Z19. Sfevilfta.
ff Lluliliani, w prid, Z*, septembra 1915.
XLVIII. lelo.
SLOfENSK
»Slovenski Narod'
na dom dostavljen:
celo leto naprej • • • • k 24*—
poi leta     „ • • • •   » 12*—
četrt leta    „ • • • •   » 6'—
na mesec   „ • » • • m 2*—
velja t Ljubljani
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  • , . .  K 22*— pol leta     m     • • • •   . H*— četrt leta    „     . • . •   . 5-50 na mesec   -     • • • .   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vre£fi'š&vos Knailova ulica iU 5 (v. pritličju levo,) telefon £1 34«
Ishafa vsak dan a večer Izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Harodna tiskarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod* velja po poifls
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej    . K 25*— pol leta
četrt leta na mesec
13 —
650 2-30
celo leto naprej      • . . K 30*-* za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej  . . • . K 35.—
Vprašanjem glede mserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica št 5, telefon ŠL85*
Klavern rezultat štirimeseč-nega italijanskega vojevanja.
ŽIVAHNI BOJI V TIROLSKEM OZEMLJU. — LJUTE KANONADE V DOLOMITIH. — NA KOROŠKEM IN PRIMORSKEM LE MANJŠI BOJI.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
V tirolskem obmejnem prostoru le bilo več malih spopadov. Napade slabejših italijanskih oddelkov v To-aale - pokrajini, ter severno in vzhodno od Condino, smo zavrnili. Planoti Folgarija in Lavarone sta zopet pod ognjem sovražnikove težke artiljerije. Naša hrabra posadka na Monte Costonu, ki je branila ta, daleč pred našo linijo stoječi obmejni hrib, proti številno znatno močnejšemu sovražniku več mesecev, je izpraznila danes rano to pozicijo, katero je napadala več kakor desetkratno premoč ter jo skoro obkolila. Artiljerijski boji v Dolomitih se z veliko Ijutostjo nadaljujejo.
Na koroški fronti je poskušal predvčerajšnjim zvečer oddelek al-pincev predreti našo pozicijo na Monte Peralba, pa je bi! z izgubami vržen v dolino.
Na primorski fronti se omejuje delovanje naših čet na artilerijski ogenj in nekatere uspešne akcije pozicijskega boja.
Danes poteka četrti mesec vojne proti Italiji. Sovražnik se ta mesec ni povspel do nobenega bojnega čina večjega obsega, temveč napadal le posamezne odseke s silami več pehotnih divizij. Vse zaman, naša fronta stoji trdneje, kot kdaj.
Namestnik načelnika generalnega štaba pL H o f e r , fml.
Monte Coston.
Včeraj je bilo naznanjeno, da so zapustile naše čete Monte Coston. Ta hrib je na meji, visok je 1753 metrov, na visoki planeti Arsiera, izpolnjeval je svojo nalogo skozi štiri mesece kot najbolj eksponirana predstraža
naših obrambnih črt. Zapustile so ga naše čete povsem prostovoljno, ne da bi se bil neposredno vršil kak boj, ker je uporaba hriba tudi vsled mrzlega letnega časa postala omejena.
ŠTIRI MESECE VOJNE PROTI ITALIJI.
Na italijanskem bojišču obhajajo naše vrle čete konec četrtega meseca vojne. Ob celi fronti, od švicarske meje do Adrije, ni mogel sovražnik vdreti na nobenem mestu v našo glavno obrambno črto, čeprav se je potrudil v to svrho z vsemi močmi, ki jih je imel na razpolago in ga je ta trud stal ogromne človeške žrtve. Kaj še. da bi bil predrl našo črto! Krvavo se mu je izjalovil bojni načrt in naše čete in naše utrdbe zro neomajne dol na razočaranega sovražnika, katerega dosedanji neuspehi že potrjujejo nas v gotovosti naše popolne končne zmage.
IZGUBLJENA ITALIJANSKA POLETNA VOJNA.
Iz vojnoporočevalskega stana priobčuje »Berliner Tageblatt«:
Jesen prihaja in se pričenja. Bližajo se oblaki, ki zapro vrata planinske trdnjave in s tem se zaključuje tudi prvi oddelek vojne, kakršnega svetovna zgodovina še ni videla, štirimesečne vojne na 400 kilometrov dolgi fronti, ki napadalca ni spravila naprej niti za en korak. Na stotisoče italijanskih vojakov je padlo, bilo ranjenih ali izločenih iz boja, na milijone vrednosti se je zapravilo proti skalovju, na milijarde lir se je vrglo proč.
Poročevalec imenovanega lista poudarja, da Doberdobska planota je še vedno središče italijanskih napadov. Z izgubo 200.000 vojakov mrtvih in ranjenih, so vzeli pri Verme-ljanu in Zdravščini rob planote, to je merjeno po prostoru, kilometer deželne ceste proti vzhodu, vojaško presojeno, to ne pomeni niti koraka naprej, kajti rob planote je grušč in padajoča cesta. Utrjene gorske pozicije se pričenjajo šele zadaj.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
Rim, 21. septembra. Poznejša poročila o boju dne 13. septembra pri Florentinijevem zavetišču povzdigujejo pomen našega uspeha. Sovražnik je izvršil najprvo ljut napad na desno krilo naših eksponiranih pozicij, pričenši z močno kolono med Soglio, Daspio in obmejnim kamnom 5. Bil je odbit in zapoden nazaj. Po eni uri vročega boja je poskusil z nekim drugim oddelkom,ki je prišel iz Malge Cherle, napasti naše levo krilo. Bil je istotako odbit in je pustil nekaj vjetnikov v naših rokah. Manjši boji, z ugodnim uspehom za nas, so se izvršili na Monte Lavanoch v dolini Daone na masivu La Tofana, v gornjem Cordevolu in na Rauchkof-lju koncem Rienške doline. V bov-š k i kotlini se je sovražnik zaman trudil, da bi nas pregnal iz pozicij, ki smo jih zajeli. Metal je vžigalne granate na kraje Čezsoča. Dvor in Bovec, ki so bili vsled požara skoro uničeni. V plačilo je povzročila naša artiljerija velik požar v Koritnici, od koder se je poročalo o gibanju čet. Na Krasu je pregnal siguren ogenj naše artiljerije a\ atrijske čete iz gozda in s hriba Kosič. Naša artiljerija jih je zasledovala z učinkovitim šrap-nelskim ognjem. Gozd je uničil požar.
R i m, 22. septembra. Izvzemši nekatere manjše protiofenzive, ki so se končale s srečnim rezultatom naših Čet v dolini Travenanzes, na To-fani v dolini Boite, na prelazu Volaia, na višini Rombona z bovško kotlino, se ni pripetilo včeraj nič vojaškopo-membnega. Na Koroškem so prodirale sovražne baterije v kritju. Posrečilo se je sovražniku, da je vrgel nekaj vžigalnih bomb in nekaj bomb s plinom na vas Paulaso, v dolini Chiarso, naše baterije pa, postavljene na jako močnih, vhod v dolino Paulaso zapirajočih pozicijah, so prisilile sovražne baterije po nekaj dobro merjenih strelih, da so umolknile.
Lažnjiva poročila italijanskega generalnega štaba.
Iz vojnoporočevalskega stana 22. septembra: Včeraj priobčeno poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 19. septembra, presega na
nezaslišan način mero neresnic, katere smo doslej molče trpeli. Poroča se: »Na kraški planoti se je vkopal sovražnik močno v gozdu, ki se imenuje »Konjska podkev« v odseku hriba Sv. Mihaela. Z nepričakovanim prodiranjem in juriŠem se je posrečilo naši pehoti, da je zasedla cel gozd v bližinskem boju kljub najhujšemu odporu in ponovnim protinapadom sovražnika.«
Vse pozicije na hribu Sv. Mihaela so slej ko prej v naši posesti. Zavzetje gozda, ki bi se imenoval »Konjska podkev« in katerega ni na nobenem zemljevidu, je čisto navadna laž. V resnici motijo lastne eksponirane patrulje ponoči vedno sovražna dela v zemlji v predterenu naših pozicij. V dokaz živahne delavnosti teh patrulj naj služi dejstvo, da se je nekaterim izmed njih predvčerajšnjim posrečilo, vzeti 119 mož s tremi oficirji.
Tittoni na fronti.
»Petit Journal« v Parizu poroča, da pojde italijanski podanik v Parizu, Tittoni, na fronto, da bo govoril s kraljem, kateremu obenem izroči zlato kolajno v imenu francosko - italijanske lige.
Prevzetni rimski podžupan.
Na Kapitolu pri narodni slavno-sti, je prišlo do jako značilnega nastopa. Ko je podžupan, kipar Apollo-ni, po izvršeni slavnosti zapustil Ka-pitol, je nanese! slučaj, da je stopil na košček zemlje, pripadajoče palači Caffarelli. Kakor da bi bil stopil na kačo, je hitro odtegnil nogo in vzkliknil je poln gnjeva in poln narodnega ponosa obenem: »Nikdar ne stopim več na nemška tla!« Apolloni je pozabil v tem trenotku, kako pogosto-ma, skozi toliko let, je imel navado, stopati na nemška tla, tako da je bil stalni gost v palači Caffarelli in je rad prišel na nemška tla pri vsakem cesarskem obisku in drugih takih prilikah, kar mu je dajalo bogato plačilo. Ali se bo očistil Apolloni sedaj vseh teh »barbarskih« spominov?.
Vtiski iz južne Italije.
