno je bil podkovan v svetopisemskih vprašanjih. Doma iz narodno mešane škofije je skušal tudi v življenju in v šoli hoditi po poti narodne strpnosti in pravičnosti. Njegovi številni učenci v duhovniških vrstah ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Za vse dolbro naj mu bo Bog bogat plačnik. S TRŽAŠKEGA Zimska pomoč Do 4. februarja so v goriški provinci nabrali za sklad zimske pomoči 5,261.866 lir. Šolska mladina za boj proti jetiki V boju proti jetiki so s prostovoljnimi prispevki sodelovale tudi ljudske in srednje šole. Po uradnih podatkih so šole na Goriškem zavzele četrto mesto na splošni lestvici v Italiji. Med temi šolami sta se odlikovali tudi slovenska gimnazija in licej. Poučni filmi za mladino V kinodvorani »Moderno« bodo vsak petek predvajali posebne poučne filme za mladino. Prva predstava bo ob 4.30, druga ob 6h. Starši, ki radi vodijo svoje otroke v kino, ne glede kakšen je film, naj bi upoštevali to prednost, ki je do 9edaj Gorica ni imela. Mraz je ponovno pritisnil V prisojnih legaih že cvetejo zvončki, vijolice in trobentice, zime pa še noče biti konec. Zopet je toplomer zdrknil v teh dneh na sedem stopinj pod ničlo in prvi jutranji pozdrav so nam prinesle ledene rože na oknih. Tudi U drugih krajev Evrope prihajajo poročila o novem valu mraza. V Srbiji so sneženi zameti prekanili ves promet; Orient Expres, ki je bil namenjen v Carigrad, je obtičal v snegu Milu Niša. Na Irskem »o pretekli teden zabeležili najnižjo temperaturo te lime: 44 atopinj pod ničlo. Morje j« več km od DRAMSKI ODSEK MAR. DRUŽBE V ROJANU priredi v nedeljo 28. februarja veselo pustno prireditev: PROSTA VSTOPNICA (1-dejanka) KAZNOVANA NIČEMURNOST (2-dejanka) Začetek ob 5h popoldne. Med odmori srečolov. Vabljeni! Slov. večer v Trstu Z zamudo bomo letos začeli s slov. večeri Slovenske prosvete v Trstu. Prvi večer bo v četrtek 4. marca ob 19. uri. Posvečen bo 50-letnici rojstva kraš-kega pesnika Srečka Kosovela. Brali bomo njegove in Balantičeve pesmi, rojanski tercet »Metuljček« pa l>o pel narodne pesmi. Ne pozainte v četrtek ob 19. uri v Marijinem domu! Uspeh Antona Dermote v Trstu Tenorist Anton Dermota, ki je stalen član dunajske opere, a po rodu Slovenec, je imel v tržaškem Avditoriju dne 12. februarja zelo dobro uspel koncert nemških pesmi. Anton Dermota je nastopil tudi na radiu Trst II, kjer so posneli na trak več njegovih slovenskih solos}>cvov. Vsem bo ta novica dobrodošla, kajti dana nam bo možnost, da bomo lahko slišali Antona Dermoto tudi na naši slovenski radijski postaji. Opčine Smrtna kosa je pri nas kar dobro na-brušena. Že v preteklem letu nam je pobrala nad 40 življenj. Letos pa tudi ne kaže slaba letina, kajti »mož za možem pada«. Po večini so to starejši ljudje in taki, ki jim oslabljeno srce ne da prestati tako hude zime. Med poslednjimi smo v nedeljo spremljali k zadnjemu počitku g. Ivanko Logar, ki nas je pustila skoraj nenadoma, brez slovesa. Sicer je že dolgo nismo videli na ulici, a je bila doma še vsa živahna in je vsakogar rada sprejela. Dobil si jo vedno le z mašno knjigo v roki in je ves dan, vse do zadnjega, iz nje molila, kot zna malokateri bolnik. Nestrpno je pričakovala vsak teden »Katoliški glas«, na katerega je bila naročena koj od začetka. V svojem življenju je marsikaj grenkega okusiila, a je vendar ostala vedra in vesela. Po svojem očetu je podedovala veliko premoženje, med drugim