ANTE NOVAK, PREDSEDNIK SKUPŠČINE RTV LJUBLJANA..
Naš vodnik
Nenadna smrt Edvarda Kardelja-Krištofa je vse nas globoko prizadela. Kako je šele prizadela tisto množico aktivistov, ki je z njim sodelovala vsa ta desetletja. Kaj je pomenil Kardelj za nas? Kadar je bil priso-ten je bil naš vodnik, naš usmerjevalec, še več, bil je naša vest. Vselej, kadar smo bili v zadregi ali dilemah tako v razvoju naše poli-tike v širšem, najširšem smislu te besede ali politike na posameznih področjih, pa najjjre za gospodarstvo, za izobraževanje, znanost, informacijski sistem, kadarkoli smo bili v zadregi, smo vedeli, to zadrego bomo lahko razrešili v plodnem razgovoru s tovarišem Krištofom. Kadar je bil prisoten, je bila v vseh nas neka gotovost, da ne bomo pogreši-li. Vedeli smo, da bomo takoj opozorjeni, da bomo dobili politično, ideološko, teoretično obrazložitev od kod napaka in s kakšnimi močmi in s kakšnimi sredstvi moramo take napake premagovati. Kardelj je bil za nas vodnik, učitelj, usmerjevalec in vest. Nikoli ne bom pozabil, kako nam je vselej potnagal ne samo s svojo ostro kritiko, ki je vedno utemeljevala pravilnost drugačnih postop-kov, drugačnih pristopov pri našem delova-nju. Kmalu po vojni je bil nekoč bolan, bil je
v bolnici in takoj potem je sldical aktiv Ljubljane in vprašal, kaj lahko človek dela takrat, kadar je bolan in nam, ki smo bili takrat na radiu aktivni je bilo jasno, poslu-šaš radio, in tako je tudi začel. Poslušal je radio in dal temeljito analizo dobrih in slabih strani našega programa s takimi kritičnimi poantami in tudi hapotili, da je zares močno pomagal k hitrejšemu razvoju socialistične, da tako povem, programske politike na po-dročju radia. Vselej je bil za radio, pa poz-neje televizijo, prjpravljen pomagati. Usta-vil se bom samo pri zadnjem njegovem ob-sežnejšem opusu na RTV Ljubljana. Lani, ko je šlo za vprašanje obletnice Borisa Kidri-ča, je brez nadaljnjega pristal na to, da da vodilno besedo za pet emisij o Borisu Kidri-ču. Takrat je bil že težko bolan, ampak kljub bolezni je menil, da je to njegova človeška in komunistična dolžnost, da se oddolži svojemu soborcu, soustvarjalcu na-šega sistema.
Za nas je njegov odhod strahoten udarec. Sili nas, da še bolj samostojno, še bolj od-ločno, še bolj zavestno in še bolj odgovorno opravljamo svoje funkcije...
Naša družba ne more biti za svobodo političnih monopolov, ampak za svobodo izražanja avtentičnih interesov samoupravljalcev v strukturi socialistične in samoupravne družbe.
»Smeri nuevoja političnega sisteina socialističnega Bamoupravljanja«