V listu »Neue Ziiricher Zeitung« podaje neki Švicar svoje vtiske iz južne Italije. Pravi, da sta pristanišče v Neaplju in cesta v Mesini posejana z minami. Pri Novi Mesini, južno od razvalin stare Mesine, so napravljeni okopi in baterije v zem-
lji. V cestni sliki Neaplja prevladuje vojak. Poleg italijanskih čet je videti obilo francoskih mornarjev. V pristanišču ob brambnem zidu proti valovom so postavljeni obrambni topovi. Mesinsko prebivalstvo zmajuje z glavami. VeČina Siciljancev je prav hladna napram vojni z Avstrijo. Več jih zanima vojna s Turčijo, od katere pričakujejo gospodarskih koristi.
Posojilo v Ameriki.
»Tagliche Rundschau« javlja, da so se razbila pogajanja, naj bi bila tudi Italija udeležena pri francosko-angleškem posojilu v Ameriki. Italija je zahtevala gotovega denarja, Angleška pa je ponudila samo vojne kredite. Vzrok je to, da zvišuje ministrstvo Salandra vse davke.
Vzroki, ki so prisili
Italijo k vojni.
V listu »Corriere della sera<« je priobčil kot znanstvena avtoriteta pripoznani italijanski senator Fran-cesco d' Ovidio članek o vzrokih, ki so prisilili Italijo k Vojni. D' Ovidio pravi:
»Ne tajim, da sem se nahajal tudi jaz, kakor mnogi drugi, v mučnem dvomu, ker nisem vedel, kakor vsi drugi, tega*, kar je odkril Sonni-no v zeleni knjigi in Salandra v svojem govoru, in ker nisem poznal razpoloženja večine dežele, namreč onega dela, ki ne kriči po ulici in ne klepeče po časnikih. Ne tajim, da sem tudi jaz včasih gojil upanje, da bi mogla Italija preprečiti grozoto vojne potom prijaznega sporazuma z Avstrijo. Ali to je bila bolj le srčna želja nego prepričanje razuma. Od oktobra dalje, tako se nam je videlo, se je pretvarjala formula igre »Ali zveza ali vojna« vsled novega pritiska dejstev v pravi bojni klic. Kaka zveza še kedaj bi bila mogoča z Avstrijo po naši, četudi pametni odklonitvi udeležbe na vojni proti trozvezi? Avstrija nas je neprestano mučila v tridesetih letih zveze (v resnici je mučila Italija Avstrijo skozi dolgih trideset let neprestano, in še kako! Vsi v Avstriji smo trpeli vsled tega mučenja, Italija pa je imela velike politične in gospodarske dobičke. Opomba uredništva.) in kaj bi storila šele potem? Ako bi zmagali Nemčija in Avstrija, kdo ve.
LISTEK.
Odvetniliova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Ali je moj stric še v Londonu?«
»Ne! Hotel je priti semkaj k tebi, a jaz sem mu dopovedal, da ti ne more čisto nič pomagati. Končno se je udal in je odpotoval v Chalfont.«
»Hvala, Terence! Prihranil si njemu in meni nepotrebne bridkosti.«
»Veseli me, da si zadovoljen z mojim postopanjem. A še nekaj ti morem povedati. Nekako pred eno uro mi je brzojavila lady Boldonova. V brzojavki vprašuje, kdaj bi te lahko obiskala,*
»Kaj praviš?«
Hugh je stisnil pesti, planil pokonci in gledal okrog sebe, kakor bi bil prišel ob um.
»Ali te je to presenetilo?« je vprašal začudeno O* Neil. »To se mi zdi vendar naravno, da bi te lady Boldonova rada videla. Kdaj želiš, da pride?«
»Če želim, da pride? Seveda to želim,« je mrklo odgovoril Hugh. V
naslednjem trenotku pa so ga prevzela njegova čustva, omahuje je sedel na stol in si obraz zakril z dlanmi. O' Neil se ni mogel načuditi, da je ime lady Boldonove napravilo tak vtis na Hugha Thesigerja. A kmalu potem se je domislil, da je ime lady Ade Boldonove spomnilo Hugha, kaj je vse izgubil in potem se ni nič več čudil.
»Ali ji sporočim, naj pride v četrtek?«
»Ne, ne, ne U je zaklical Hugh ves obupan. Telo njegovo se je večkrat zapored krčevito zdrznilo in roke, s katerimi je zakrival lice, so se mu tresle.
»Ne! Ona ne more želeti, da bi me še kdaj videla,« je dihnil. »Zdi se mi, da bi raje umrl, kakor da bi še kdaj govoril ž njo oko v oko. Skrbi, Terence, da ne pride sem.«
Hugh je nagloma vstal in prijel prijatelja za obe roki.
»Ne pusti je do mene! Prijatelj, prosim te, obljubi mi, da je ne pustiš sem. Obljubi mi, da boš storil vse, kar je v človeških močeh, da ne pride do mene.«
O' Neila je spreletela groza, a končno je vendar obljubil, da stori po Hughovi želji. Obenem pa ga je zdaj prvič obšel resni sum, da njegov prijatelj morda vendar ni nedolžen. Zakaj se tako brani obiska lady Boldonove? Nedolžen obdolže-
nec pač lahko želi, da ga ne obišče njegova nevesta, saj bi obisk pro-vzročil obema silno duševno gorje. Toda misel, da ga želi nevesta videti, bi mu morala biti vendar ne samo prijetna, ampak pravo veselje in velika opora. Hugh pa je pokazal pravo grozo, ko je slišal, da bi ga Ada Boldonova rada obiskala.
Preden je mogel O' Neil še premisliti, kaj naj odgovori, so se pa vrata že odprla in nadzornik zaporov je prišel povedat, da je čas, določen za obisk, potekel.
Molče sta si segla prijatelja v roke in se razšla.
xvn.
Zapustivši poslopje policijskih zaporov, je O' Neil dolgo časa begal po ulicah, ne da bi vedel, kam hoče iti in ne da bi vedel, kod da hodi. Zdelo se mu je, kakor da sanja. Taval je med ljudmi, kakor človek, ki je še opija pijan, v duši njegovi pa je divjal vihar, ki mu je branil jasno misliti. Vse bolj in bolj se mu je dozdevalo, da govore vse okolščine za to, da je Hugh Thesiger zastrupil odvetnika Feliksa, na drugi strani pa je njegovo srce poskušalo prepričati njegov razum, da je Hugh Thesiger nedolžen, da ni storil nič krivičnega, nego je 'le žrtev čudovitih, še nepojasnjenih okoliščin. Iz tega viharja v njegovi duši se je porodil trdni sklep,
pomagati Hughu Thesigerju, če treba tudi proti njegovi volji.
»Rešiti ga moram,« si je rekel O' Neil. »Ce ne bom mogel pri porotni obravnavi doprinesti zadosti dokazov za njegovo nedolžnost, bom pa poskušal, pojasniti nagibe njegovega postopanja tako, da porotniki ne bodo poslušali svojega preudarka, ampak svoje srce.«
Naj je Hugh že storil karkoli, o enem je bil O' Neil trdno prepričan, da bo Hughovo dejanje, če pridejo vse okolščine na dan, vsaj oprostlji-vo, četudi ne opravičljivo.
Vrnivši se v hišo, kjer je stanoval, je Terence O' iNeil vstopil najprej v stanovanje svojega prijatelja Thesigerja. Upal je, da najde sam kako stvar, ki mu kako razkrije celo skrivnost. Zunanja vrata Hu-ghovega stanovanja so bila sicer zaprta, toda O* Neil je vendar upal, da bo kdo doma, sluga ali postrež-nica, in je potrkal. Vrata so se odprla, a na svoje veliko začudenje je videl O' Neil pred seboj policijskega stražnika.
»Rad bi si pri svojem prijatelju izposodil knjigo,« je izjecljal O' Neil, ki seveda ni smel izdati pravega namena svojega prihoda.
»Zdaj to ni mogoče,« je odgovoril stražnik. »Hišna preiskava še ni končana.  Jaz sem postavljen
j semkaj, da ne bo nihče motil preiskovanja.«
»A, tako!« je kolikor mogoče ravnodušno dejal O* Neil in se je odpravil v svoje stanovanje. Da ga je policija prehitela in da tako natančno preiskuje Hughovo stanovanje, se mu je zdelo jako slabo znamenje.
»V Chalfont pa policija gotovo ni šla,« si je mislil O' Neil. »Na to gotovo ni mislila in vendar se da prav tam kaj izvedeti. Če bi le vedel, kako je bilo razmerje med Hu-ghom in tem nesrečnim Feliksom. Morda je kdaj o tem kaj omenil svoji teti, ali svojemu stricu. Hm, morda je le tam dobiti kako sled. da uganem celo skrivnost. Na vsak način bo treba iti tja. Jutri se odpeljem s prvim vlakom v Chalfont.«
Res je sedel drugi dan opoldne O' Neil v sprejemnici starega gospoda Thesigerja v Chalfontu in tudi na staro gospo ni bilo treba dolgo čakati. Njena vela roka se je tresla, ko jo je podala gostu in govorila je izredno počasi in natančno preudarila vsako besedo, sicer pa ni nič na njej izdajalo, kake srčne bolesti trpi in kake skrbi jo more. Začela je O' Neila previdno izpraše-vati, kako je s Hughom, in ga je kmalu pripravila tako daleč, da ji je vse povedal, kar mu je bilo znano. (Dalje prihodnjič.),
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 24. septembra 1915
219 štev.