tudi znano gostilno »Pri Mičelu«. A je vse nekam splahnelo, da se je v starosti komaj preživljala. Rada se je ponašala, da ima v svojem sorodstvu več duhovnikov, med drugimi g. Gabrijela Piščanca in pokojnega nečaka Ladota. — Naj v miru počiva. Hčeri Danici pa iskreno sožalje! Kakor drugod po Krasu se tudi pri nas odpravlja več mladih ljudi v Avstralijo, kot da bi to bila kakšna obljubljena dežela in bi se cedilo mleko' in med. V Trstu je res težka gospodarska kriza, vendar še ne taka, da bi lahko opravičilo izseljevanje v takem obsegu. Z grozo sc spomnimo na dobo pred 25 leti, ko je toliko našili ljudi iskalo novo domovino v Argentini in so skoraj vsi tam ostali. Vsekakor je žalostno, da morajo naši ljudje v tujino prav v času, ko se številni tujci selijo na naš Kras in še najrajši na Opčine. Zato pa kličemo vsem, ki so dobre volje: Ostanite doma! Ne nasedajte tujčevi propagandi! Saj »Vremena bodo Kranjcem se zjasnila« in domovina vas bo potrebovala... SLOVENSKA KRSČ. SOC. ZVEZA V TRSTU Vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo vršil 14. marca 1954. ob 15.30 pri Sv. Ivanu v dvorani v ulici alle Cave 1 z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročila; 2. Volitve novega odbora; 3. Slučajnosti. Občni zbor je v smislu pravil pol ure po sklicanju sklepčen ob vsakem številu udeležencev. PREDSEDNIK Druga skupna marijanska proslava v Trstu NA PRVO POSTNO NEDELJO 7. MARCA IMAMO V TRSTU ZOPET SKUPNO PROSLAVO ZA MARIJANSKO LETO. SPORED: OB 15,30 PRI SV. JAKOBU CERKVENA SLOVESNOST OB 17,30 V AVDITORIJU NASTOP MEŠANEGA ZBORA SLOV. KAT. PROSV. DRUŠTVA IZ GORICE IN NA ŽELJO OBČINSTVA PONOVITEV IGRE SVETA CECILIJA GORIČANI BODO POD VODSTVOM PROF. FILEJA ZAPELI VRSTO PESMI V ČAST MATERI BOŽJI; IGRO UPRIZORI ROJANSKA MARIJINA DRUŽBA. VSTOPNICE DOBITE OD 1. MARCA NAPREJ PRI VSEH GG. DUHOVNIKIH. VSI VLJUDNO VABLJENI! f Zakristan - Martin Štrajn V mrzlem večeru 19. februarja smo v Dolini pokopali našega ljubljenega zakri-slama Martina Strajna. Bil je lep in izredno slovesen pogreb, kot se jih najstarejši Dolinčani ne spominjajo. Pokojni Martin je zaslužil, da smo mu priredili tak pogreb s petimi duhovniki in zanj ob osmini darovali slovesno mašo zadušnieo. Bil je blagega in milega značaja kakor jih je danes malo na svetu. Zapustil nam je vsem toliko zgledov lepega krščanskega življenja, da bo spomin nanj ostal še dolgo med živimi. Že pred enim letom je spoznal, da ga zalezuje zavratna bolezen — rak, a težke zakristanske službe ni odložil; hotel je ostati varuh božjega hrama do konca. Letos na praznik sv. Antona je bil zadnjič v cerkvi in mesec za tem je bil mrlič. Vsa ljubeča skrb domačih ga nii mogla iztrgati smrti. Umrl je ob žalovanju vse župnije. Sorodniki so me naprosili, naj se v »K. glasu« zahvalim v njihovem imenu vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnega Martina obiskovali v bolnici in ga v najhujšem mrazu v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. To željo sorodnikov rad izvršujem. Dolinčani, ki berete to osmrtnico, le ohranimo našega pokojnega zakristana v najlepšem spominu, predvsem pa posnemajmo njegovo krščansko bogato življenje. Po starih navadah izberejo v teh dneli novega zakristana za farno cerkev odborniki dolinske srenje. To so lepe navade in pravice in jih le povsod obdržimo. Tudi pri izbiranju cerkvenih ključarjev ima dolinska srenja isto tradicijo. Te