kako tudi bi bili proti nam. Vzemimo, da bi trozveza še obstala, bi se bila spremenila tako, da bi bila Italija popolnoma podrejena obema cesarstvoma  in bi stala  pod bridko podložnostjo dobre in slabe volje in prevzetnosti Avstrije. (No, kaj takega se pač ni bati. Zgodovina trozve-ze nas uči, kako popustljiva je bila 'Avstrija napram Italiji in kako jo je negovala Nemčija. Vsled dobrohotnosti teh dveh držav se je dvignila Italija iz primitivnosti kvišku, kakor hitro pa se je ojačila, plačuje dobroto Avstrije in Nemčije s krvavo ne-hvaležnostjo, ki pa že tepe njo samo in jo bo tepla vedno bolj. Opomba juredništva.) In vzemimo najugodnejši slučaj, da bi bila nemško - avstrijska skupina poražena ali na pol po-fažena, brez naše soudeležbe, ali je fnislila v tem slučaju, da bi bila nam Avstrija kedaj hvaležna za to, da nismo sodelovali na njenem pora-izu? O joj! Avstrija bi bila čisto priprosto in   jako   avstrijsko mislila tako-le: Ti kozli italijanski me sicer sovražijo, ali vendar se niso upali, Jnapasti me, niti potem, ko jim je biro to lažje kakor navadno,  in kak ftogum naj imajo proti meni torej po zaključku vojne?  Kako se morejo jpredrzniti, napasti mene samo, ako t)odo gotovi, da ne dobijo od France in njenih zaveznikov niti mora-Jhčne podpore dobrohotnosti, kaj še fltako dejanjsko pomoč?   Na to bi
Avstrija počela t nami, kakor si je le mogoče izmisliti, in drugi narodi v svoji jezi, da smo mi sebično izostali iz njihove, vojne, bi se nam porogljivo v obraz smejali, kakor bi hoteli reči: Kar se sedaj s teboj godi, to si si sama skuhala, čisto prav je in mene to veseli! Ker je torej postala zveza nemogoča ali bi bila prinesla nam še večja poniževanja kakor poprej, še več spornosti med nami in sosednjim tlačiteljem, in ker bi se taka prilika kakor ta morda nikdar več ne vrnila in je celo upati, da je nikoli več ne bo, in ker je videti kakor čudež, da se je ponudila skoro še boljša prilika kakor leta 1866, katere nismo znali zadostno izkoristiti, ni ostalo nam nič drugega nego vojno napovedati. Mi bomo izvedli vojno zmagonosno, vse opravičuje to upanje; na vsak način pa nismo mogli drugače nego pričeti jo. In na vsak način pomnoži pri naših prijateljih in sovražnikih spoštovanje za nas in v nas samih spoštovanje do samega sebe vspričo poguma in vojne ognjevitosti naše armade in navdušenja našega naroda.«
Argumenti d' Ovidia so prazni, izvajanja puhla, zmaguje pa tudi on kakor vsi italijanski pisci lepo doma v sanjah isti čas, ko si tisoči italijanskih vojakov na vseh frontah razbijajo svoje glave ob avstrijski železni obrambi.
Lluti boji ob Sliru in Ikvl.
LJUTI BOJI OB IKVI IN PTIRU. — PRI  NOVEM  POČAJEVU SMO ODBILI RUSKE NAPADE.
r~- Dunaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Na vzhodno - gallški fronti je potekel dan v splošnem mirna Vršili so se le boji eksponiranih oddelkov.
Ob Ikvl In Stiru »o bili na več krajih ljuti bof. Tako smo krvavo odbili dva ruska napada jugo - vzhodno od Novega Počajeva. Sovražni pešpofit, ki je v bližini izliva Ikve prodrl ponoči čez S tir, je moral vsled
Kzapada naših čet z velikimi iz* nI zopet nazaj na vzhodnji breg. Nafe, doseda) vzhodno od liicka stoječe oddelke, smo umaknili ga  pozicije  na  zapadnem bregu
Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hof er, fml.
nemške Čete so vdrle v rusko POZICIJO PRED D VINskom. — med OŠMIJANO IN gu-BOTN1K1 8E RU8I ZOPET umiKAJO.
. Berotin, 23. septembra. (Kor. u.) Wohrov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 23. septembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Jugo • zapadno od Lennevadena boj še ni končan. Pri našem protinapadu smo vjeli včeraj 150 mož. Tudi zapadno od Dvinska se nam je posrečilo, vdreti v rusko eksponirano pozicijo. Ugrabili smo 17 častnikov, 2105 mož, 4 strojne puške. Protinapadi proti črti, ki smo jo osvojili, jugo . zapadno od Dvinska, so bili od« biti. Ruski odpor od severno Osmi-jane do vzhodno Subotnikov ob Ga-viji je strt. Naše čete slede umikajočemu se neprijatelju, ki je pustil nad 1000 vjetnikov na bojišču. Desno krilo se bori še severno od Novega Grodka.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Osvojili smo rusko pozicijo, zapadno od Volavke; pri tem smo vjeli 3 častnike in 380 mož ter ugrabili 2 strojni puški. Dalje proti jugu je položaj neizpremenjen.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Severo - vzhodno in vzhodno od Logišina se boj nadaljuje.
Jugovzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadio vodstvo. *
POLOŽAJ   NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Na jugo - zapadno ruskem bojišču so bili močni sovražni napadi ob gorenji Ikvi ustavljeni in so bili Rusi pri Počajevu nazaj vrženi, dasi so zastavili znatne sile. Ob dolenji Ikvi je bil poskus prebitja naših postojank odbit. Nastop dosti štcvilnej-
ših sovražnih moči, ki so prišle deloma od Rovna, deloma iz notranjosti Polesja, čej Kokli in od gorenje-ga Skoljoda, je povzročil, da smo levo krilo nase volinjske skupine umaknili na zapadni breg Stvra. V tej, že po naravi močni poziciji, imajo naše čete ugodne pogoje za odbijanje daljnjih ruskih napadov. — Na severo - ruskem bojišču je bilo prisiljeno desno krilo in središče ruske skupine pri Vilni, da se je umaknilo proti železnici Mdlodječno - Lida; levo (južno) krilo te armadne skupine se še ustavlja, da bi varovalo umikalna pota na Minsk.
Ruski podmorski čoln »Delfin«.
»Frankfurter Zeitung« javlja \z9 Petrograda: Po privatnem obvestilu*! poroča »Ruskoje   Slovo«,  da so v j Baltiškem morju vtoniii zapovednik ruskega podmorskega čolna »Delfin«, Čersakov, in vse moštvo. Podmorski čoln »Delfin« je bil spuščen v morje leta 1904. in je obsegal 115 ton.
Povratek v Galicijo.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Poročilo Ivovskih listov, da bo beguncem dovoljeno, povrniti se še v druge, vzhodno - gališke okraje, zlasti tudi v lvovski okraj, ni utemeljeno. Stvar se še uvažuje in se odločitev svoječasno razglasi.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča 20. septembra:
Med jezeri zapadno od Dvinska trajajo trdovratni boji naprej; ljute sovražne napade v okolici Iluksta smo odbili ter vrgli sovražnika z velikimi izgubami v njegove strelske jarke nazaj. Po ljutem topovskem boju je sovražnik zasedel vas Sio-cikli zapadno od Iluksta. Med jezeri pri Čičirih in Oriljem je sovražnik jurišal vas Imbrodi, naši okopi so bili razbiti in naši oddelki pregnani. Sovražna kavalerija, ki je hotela prekoračiti reko Drisvjatu med Ku-piški in Kozjani je bila poražena. Neki sovražni oddelek je skušal zasesti vas Moledečno pa je bil takisto odbit. V boju za vas Sole ob železnici iz Novega Vilejska v Molodečno. smo pregnali sovražnika iz vasi. Na raznih točkah ob Viliji in v okolici Vilna gredo sovražni oddelki na levi breg reke. Odbili smo vrsto sovražnih napadov na našo fronto zapadno od železniške proge Binjakoni - Lida z velikimi izgubami za sovražnika. Na desnem bregu Lebede nekaj bojev krajevnega značaja. Ob Ščari so se razvili na mnogih točkah boji za prehod čez reko; pri Porečju, severno od Sonima, je naša artiljerija porušila sovražnikov pontonski most, ki se je deloma potopil; sovražne čete pa, ki so že prešle na drugi breg, smo zajeli. Napadli smo sovražnika, ki je prekoračil reko južno od Slonima pri pristavi Riščica. Izrabili smo stisko sovražnika, ki je moral čete v oddelkih pognati v boj, z uspehom in sovražnik, ki je imel zasedeno ozemlje na desnem bregu, je imel občutne izgube. Odbili smo nemške napade proti vasi Sokolovka na južnem delu oginskega kanala; v bajonetnih bojih smo del Nemcev poklali. V isti pokrajini je sovražnik zasedel va$ Logižin. Pri Novosjolkih scv*
[ rovzhodno od Kolkov smo napadli • in obšli sovražne postojanke v za-! kopiji; sovražnika smo prepodili. 1 Pri zasledovanju so naše čete pogasile ogenj na mostu čez Stiro. Del naših čet je znova obkolil sovražnika in ga pognal v beg v gozd; vzeli smo vas Kolki. Na fronti zapadno od reke Stubjel in na črti Dubno - Kre-menjec so naše Čete napadle na mnogih točkah in vjele več sovražnih oddelkov. Na fronti ob Seretu se nadaljujejo boji krajevnega značaja tik reke. Omeniti je treba, da je neki naš voj pri vaši Dikoviči ob Strurn-nu, južno od Pinska počakal sovražni bataljon na 500 korakov in nato približno 2 stotniji sovražnika uničil s strojnimi puškami. Pri Kolkih se je dogodilo, da je naša konjenica napadla sovražne zakope in žične ovire, vzela stojne puške in blizu 100 mož, sama pa imela le neznatne izgube. Severno od Kolkov pri vasi Kukli je naša eskadrona pognala avstrijsko eskadrono v močvirje, vjela 50 mož, kuhinjo in opravo in potegnila iz močvirja 50 konj. Ostali so poginili. Po izpovedi avstrijskih vjetnikov so se v zadnjih operacijah dogajali slučaji, ko so celi oddelki po več dni morali ostati na enem mestu, da so potegnili artiljerijo iz blata. Od Stohoda javljajo o slučaju, da so se Avstrijci preoblekli v kmete, da so prekoračili reko in spravili strojne puške v postojanko. (In padec Vilne? Op. uredn.)
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Iz Stockholma poročajo: Desnica državnega sveta, ki ima dvetret-jinsko veČino, je poslala ruskemu carju adreso, v kateri mu izreka v imenu ruskega naroda zahvalo, da je odgodil zasedanje dume in odklonil njene revolucionarne zahteve.
Iz Amsterdama javljajo, da je bil aretiran bivši član dume, delavski voditelj Jegorov. V Rostovu ob Donu so bili aretirani vsi člani odbora za borbo proti draginji. V Orenburgu so bili aretirani delavci, ki so bili člani vojnoindustrijalnega odbora.
»Vjedomosti« trde, da bo finančni minister Bark, kadar se vrne iz Londona, ustanovil novo ministrstvo. Finančni in naučni minister bosta vzeta izmed članov dume.
Kakor poroča »Rječ«, se po-ostruje pomanjanje živil v Petro-gradu vsled motenja na glavni progi zopet izvanredno. Pekarne so že omejile svojo delavnost. Živil je baje samo še za en teden. Merodajni krogi so opozirili že pred tedni vlado, da stoji država pred lakoto. »Rječ« navaja statistiko železniških vozov v dokaz, da je kriv stradanja premajhen uvoz. List zahteva resne odredbe, drugače se je bati vstaje radi lakot. Ravno take so razmere v Pskovu. Na železniški črti Dvinsk-Petrograd ni ne sladkorja, ne soli, ne petroleja, ne tobaka. Mestni glavar Tolstoj je izjavil, da je potrebno vsaj 40.000 kubičnih sežnjev kuriva, naročilo pa se ga je samo 12.000, tako da se je moglo oskrbeti komaj lazarete. Ni misliti na to, da bi se moglo kurivo prodajati privatnikom. Razven tega je treba za nabavo kuriva 25 milijonov rubljev, katerih mestna uprava nima.
BALKANSKO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA SRBSKI FRONTI.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Nobenih bistvenih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 5 f e r. fml. •    . •
Srbski prestolonaslednik v Belgradu.
»N. Fr. Pr.« poroča, da je prispel srbski prestolonaslednik Aleksander s svojim štabom v Belgrad.
Kronski svet v Kragujevcu.
Iz Niša poročajo: V Kragujevac je sklicano vojno posvetovanje in kronski svet, ki se bo vršil pod predsedstvom kralja Petra.
ZAPADNO BOJIŠČE.
ŽIVAHNI  BOJI NA FRANCOSKI FRONTL
Berotin, 23. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 23. septembra.
Zapadno bojišče.
Podpirano od jasnega vremena, je vladalo na celi fronti zelo živahno delovanje obeh artiljerii in letalcev. Napad* ki so ga nameravali Francozi proti poziciji na pokopališču pri Souchezu, se vsled našega ognja ni mogel Izvršiti. Neko sovražno letalo je padlo v našem ognju, severno od St Menehoulda, goreče na tla, neko drugo je moralo v boju v zraku pristat*, hira - vzfodno od Jfouztersa;
letalci so vjeti. Nad Pont a Mousso-nom je sestrelil nemški letalec v boju z dvema francoskima letalcema eno letalo. Letalo je strmoglavilo goreče med nemško in francosko črto na tla. Vrhovno arraadno vodstvo.
Bombe na Stuttgart.
Berlin, 22. septembra. VVoiifov biro poroča: Dopoldne ob 8. uri 15 minut se je zgodil napad letalcev z nemškimi letalnimi znaki na Stuttgart. Na mesto je bilo vrženih več bomb. Štiri osebe so bile ubite, več vojaških in civilnih oseb je bilo ranjenih. Materijelna škoda je čisto neznatna. Letalci, ki so jih obstreljevala obrambna poveljstva, so se ob 8. uri 30 minut oddaljili v južni smeri. Vzrok, da je bilo prebivalstvo razmeroma pozno posvarjeno, je to, da so letalci rabili nemške oznake in da je bil malo poprej, ob 7. uri 45 minut, pristojnemu vojaškemu mestu javljen polet nemškega letalca. Ob 9. uri 30 minut se je ta letalec prikazal nad Stuttgariom; bil je nekaj časa obstreljevan, dokler se ga ni spoznalo, da je nemški letalec, in se je potem nepoškodovan blizu mesta spustil na tla.
»Defenzivna ofenziva«.
»Journal des Debats« priobčuje članek politika Alazarda o njegovih vtiskih v Italiji, po katerih mora Če-tverozveza za sedaj opustiti upanje na daljnje sodelovanje Italije. Vojna proti Avstriji dobiva oblike, ki jih je označil polkovnik Barone s pikrim, ali pravim izrazom »defenzivna ofen* živa«.
Angleški vojni izdatki.
Finančni minister Mac Kenna je izjavil: Pred 4 in pol mesecem je Llovd - George cenil letne izdatke za brodovje na 146, za armado na 600 in za predujme zaveznikov na 200 milijonov funtov šterlingov. Zdaj znašajo troški za mornarico 190, za armado 715 in za predujme zaveznikom 423 milijonov funtov. (En funt šterling je 24 kron.)
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 22. septembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta: V ozemlju Anaforta so povzročili naši artiljeristi s svojim ognjem dveurni požar v sovražnih jarkih, ki se nahajajo pred našim levim krilom in v sovražnem taborišču. V odseku Ari Burnu je razstrelil sovražnik v noči od 20. na 21. september na našem levem krilu mino, kar je povzročilo ne-
znatno škodo, ki je bila kmalu popravljena. V odseku Sedil Bar je pričela sovražna artiljerija dne 21. septembra dopoldne ljuto obstreljevati in bombardirati naše levo krilo. Naši topovi so odgovorili, ter prisilili sovražno artiljerijo, da je umolknila. Dne 21. septembra je naše brodovje pregnalo tri ruske torpedovke tipa »Bistri« iz crnomorskih pristanišč za premog. Sicer ničesar pomembnega.
Francoske čete za Dardanele.
Iz A t e n poročajo: »Hestia« javlja, da odide v kratkem 17. francoski armadni zbor pred Dardanele, ker se je pokazalo, da je treba tamkajšnje kolonijalne čete ojačiti z regularnim evropskim vojaštvom.
Promet ruskih ladij v Črnem morju ustavljen?
Iz Bukarešte poročajo' »Minerva« javlja, da je Rusija zaprla vsa svoja crnomorska pristani-ča in da je promet z Odeso in Reni ustavljen. Ta ukrep so povzročili neonski podmorski čolni, ki so se pojavili v Ornem morju.
Francoski transportni parnik torpediran.
Pariz, 23. septembra. (Kor. ur.) Sovražni podmorski čoln je blizu južne obali otoka Krete potopil francoski transportni parnik z vojnim materijalom. Posadka se je rešila.
Italijanski načrti.
»Baseier Nachrichten« poročajo iz Milana: General Tassoni odide z italijansko ekspedicijsko armado v Egipt. Ni pa jasno, ali ta armada nadomesti tam se nahajajoče angleške čete, da se te porabi drugje, ali gre za koncentriranje z drugimi četami zaveznikov proti Turčiji.
Iz Soluna priobčujejo grški listi poročila, da se nahaja od 15. septembra dalje več lahkih italijanskih kri-žark pri eskadri zaveznikov pred Dardanelami. Iz angleških virov se poroča, da se pričakuje dohod italijanskih transportnih ladij s četami, ki se izkrcajo, in s težko artiljerijo dan na dan. Dejstvo je, da se mudi večje število italijanskih oficirjev že nekaj časa v angleškem glavnem stanu. Italijanska blokada maloazijske obali škoduje največ grškemu trgovskemu parobrodarstvu. Časopisje zahteva od Atencev, da naj raditega slovesno protestirajo v Rimu.
»Carigrad treba zavzeti.«
Ženeva, 22. septembra. Pariško časopisje poudarja znamenito važnost operacij ob Dardaneiah in pravi, da mora biti geslo: Carigrad moramo zavzeti; čim prej se to zgodi, tem bolje. _
urjenje o četoerozvez
Bolgarska mobilizacija je izzvala v ententnih državah veliko razburjenje. Ententna diplomacija še vedno upa z grožnjami in obljubami preprečiti posledice odločnega nastopa bolgarske vlade in armade. Zdi se, da hoče četverozveza sedaj Srbijo vendar-le prisiliti, da naj odstopi makedonsko ozemlje takoj in sicer brezpogojno — saj je četverozveza sedaj že zadovoljna če ostane Bolgarija le še nadalje nevtralna. Na drugi strani pa grozijo menda en-tentni diplomati, da bodo francosko-angleška in grška armada spravile Boigarijo v nesrečo. Bolgarska vlada molči in tako bi se dalo res še trditi, da v Sofiji še ni padla zadnja kocka. Kako pa bo padla, kadar pade, to nam kažejo manifestacije bolgarskih dijakov v bolgarskem poslaništvu v Berlinu in pa dejstvo, da je turško - bolgarska pogodba že ratificirana.
Ni dvoma, da se Grška in Romunija pripravljate z veliko vnemo na bodoče dogodke.
Grška vlada je podala izjavo, ki kaže, da se zaveda resnosti položaja, ki pa nam še ne nudi popolne jasnosti, po kateri poti namerava kreniti grška politika. Romunija se nahaja v neprestanem sumljivem stiku z en-tento; prezgodaj pa bi še bilo trditi, da se je odločila za eno ali drugo taktiko.
ENTENTA ŠE NE ODNEHA.