lepe stare navade in pravice gotovo izvirajo iz starih časov, ko so bili verniki s svojo župno cerkvijo tesno združeni. Da bi se taki časi v korist neumrjočih duš z Marijino pomočjo zopet povrnili! S. F., župnik BAZOVIŠKI ODER PRIREDI PUSTNO ZABAVO V NEDELJO 28. FEBRUARJA OB 4.30 Z NASLEDNJIM SPOREDOM: trodejanka: PAMET JO JE SREČALA Kupleti in narodne pesmi; med odmori SREČOLOV! Zakaj se bojijo deželne avtonomije V časopisih smo brali, da so se na seji goriškega mestnega sveta zelo hudovali, ker je svetnik g. Bratuž predlagal ostvaritev deželne avtonomije s posebnim statutom kot sredstvo za omiljenje brezposelnosti v deželi. Na ta predlog so se baje razni svetniki smejali in g. župan je dejal, da predlog ne spada k stvari. Nam se pa čudno zdi, da so goriški svetniki tako ozkega obzorja. Če bi šli v dolino Aosta, bi tam lahko na svoje oči videli, kako velika dela je ustvarila domača deželna vlada ravno po zaslugi avtonomije, katero uživajo v oni dolini. Ko sem se lansko poletje vozil po dolini Aosta skupaj s prijateljem od Mont Blanca do Velikega sv. Bernarda in Monte Cervina ter S. Vincenteja, sem imel priliko videti, koliko javnih del je uresničila deželna vlada, ki so prej zaman čakali nanje desetletja. Sobrat domačin, ki naju je spremljal, je vsepovsod kazal: »Glejta, to je tudi izvršila naša vlada, pa ono tam. In to iin to misli še izvršiti...« Imela sva vtis, da je deželna vlada velik blagoslov za dolino Aosta. Zakaj se torej podobne deželne avtonomije v Gorici boje? Listnica uredništva VERSKA SVOBODA V JUGOSLAVIJI »Primorski dnevnik« je v četrtek 18. februarja ponatisnil iz našega lista kratek odlomek iz dopisa iz Trsta, ki smo ga mi objavili v št. z dne 11. febr. Istočasno nas prepričuje, da nas naši dopisniki sami opozarjajo, da obstoji verska svoboda v Jugoslaviji. Našemu dopisniku, ki želi pojasnila, in »Primorskemu dnevniku«, ki potvarja tuje besede, bomo kmalu postregli z vrsto člankov o verski svobodi in še posebej o verski svobodi v Sloveniji in Jugoslaviji. Na svidenje! Avtomobilska industrija v Italiji Po zadnjem poročilu so v Italiji v preteklem letu izdelali 174.294 avtomobilov. Večino tvorijo osebni avtomobili — 142.847, — tovornih je samo 31.447. Od leta’ 1952 se je proizvodnja povečala za 25 odstotkov. V inozemstvo so izvozili 31.506 avtomobilov. Darovi za sklad L. Kemperla N. N. 340 lir. Bog povrni! Za SLOVENSKO ALOJZIJEVISCE N. N. Jamlje 1000; Marija Gombač iz Trsta 1700; Marega Bruno iz Trsta 1000; H. P. 2000; Dol jak Ana iz Gorice 2000 lir. Inž. Rustja vrečo fižola. Našim prijateljem se najlepše zahvaljujemo in tudi za naprej toplo priporočamo. Bog povrni! B. BELTRAM - TRST IIVIPORT - EXPORT Darilne pakete za Jnnoslavijo Pošiljamo živila, tekstilno blago, in drage države po najnižjih cenah Obrnite se osebno ali pismeno na urad __ V ni. Valdirivo 3/1. - Tel. 69-91 Ski^em v Punto Franco 2/a-21 š[^ln^“štroTe7“radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in druge artikle sploh. - Razpolagamo s Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Darilne pakete v Jugoslavijo in druge države CITRUS Najhitrejša in najsoli- H ■ im IMPORT & E X P O B T Lastnik: Aleksander Goljevšček dnejša postrežba 1 Jamčimo za sigurno dostavo vsakepošiljke. Poleg paketov z živili in tekstilom pošiljamo tudi radioaparate, bicikle, šivalne stroje in harmonike po najugodnejših cenah ! TRST - Ul. t. B. »**