»Berliner Tagblatt« ve povedati, da je imela četverozveza že pripravljena posebno armado 80.000, ki bi naj bila skupno z Bolgari udarila na Turke ter event. tudi zasedla Ka-valo za Bolgare. Ko se je načrt četvero zveze v Sofiji ponesrečil, je ententna diplomacija hotela naščuvati Grško, kateri je obljubljala del Bolgarije, zlasti plovdivsko ozemlje in pa velik kos Male Azije. Sicer pa glede nadaljnih balkanskih načrtov med državami četverozveze še ne vlada popolna edinost. Rusija in Francija se hočete z Bolgarijo še na-Die? Dogajati- Anglija pa, meni, da je
treba koncentrirati diplomatično delo zopet v Atenah.
Sofijski listi vedo povedati, da je četverozveza Bolgariji izjavila, da je tudi Romunija pripravljena se pogajati radi vrnitve Dobrudže in obljubila, da se bodo tozadevne bolgarske želje izpolnile.
Iz Berolina javljajo, da pričakujejo v Parizu odgovor Bolgarske na noto četverozveze do dne 30. t. m. francoski tiskovni urad pripravlja javnost na to, da bo odgovor vljudno umikalen. Stališče Radoslavova je vseskoz trdno, zlasti vsled energično izvedenih vojaških odredb. Sedanje vojaške vaje Makedoncev vodi general Bcjardelcev, Makedonec iz Ohride, ki je bil imenovan za šefa generalnega štaba, ker pozna nemško metodo.
Radoslavov  o odnošajih Bolgarije napram sosednim državam.
Posebni poročevalec »N. Fr. Pr«« javlja iz Sofije naslednje izjave bolgarskega min. predsednika, ki se od včeraj zabeleženih znatno razlikujejo. Radoslavov je po informacijah tega poročevalca dejal:
Srbija nam hoče dati le ozemlje do Vardarja in še to le po končani vojni. Srbska vlada nam je namignila, da se ho Srbija z olgarijo raj-še vojevala, kakor pa da bi privolila v večje koncesije.
Naši odnošaji napram Romuniji so prijateljski. O političnih vprašanjih se ne pogajamo.
Zadržanje Grške je identično z onim Romunije. Grška je izjavila centralnima državama, da bo ostala nevtralna, karkoli se na Balkanu zgodi.
Izjave min. predsednika Radoslavova so napravile na poslance vtis, da bo ostala Bolgarija še naprej nevtralna, morda pa le še prav kratek čas.
Izjave ministrskega predsednika Radoslavova   o   turško - bolgarskem dogovoru.
»N. Fr. Pr.« poroča iz Sofije 21. t m.: Ministrski predsednik Rado-
1 OJ»'JIJ
slavov je v včerajšnji seji vladne liberalne stranke izjavil, da je pogodba s Turčijo že ratificirana ter od kralja in sultana podpisana. Bolgarija dobi ozemlje zapadno od reke Tundže. Pri Odrinu gre nova meja čez Marico in poteka približno 2 km vzhodno od te reke do zaliva Enos. Odrinsko predmestje Karagač in most, ki veže KaragaČ z Odrinom, postaneta bolgarska. For-melna izročitev novega ozemlja se je izvršila 21. t. m. v Dimotiki. 6. oktobra prevzame Bolgarija tudi železnico ob Marici. 11. oktobra bodo vzpostavljene bolgarske oblasti. V slučaju kakšnih nesoglasij bo odločevala mednarodna komisija, ki sestoja iz po enega bolgarskega, turškega, avstrijskega, nemškega in švicarskega častnika. Celo ozemlje meri približno 3000 km2.
Manifestacije bolgarskih dijakov v Berlinu.
Kakor poroča Wolffov urad, so se podali v Berlinu se nahajajoči bolgarski dijaki po razglasitvi mobilizacije skupno na bolgarsko poslaništvo, kjer jih je sprejel poslanik Ri-zov. Jurist Nečkov je Čestital poslaniku, da zastopa Bolgarijo v Nemčiji baš v onem trenutku, konaj s p r i-t r j?e v a n j e m Nemčije postane makedonska njegova domovina (Rizov je rodom Makedonec) zopet bolgarska. Govornik je nato slavil Nemčijo, kateri so dolžni Bolgari veliko zahvalo, ter je zaklical bolgarski armadi, kralju Ferdinandu in ujedinjeni veliki Bolgariji »Ura«.
Poslanik Rizov je v patrijotič-nem nagovoru želel dijakom slavno pot. Na to so se podali bolgarski dijaki k bolgarskemu konsulu Mandel-baumu, kjer je slavil med. Fličev nemško složnost in disciplino, ki naj bodeta Bolgariji vzor. General Savov pri Radoslavovu.
Iz Sofije javljajo: General Savov, vrhovni zapovednik bolgarske armade v balkanski vojni, je prispel v Sofijo, kjer je imel daljše posveto* vanje z min. predsednikom Radosla-vom. General Savov je, kakor znano največji nasprotnik Srbov.
VTIS BOLGARSKE MOBILIZACIJE V SOVRAŽNIH DEŽELAH.
Razburjenje med diplomacijo četverozveze.
Med diplomacijo četverozveze je izzvala bolgarska mobilizacija veliko razburjenje. V Londonu je kon-feriral zunanji minister sir Grey po vrsti z vsemi zastopniki entente, v Rimu se je vršila dolga konferenca med italijanskim zunanjim ministrom, angleškim, francoskim in romunskim poslanikom. Zdi se, da hoče četverozveza pritisniti na Srbijo, da privoli v takojšnjo izročitev makedonskega ozemlja.
Angleško mnenje.
London, 23. septembra. (Kor. urad.) Reuter javlja: Poročilo, da mobilizira Bolgarija, je seveda vznemirilo diplomatične kroge, dasi so bili na tak razvoj razmer pripravljeni. O pomenu mobilizacije si še niso na jasnem Bolgarsko poslaništvo je dobilo obvestilo šele 21. pozno zvečer in je izjavilo, da ohrani Bolgarska še dalje nevtralnost, toda oboroženo nevtralnost, drugi krogi menijo, da je Bolgarska naredila zgolj tako, kakor nekateri njeni sosedje ali Švica in Nizozemska.
Francoske tolažbe.
Iz Pariza poročajo: Francosko časopisje upa še vedno, da Bolgarija še ni izrekla svoje zadnje besede in da bo predloge četverozveze akceptirala. »Temps« izjavlja, da mora Bolgarija sprejeti ententine ponudbe, ako ji gre res samo za uresničenje narodnih aspiracij. »Journal« priznava, da tvori vprašanje takojšnje izročitve makedonskega ozemlja, kardinalno točko cele situacije.
Globok vtis v Italiji.
Preko Lugana poročajo: Mobilizacija bolgarske armade, o kateri so smeli italijanski listi poročati še le 22. septembra, je napravila na italijansko javnost največji vtis. »Seco-lo« pričakuje, da si bo Bolgarija le še premislila se združiti s centralnima državama in Turčijo ter spraviti celo svojo bodočnost v nevarnost. Diplomacija četverozveze pa se naj zaveda resnega položaja in naj stori vse. da odvrne veliko nesrečo.
Pobitost v Srbiji.
Sofijska »Balkanska pošta« javlja iz Niša: Vesti iz Sofije so izzvale v srbski javnosti največje razburjenje. Politični krogi smatrajo, da obstoja resna nevarnost krvavega konflikta z Bolgarijo. Vsi listi izjavljajo, da dokazuje turško - bolgarski dogovor, da se je Bolgarija pridružila centralnima državama. Socijalistično glasilo meni. da se nahaja Srbija pred kat&tefšOk tofcp» »e J* nuy^
rešiti le z naglo amputacijo (sc. makedonskega ozemlja).
Srbske utrdbe na bolgarski meji.
Srbi utrjujejo bolgarsko mejo. Predvsem se hočejo zavarovati seveda v Makedoniji. Zato delajo okope v prvi vrsti vzhodno od Egri Palanke, da preprečijo bolgarski udarec na Skoplje. Večje utrdbe se nahajajo tudi pri Kočani, na Plaskavici ter ob Bregalnici in Strumici — imena, ki so znana iz druge balkanske vojne. Ob stari srbsko - bolgarski meji se nalajata dve utrjeni črti: Negotin-Knjaževac - Zaječar - Pirot in Poža-revac - Niš - Bela palanka. Negotin, Knjaževac, Požarevac imajo le pro-vizorične utrdbe, Zaječar je vettko utrjeno taborišče z okopi v obsegu 40 km, Pirotska utrdbena črta meri 35 kilometrov. Najmodernejša trdnjava je Niš, ki obsega s svojimi permanentnimi in poljskimi utrdbami črto 50 kilometrov. Smatrati je, da so Srbi svoje trdnjave dobro oborožili ter namestili v njih moderne težke francoske topove. Bolgarska trdnjava proti Srbiji je Sofija, bolgarski zaporni forti se nahajajo pri Bjelogra-dičku, na sedlu Dragoman, pri Trnu in Drobzi.
IZJAVA GRŠKE VLADE.
Agence d' Athenes javlja: Vlada zasleduje mirno razvoj dogodkov in bo ukrenila odredbe, ki jih bodo razmere zahtevale, da bo za vsako eventualnost pripravljena. Med kraljem, ministrskim predsednikom Ve-nizelosom in med generalnim štabom vlada popolno soglasje.
Rekonstrukcija   grškega kabineta?
»Vossische Ztg.« javlja iz Aten: V Venizelosovi stranki se pojavljajo spori in diference. Najbrž še pred sestankom zbornice se bo izvršila rekonstrukcija sedanjega kabineta.
ROMUNSKE PRIPRAVE.
Romunski kraljevski dekret od* rejuje, da naj ostanejo generali B o -t e a n u , nadzornik romunske ženi-je, Z o 11 u , jiamestnik načelnika generalnega šfaba, Alexander, namestnik artilerijskega nadzornika in Radeanu, ki bi morali s 1. oktobrom biti penzijonirani, ker so dosegli starostno mejo, Še nadaljnih 6 mesecev v aktivni službi.
Uradni list objavlja razglase o naborih za starejše rezerviste in za letnik 1916. Tudi se bo pričela kon-skripcija letnika 1917.
Romunski manevri, ki bi se bili imeli pričeti IS. t. m., so odgođeni. Oficijozno pojasnilo pravi, da radi tega, ker bi sicer splošno vznemirjenje na Balkanu še bolj naraslo.
Bolgarska demarša o koncentraciji romunskih čet je bila izvršena na popolnoma prijateljski način. En-tenti prijazno časopisje jo seveda zlorablja za nove hujskanje.
Položai v Romuniji.
Iz Bukarešte javljajo: Romunsko - ruska pogajanja so dospela na mrtvo točko. Romunski poslanik Diamandi je zopet odpotoval z novimi predlogi v Petrograd. Poročila o pogajanjih med Romunijo in Grško glede skupnega postopanja se označujejo za neresnična. Iz Rima javljajo, da se je pedal tamkajšnji srbski poslanik Ristič v tajni misiji v Bukarešto. Položaj Bratianovega kabineta se označuje za trden in o odstopu Bratiana ni govora.
Romunsko ministrstvo.
Bukarešt, 23. septembra. Z ozi-rom na včeraj razširjene govorice o odstopu ministrstva Bratianu piše oficijozni »Vitorul«: Prerekamo naj-odločnejše te vesti. Zrasle so na polju fantazije. »Epoca,«, ki je še včeraj ponoči razširjala take napačne vesti, je imela samo namen, razburiti javno mnenje. Na srečo je pa resnica drugačna in dosti resnejša, kakor senzacijska vest »Epoce«.
Nemčija in Amerika.
Amerika in Nemčija.
Berotin, 23. septembra. Wolffov urad javlja iz New Yorka, da je ameriško časopisje ustavilo razpravljanje o razmerju med Nemčijo in Združenimi državami, ker se vrše zaupna pogajanja glede vprašanja o podmorskih čolnih.
Afera »Hesperian«.
Berolin, 22. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad javlja, da je sedaj dognano, da potopitve parnika »Hesperian« ni povzročil noben nemški podmorski čoln.
šumenje Soče se šepetaje preriva skozi tišino. Prvi krajec je prišel izza oblaka in razpršil temo. Obstati moram kakor okamenel med tem divjim skalovjem, zakaj na najbolj izpostavljenem mestu me je prehitela mesečina. Ko bi se zdaj le malo premaknil, me obrenči takoj cel ducat jeklenk. Čujem, kako gori vrh grebena repetira dvoje sovražnih pušk. Namenjen sem do rojne črte. Ni daleč od mene, par naglih skokov bi bilo treba, pa bi bil rešen teh mučnih trenotkov. Pa vseeno presodim, da je bolje, če počakam. Velik oblak se bliža mesecu; kmalu ga bo zakril, potem sem rešen.
Šlo je vse po sreči. Zdaj sem v kritju in čutim, kako se srčni utripi blaže. Tesnoba je šla mimo.
Z vrha so mi prinesli pošto: dvoje kart. No, vendar! 2e lepo vrsto dni nisem prejel nobenega glasu iz domovine in nadlegovala me je že misel, da so me vsi pozabili. Kdo mi neki piše? — Kolikor mi dovolijo zvezde, sodim, da je pisava na obeh kartah enaka, ampak nobene črke ne morem razbrati. Tako bi rad Čital! Do jutra že ne bom strpel; predolga bi bila noč. Toda vžigalice ne smem prižgati, Bog ne daj! Kritje je vse prenizko, da bi se ne videl žar gori na grebenu. Slednjič se domislim. Sosed ima odejo. Zakril se bom z njo kakor fotograf, vžigalice imam, tako poide . . .
Gospodična A. se me je spomnila, ko nisem tega nikdar pričakoval. Vse polno novic. Vse me zelo zanima. Pol škatljice vžigalic sem izpalil, da sem vse prečital in duši me že od dima ali še enkrat moram vse preči-tati. To bo moja dušna hrana za vso noč . . . Poslednja vžigalica je dogorela, čital bi sicer še in še . . . F. je opasno obolela. — Takrat, ko sem odhajal na bojišče, me je še vsa čvrsta spremila prav do vlaka. V tako lepem spominu jo imam! V tistem rdečem kostumu se je najraje domislim, ne vem baš zakaj, ali najbolj všeč mi je bila taka . . .
Sentimentalnost me hoče zajeti, ali ubraniti se ji moram za vsako ceno; preveč skrbi in odgovornosti mi leži na ramah . . . Plazim se po skalovju od moža do moža, da se prepričam, če kateri ne spi. Dve uri sem porabil za to opravilo; vsi so bili čuječi. Po tej utrudljivi službi sem dospel zopet v svoje kritje. Vse je še tako mirno kakor na večer. Žarometi otipavajo v dolgih trakovih dolino, ki jo zavije globoko pod mano gosta tema.Tu in tam plane na kakem obronku svetlobna raketa visoko v zrak in ko se utrinja nizdol, raz-kaže v bogati luči vso okolico. Stotine oči je tedaj napeto uprtih v čeri in roke že drže za puške . . . Nikjer sovražnika. Niti kamenček se ne iz-proži. Globoko zije prepad, ki hrani že kupe mrličev . . . Morda je to mir pred viharjem? — Noč prisluškuje,
V. Mazi.
Vesti \i prisni im\.
Tržaški namestnik v Gorici In Podgori. Iz Gorice. 23. septembra: Namestnik baron Fries - Skene je dospel danes dopoldne v Gorico. Najprvo si je ogledal onostran Soče ležečo Podgoro in tamkašnio tovarno trdke Levkam - Josefstai. Potem je vsprejel v poslopju okrajnega glavarstva deželnega glavarja mon-signorja Faiduttija in predstojnike lokalnih upravnih oblasti. Po poročilih okrajnega glavarja barona Bauma in vladnega komisarja grofa Dandinija je položaj v vsakem oziru izredno zadovoljiv in razpoloženje prebivalstva kljub bližini vojnih dogodkov povsem mirno in zaupljivo. Namestnik je posetil še bolnico usmiljenih bratov ter se potem vrnil v Trst.
Dalmatinski deželni Šolski svet
se je bavil v svoji seji 16. t. m. med drugim z vprašanjem ustanovitve nekaterih šol višje kategorije. Rešilo se je nekaj srednješolskih zadev in izvršilo nekaj imenovanj na ljudskih šolah
vzočnosti dr. Pavlina Icakoro javnega obtožitelja, obtoženca Antona Turk po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje, tako:
Obtoženec Anton Turk, rojen leta 1863 v Podlipi, občina Dol, vdovljeni branjevec v Ljubljani, je kriv, da je dne 21. avgusta 1915 v Ljubljani izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahteval za neobhodne reči namreč za sveže češplje po SO vin. za kg, torej očitne čezmerne cene in je s tem zakrivi! prestopek draženja po § 14. ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, štev. 228. drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo § 266. k. z. na tri dni zapora in na 20 K denarne globe, v slučaju neiztirljivosti pa na nadaljnih 48 ur zapora ter po § 389. k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov.
Ljubljana, dne 16. septembra 1915.
Nagode m. p.
Dnevne vesti.
— Podružnica Avstro - ogrske banke v Ljubljani je darovala deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko, v roke predsednika, namesto venca na grob cenzorja gosp. Ferdinanda Souvana znesek 50 K.
— Pogreša se poročnik P r e i n-f a I k, bos. - herceg, polka št. 1, voj-g na pošta 94. Najbrž je bil vjet.
— Iz italijanskega vjetništva se je oglasil Anton Pegam, posestnik iz Mišač št. 2., p. Podnart, Gorenjsko. Pegam je bil od začetka mobilizacije v Galiciji; tam ga je zadela sovražna krogla v levo roko. Ko je zopet okreval, je šel na južno bojišče in je bil dne 26. junija vjet. Nahaja se sedaj na Siciliji in piše, da se mu razmeroma dobro godi.
M prisluškuje.
( iika z bojišča.)
Pod večer je vse potihnilo. Niti ena puška se ne izproži več, naj- j jx&wš£&i ronojta- ni ye£ čuti, samo i
Tiralico je izdalo okrožno sodišče v Splitu proti Anti Vrcanu, ki je pobegnil v Srbijo ter vstopil v srbsko armado, in-inženirju Titu Smod-laki, ki služi v črnogorskem ministrstvu. Oba sta zakrivila zločin veleizdaje.
U III 999/15-2.
I imenu Ife Mtaha cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Antona Turk, branjevca v Ljubljani, Dunajska cesta, rojen, v Dolu pri Idriji, r. k. vdovca, »Tedkaznovanega, radi prestopka po ? 14. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 štev. 225 drž. zak. v na-
— Perilo in zimska obleka za vojne vjetnike v Rusiji. Z ozirom na to, da rabi paket v Rusiio ali celo v Sibirijo več tednov, predno pride na svoje mesto, opozarja vodstvo »Rdečega križa« občinstvo, katero ima svojce kakor vojne vjetnike v Rusiji, ali celo v Sibiriji, naj bi čim preje imenovane predmete odposlali. Paketi morajo biti zaviti v platno. Poslanim predmetom se ne smejo priložiti ne pisma, ne knjige, ne' časopisi, niti ne smejo biti v časopis zaviti. Opozarja se tudi, naj ne dela občinstvo obsežnih paketov, temveč manjše, le po 5 kg težke ter jih pošilja v presledkih, namreč enega vsak teden.
— Maksimalne cene za sladkor. Z ozirom na ukaz c. kr. deželne vlade v Ljubljani, določa mestni magistrat za nadrobno prodajo sladkorja pri posameznih vrstah naslednje cene : (Cene veljajo za 1 kilogram »rdečega«, oziroma »rumenega« sladkorja v vinarjih.) Prečiščen sladkor v velikih grudah 93, 102. Prečiščen sladkor v malih grudah a 5 kg 93, 1<'»3; t pnbižno 3 kg tantto 94, 103. Prečiščen sladkor v malih grudah (takozvane perzijske in maroške grude) a približno l1/« do 2 kg brutto 9t\ 105. Prost sladkor v vrečah, drobnozrnat v vrečah a 100 kg brutto» za r.c*to 95, 104. KonXdSe, debelo-zrnat, v vrečah a 100 kg brutto za netto 95, 104. Konkase v vrečah a 84 kilogramov brutto za netto: a) v navadnih vrečah 96, 105; b) v dvojnih vrečah 96, 106. ff kocke in kristalne kocke, v zabojih, netto teža 97, 107; v kartonih a 5 kg brutto za netto 96, 106: v vrečah a 100 kg bruto za netto 96, 105. Prima kocke, v zabojih, netto teža 96, 106; v kartonih a 5 kg brutto za netto 95, 104; v vrečah a 100 kg bruto za netto 95, 105. Odpadki kock, v vrečah a 100 kg brutto za netto 95, 104. Moka iz prečiščenega sladkorja, v zabojih, netto teža 96, 106; v vrečah a 100 kg brutto za netto 95, 104; v vrečah a 25 kg in 50 kg brutto za netto (tudi kaliko-vreče) 96, 105. Zdrobljen sladkor, v vrečah a 100 kg brutto za netto 94, 103; v kaliko - vrečah a 25 kg in 50 kg brutto za netto 95, 104. Segmenti la, v vrečah a 100 kg brutto za neto 95, 104. Centrifugalni pile, v vrečah a 100 kg brutto za netto 94, 103. Kosi grud, v vrečah a 100 kg brutto za netto 94. 103. Kristalni sladkor, v vrečah a 100 kg brutto za netto 92, 101.
— Deželni šolski svet je sklenil, predložiti naučnemu ministrstvu obširen memorandum, v katerem predlaga, da naj ostanejo dosedanje Ske-tove čitanke na srednješolskih zavodih provizorično še nadalje v veljavi.
— Iz ljudskošolske službe. C. kr.
deželni šolski svet je pripustil absol-virano učiteljsko kandidatinjo Zlatko Gaber š e k k brezplačni šolski praksi na ljudski šoli na Viču. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je na- ,
mestil suplentinjo Alojzijo Tram-p u š v isti službeni lastnosti na ljudski šoli v Ložicah, ker je tamkajšnja učiteljica Leopoldina Bojec-Vad-n j a l na dopustu radi bolezni. C. kr. deželni šolski svet je pripustil k praksi na tretji deški mestni šoli. eventualno na kaki drugi, s slovenskim učnim jezikom, absolventinjo dekliškega liceja v Ljubljani Irmo C e p u d e r.
— Vpokojen je bil na lastno prošnjo nadučitej v Hrušici, Ivan Lole a r.
— »Domovina«. Dijaško podporno in izobraževalno društvo, otvori tudi letos svojo kuhinjo. Oni pridni in revni dijaki, ki žele hrano po znižani ceni ali brezplačno, naj vlože prošnje do 30. septembra na odbor društva. Premožnejših staršev dijakom se bo oddajala hrana pri primerni nizki ceni.
— »Domovina« prosi svoje bivše in nove dobrotnike, da ne pozabijo nanjo zlasti letos, ko bo morala še v večji meri podpirati ubozne dijake kot dosedaj in bo potrebovala veliko denarnih sredstev, posebno radi visokih cen raznih živil.
— Ljubljanski mesar pred upravnim sodiščem. Ljubljanski mesar Anton Bizilj je bil od leta 1898. do leta1 1900 pomočnik pri mesarju Jagru. O delovanju v tem Času ima Bizilj spričevalo Jagra, na katerem spričevalu pa ni podpisa načelnika mesarske zadruge m torej pravno ni veljavno. Bizilj se je pozneje poročil z Jagrovo hčerja in je ostal do leta 1904. pris Jagru v službi. Po Jagrovi smrti je prevzel obrt, ki jo vodi še danes. Mesarska zadruga je Bizilju prerekala! pravico, izvrševati obrt, ker nima postavnega dakaza usposobljenosti in ni postavni čas bil pomočnik. Bizilj se }e obrnil na deželno vlado s prošnjo, naj mu spregleda postavne dokaze ter je prošnji priložil potrdilo 12 ljubljanskih mesarjev, da deluje od leta 1898. nepretrgoma v mesarski obrti in da je bil dve leti pri svojem tastu za pomočnika. Mesarska zadruga in trgovska zbornica sta zastopali zakonito stališče, deželna vlada pa je odločila, da se Bizilju spregledajo postavna določila. To odločbo deželne vlade je trgovinsko ministrstvo razveljavilo, zdaj je pa upravno sodišče ugodilo pritožbi Bi-zilja, ki ga je zastopal dr. Ravnihar in je odločik), da trgovinsko ministrstvo sploh ni imelo pravice, razveljaviti odločbe deželne vlade v Ljubljani.
— C. kr. finančno ravnateljstvo za Primorje se je preselita iz Beetho-venove ulice (nemška gimnazija) v poslopje c. kr. kranjskega finančnega ravnateljstva na Cesarja Franc Jožefa trgu hiš. št. 1.
— Zagrebški dnevniki bodo s 1. oktobrom zvišali svojo ceno, in sicer za 50 vinarjev na mesec v abone-mentu, v drobni prodaji pa za 2 vinarja pri številki. Vzrok temu kora-u je podraženje vseh tiskarskih potrebščin, zlasti pa papirja.
— Slovensko trgovsko društvo »Merkur« naznanja, da posluje društvena posredovalnica začasno samo pismeno, ker je uradovanje v dosedanjih prostorih v »Narodnem domu« nemogoče. Dcdder se ne ukrene drugače, se je torej obračati glede posredovanja služb pismeno na Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani.
— Stanovanja za učenke. Gospoda, ki sprejme učenke na stanovanje in hrano, naj naznani to s cenami vred pismeno ravnateljstvu mestnega dekliškega liceja.
Nesreča. Padla je 521etna JeraJ Širok iz Srednje vasi pri Polhovem gradcu tako nesrečno, da si je pri padcu zlomila desno roko.
Realka v Idriji se spremeni v realno gimnazijo z 8 razredi. Poučevala se bo latinščina kot obligatni, grščina pa kot neobvezni predmet.
Tatvina z vlomom. V zaprto stanovanje dr. Samuela Gujerja v Fužinah, občina Šturije, se je priklatil skozi okno neznan tat in odnesel črno moško obleko in še nekaj druge obleke, iz kleti pa več sadnih konserv.
Justifikacija. V Gradcu je bil neki infanterist 27. pešpolka obsojen na smrt, ker je dne 10. julija dezertira!. Sodba je že izvršena.
Kino Ideal. Danes je priljubljeni posebni večer z izbranim Nordtsk-sporedom. Predvajala se bo napeto zamimiva drama v treh delih »Hči ci-ganova«, ki se odlikuje po slikovitih scenah in dobrih opremah. Zlasti je omeniti življenje v ciganskem taboru in pa ciganski ples. Nadalje je še kinematografski umotvor »Cirkus v ognju«. Oženjen mož se zaljubi v cirkuško jahalko, pusti ženo in otroka in odide z artistinjo v tujino. Sijajno se je posrečila scena požara cirkusa in izpolni vsa pričakovanja, katera lahko stavimo pri takih opremnih scenah. Zelo napeto učinkuje sprehod otrok na kupulo cirkuško. Potem je tudi še veseloigra »Zblazneli pesnik« in en naravni posnetek .— Jutri popolnoma nov spored s se^za^ciiojialno dramo z fotp
predigro in v štirih dejanjih »Mol] Je priletel v luč«. V glavni vlogi je zna-menita igralka Fera Andra.
Izgubljene stvari, priglašene c. kr. policijskemu ravnateljstvu: zlata zapestnica z obeskom, zavitek s svileno slikarijo, bankovec za 10 K, 2 bankovca po 20 K, rjava denarnica z 32 K, rjava denarnica z 38 K, zlat prstan, črna torbica s podobo, črna denarnica z 57 K, rjava denarnica s 35 K, črna torbica s ščipalnikom, dva črna dežnika, listnica s 60 K, 150 K v bankovcih, črna denarnica s približno 30—32 K, črna torbica z 20 K in nekaj drobiža, zelena denarnica z 2 K 26 vin., 6 bankovcev po 10 K, črna torbica z 12 K, bela svilena torbica z 8 K, lovski pes črne barve, zlata zapestnica s tremi diamanti, Črna denarnica z 8 K 33 vin., 40 K v bankovcih, srebrna zapestnica z uro, rjava denarnica z 20 K, modra jopica, rjava denarnica z 8 K, črna denarnica z 10 K, črna denarnica z 8 K, črna denarnica s 7 K, bankovec za 20 K, denarnica z 80 K.
Najdene stvari, priglašene c. kr. policijskemu ravnateljstvu: črn kovčeg, zlata zapestnica s češkimi granati, črna denarnica s 5 K 88 vin., 18 K 50 vin. brez denarnice, črna torbica s 17 K 26 vin., rjava denarnica s 2 K 72 vinarji, listnica s 160 kronami, denarnica s 57 K 40 vin., črna denarnica s 7 K 75 vin., 2 bankovca po 2 K, zlat uhan z dvema diamantoma, kolo znamke »Preciosa«, trije bankovci po 10 K, črna denarnica z 20 K 15 vin., otročja zapestnica, srebrna zapestnica z uro, staro kolo znamke »Kinta«, zlat prstan s tremi kamni.
Razne stvari.
* V ruskem vjetništvu je umrl bivši poveljnik lvovske brigade ge-neralmajor Kornel Blamm.
* Ponesrečen letalec. Pri Mont Brisonu je padel z aeroplanom vred francoski letalec poročnik Pagie in se smrtnonevarno pobil.
* Novi avstrijski veleposlanik v VVashingtonu. »Az Est« poroča, da bo kot naslednik dr. Dumbe imenovan za avstrijskega veleposlanika v Washingtonu bivši rimski veleposlanik baron Kajetan von Merev.
* Označka italijanskih zrakoplovov. Italija je odredila novo označbo svojih zrakoplovov. Zrakoplovi na kopnem in na morju so barvani na spodnji strani desnega krila zeleno, na levem krilu rdeče, središče ostane belo. Vertikalno krmilo nosi italijanske barve. Italijanski vodljivi zrakoplovi kažejo podnevi narodno zastavo s savojskim grbom in kraljevsko krono, ponoči tri potne svetilke v narodnih barvah belo - rdeče - zeleno, razven tega visi pod gondolo rdeča luč.
* Eksplozija v New - Yorku. New - York, 22. septembra, Reuter javlja: Pri zgradbi tunela za novo podzemsko železnico se je primerila eksplozija dinamita. Sedem oseb Je bilo ubitih, pet delavcev in dva pa-sažirja nekega cestno - železniškega voza, ki je izginil v jami, nastali vsled eksplozije. V tem vozu je bilo 78 oseb. Med njimi je nastala panika. Ženske so z golimi rokami razbijale šipe, da bi se rešile. Na cesti, kjer se je zgodila nesreča, je bilo jako veliko ljudi, a ker trotoarji niso bili poškodovani, je le nekaj pešcev padlo v nastalo jamo. Stavbeniki pravijo, da je bila odstreljena velika skala, vsled česar so se podrle opore tunela in se je ta sesul. V trenotku eksplozije je bilo 70 mož na delu, a večina se je še pravočasno rešila.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Darila.
E. V korist deželne komisije za preskrbo vračajočih se bojevnikov.
Gospod dvorni svetnik v p. dr. vitez pl. Riiling 10 K; deželni odbor v Ljubljani, darilo občinskega urada Velesovo 20 K 06 v; deželno pomožno društvo »Rdečega križa« zbirka črnovojne - etapne stotnije št. 508/1. in II. oddano po naredniku Jožefu Czasznv s pripombo za oslepele vojnike 247 K; gospa Frida Szalav, zbirka na Bledu za proteze 150 K; občinski urad, Zminec 100 K; gospod prof. v p. dr. Jožef Nejedli 50 kron; občinski urad, Križe pri Tržiču 20 K; zbirka župnega urada na Vrhniki 10 K; gospod finančni svetnik Franc Zaje 10 K; administracija »Slovenskega Naroda« darilo gospoda Ivana Ogrina, veletrgovca iz Laverce 20 K; občinski urad v Spodnjem Logatcu 100 K; Rihard Mihel-žič, župan v Zagorju 100 K gospod
Franc Schweiger, dekan v Leskovcui 200 K; gospod  c kr. deželnovladni svetnik Oto pl. Detela 50 K; znesel 1087 K 06 v: znesek prejšnjih seznamov 5627 K, skupaj 6714 K 0(5 v.
F. Za oslepele vojnike. Gospoc Karol Planinšek. trgovec v Ljubljani 100 K; gospod višji medic. svet. primar i j dr. E. Bock 32 K; gospod Leopold Burger v Ljubljani 200 K; zne-l sek 332 K.
G. Za rodbine padlih vojnikov na Kranjskem: Gospod Fr. PočkaJ, posestnik »Kino - Ideal« 250 K.
H. Za ženski kronski zaklad vojno oskrbniškega urada: Zbirka župnega urada v Strugah 42 K in občine Schwarzenbach 39 K po c. kr. okrajnem glavarstvu v Kočevju 81 kron.
Današnj list obsega 4 shrani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Kitajci so imeli že dolgo pred nami naše najvažnješe iznajdbe: papir, porcelan itd. Astronomijo in matematiko so že tudi izza pradavnih časov skrbno negovali Vstavljanje umetnih zob je tamkaj v navadi že več stoletij, ker Kitajec mnogo da na svoj žvečilni aparat. In da se izognemo izgubivanju zob, zadostuje njih mehanično čiščenje zjutraj in zvečer s splošno uvedenim čistilom, kakor je n. pr. Sargov Kalodont.
Ako naročite
mmmau in to nemudoma storite, 1 nafta mfriisken riefaa krizi
SANATORIUM • EMONA
ZA NOTRANJE IN-KIRURGtClSE -BOLEZNI. -POROONJSNBCA
L JUBLUANA komenskega ulica 4
SEF-ZDR^NK FR ■ DERGlANC
1 srečko ogrskega jjejaj fcriža
l gajta iriiMttiftiMkt bizfl.h
1 dobihi tist 30 o taali. gftfcjg
1 fopitni list 4% tfrct bil, gag iz 11884
rak z* vseh pet sreflr dl dfb taih listal tfno S kron.
—■ 12 zrttanj vsako Mi, ifarsi dobitki 630H00 L
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj!
PoJsaadU ln Igralni astri poiflla brasplatno
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Oddajo so) v Dajem
¥ Kranja na glavnem trga.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 24C6
milehrnarja PlCCOUja H        v Ljubljani M Woćec?espcSuj» sisata
'PO POVZETJU
1 steklenica 20 vin.
Povedne silne
do naravne velikost«, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod v liubljani, Kolodvor s !u ul. 34 a.
3EŠ1E
3I3E
Senzac drama Is življenja izobčenca.
Meteorolojttno poročilo.
Vlila« aad merjeni 301-2
Sreda I zračni tlak 73« mm
■2 opazo-' vanji
o.
Čas  fe** 2«
i bar«- ! « ^
metra e 2
v mm £ B
Veti ovi
23. »t 24.
2. pop. 744 6 9. xv. 744 4
7. zj. 7435
Nebo
14 6| sr vzh, brezoblač 79: sr. szah.
2*1   si. vzh.
megla
Srednja včerajšna temperatura 8'2». norm. 13*8«. Padavina v 24 urah mm   0 0.
i
Smela vzbujajoča, falto kratkočasila slika.
Messtrov teden.
Poročilo o najnovofilk dogodkih.
Soboto in nedeljo
v Kino Trbovlje
i iEig==i[a<—zn
Najnovejša izbera
•a
umetniških in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
Ijobljana Prešernova ulica štet. 7.
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti 309
Ceniki zastonj m franko
IV sprejme takoj
Ivan Magdic 2416
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7.
Mož ln žena brez otrok iščetfl
1 ii9*
Prosiva, da 5« pretoki „shod" f jt sredo ob po i t, poo. J[^o se strin; 1% na-jnanit* fraj v ponedeljek P >S*ev Aarodu". £s*era in   l(elita.
Išče se
2390
za 15. oktober. 2407
Ponudbe pod f|15. Oktober" Da
upravo. »Slov. Naroda«.
Šote, žaganja,
suhe praproti
kupuje v večjih množinah tvrdka
Albin Anžič Trsti  Ugo  Foscolo  štev. 3.
pouk francoskega in italranskegr jezika
se prične 2. oktobra t. L v skupinah.
Na razpolago so samo še večerne ure. 2413
Naslov Sola za Jezike, Breg štev. 20 III.
Sprejme se takoj 2351
modlstka
prva moč in
učenka
za modistko  Zjjlasit' se je na Rimski
cesti 6, pritličje desno*
stanovanje
z 1 ali 2 sobama s kuhinjo v ližini južnega kolodvora. Ponudbe pod „'io-lodvor 2390" na upr.  »Slov. Nar«
Vsako množino lepih
suhih gob
2415
se kupi.
Ponudbe na Ljubljano, poštni predal 123.
Odvetnik sprejme
koncipilento.
Plača K 160— in nemeblovana soba —  Ponudbe pod „odvetnik 2414"
na upravn. »Slov. Naroda«. 2414
Knplm vsako množino
jezic in vsake vrste kože
JOSIP PRESKER
**-€f <»v^a   m kožami
LJubljana, Poljanska cesta 73,
2347
Tipski porii
priden in zanesljiv, dobro verziran v špecerijski stroki, 80 Sprejme takoj
pod ugodnimi pogoji. 2403
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Ovčjo
vseh vrst in vsako množino 2117 SatF" kupuje £30 najvišjih cenah
J. GR0BELNIK,
LJUBLJANU, MESTNI TRG št. 22.
Deželno oblastvo Kranjske vojnozavarovalnega oddelka pomožnega zaklada za vdove in sirote, okrajno oblastvo Kamnik
sprejme iako] za glavarstvo Bamnik zanesljive ln pridne
krape zastopnike ni. sotruđnike in siii
proti ugodnim ln stalnim prejemkom. (Vdovo ln sirote po bojevnikih, soprogo rezervistov, duhovniki; učitelji ln učiteljice Imajo prednost). 2379
Predstaviti se j!e treba dop. med 9.—12. in pop. med 2.—5. uro
▼ uradni pisarni V KamnikUe Prošnje se pošljejo lahko tudi pismeno.
VcBstvo okr. poslovalnice v Kamniku.
Proti nalezenju
se moramo varovati tembolj, ker seda] razne nalezljive bolezni na pr. skrla tinka, ošpice, koze, kolera, t fus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
4179
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po pre-tskavah zavodov prof. Lčtflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeiffcrja, Vertuna. Pertika, Vasa itd nesporno
LVSOFORM
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lyso forma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane K la20«
Lysoform s poprovo meto
je močno antiseptična astna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniki odredbi lahko rabite za grganje Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu
vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev in se dobiva v
vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintek-cija« pošlje na *e!jo grat;s in franko kemik HUBMANN, referent Lvsoiorm« werke Dunaj. XX., Petraschgasse 4.
D62B
15
D4^B
8