priloga Gradivo za sejo občinske skupščine Na septembrski seji bo občinska skup-šfcina s svojimi zbori obravnavala predvi-doma naslednja vprašanja: 1. Poročilo upravnega odbora sklada ljubljanskih občin o delu sklada od usta-novitve do konca leta 1973. 2. Zaključni račun sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1973. 3. Finančni načrt sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1974. 4. Družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetij-stva v SRS za obdobje 1974—1980. 5. Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS. 6. Družbeni dogovor o izhodiščih za politiko in Hnanciranje vseh vrst in oblik družbene denarne pomoči. 7. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1973. 8. Predlog občinskega davčnega za-ključnega računa za leto 1973. 9. Predlog odloka o spremembi odloka o ureditvi nekateiih vprašanj s področja obrti. 10. Predlog odloka o pristojnosti IS ob-čine. 11. Soglasje k idejnemu projektu za VVZ Sentvid. 12. Potrditev programskih osnov za VVZ litostroj. a) predlog za povečanje kapacitet ku-hinje in predračunski stroški. 13. Sazprava o poročilu o problematiki zaposlovanja delavcev iz drugih krajev in republik v Ljubljani. 14. Poročilo o programih Investicijskih vlaganj komunalnih delovnih organizacij za leto 1974. 15. Razprava in sprejem odloka o za-ščiti trase »Aleje spominov in tovari-štva.« 16. Predlog družbenega dogovora za fi-nanciranje gradnje domov za starejše ob-tane mesta LJubljane. OPOMBA: Gradivo za 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. točko predvidenega dnevnega reda za se-jo občinske skupščine in njenlh zborov v septembru bodo delegati prejeli z vabilom za sejo. Vsega navedenega materiala ni bilo mogoče objavitl v tej prilogi zaradi pomanj-kanja prostora. Poročilo UPRAVNEGA ODBORA SKLADA LJUBLJANSKIH OBČIN PRI TIS ZA GRADNJO OSNOVNIH ŠOLIN VZGOJNO-VARSTVENIH ZAVODOV O DELU SKLADAOD USTANOVITVE DO KONCALETA 1973 (povzetek)1 Sklad ljubljanskih občin pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za grad-njo osnovmih šol in vzgojno-varstvenih zavo-dov je bil ustanovljen konec decembra 1971 kot investitor za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov za obdobje 1972 do 1976 po programu, ki so ga sprejeli ob-čani Ljubljane novembra 1971 z referendu-mom o uvedbi krajevnega samoprispevka. Odlok o ustanovitvi sklada so sprejele skup-ščina mesta in vseh pet ljubljanskih občin-skih skupščin (ustanoviteljice sklada) ter z njim določile organe upravljanja sklada, or-gane nadzora nad delom &klada in zagoto vile finančna sredstva za izvajanje progra-ma. 1. Organi sklada Sklad upravlja 19-članski upravni odbor, v katerega so imenovale vsaka občinska skupščina po 3 člane in skupščina mesta 4 čiane. V okviru upravnega odbora deluje 7 Stalnih komisij, v katerih delajo člani uprav-nega odbora in strokovnjaki, ki niso člani UO. Skupščino občine Ljubljana-Šiška zasto-pajo - 12 27 15 24 22 posamezno leto v % na skupni mestni program v tem letu *"19 38 18 ' 50 39 Leto programa po odlcvku pomeni leto pri-četka gradnje. Objekt pa se lahko prične gra-diti, ko so zanj zbrana finančna sredstva in potrjena vsa investicijsko tehnična dokumen-tacija. Pred pričetkom gradnje mora sklad izločiti vsa finanona sredstva dpo investicij skem programu oziroma izbrani ponudbi iz-vajalca) na poseben račun. Do konca leta 1973 zaradi priliva sredstev ni bilo potrebno odlagali pričetka . še pri nobenem objektu, ker je priprava investicijskotehnične doku-mentacije y vseh primerih trajala dalj časa kot zbiranje finančnih sredstev. 3. Dosedanja realizacija programa samoprispevka Glede na tenminski plan, ki ga je sprejel upravni odbor sklada, znaša zamuda pri grad-nji do dokončne predaje objekta povpreono dva meseca pri objektih programa 1972, ozi-roma pet mesecev pri objektih programa 1973 (zaiklonišča, licitaoije). Program 1972 in 1973: a) Iz programa 1972 oziroma 1973 so zgra-jeni objakti: — 2 osnovni šoli (skupno 16 učilnic) in ena telovadnica; — 7 otroških vrtcev (za skupno 782 o trok); b) v gradnji so: — 2 osnovni šoli in ena telovadnica (skup-no 16 učilnic); — 5 otroških vrtcev (za skupno 976 o trok); c) razpisano zbiranje ponudb za oddajo del: za en otroški vrtec in vzgojni zavod; č) v izdelavi so glavni projekti za 4 os-novne šole in en otroški vrtec. Od tega v občini Šiška:2 a) zgrajeni objekti: — telovadnica pri osnovni šoli Valentina Vodnika, — otroški vntec Brod; b) v gradnji so objekti: — telovadnica pri osnovni šoli Preaka, — vzgojna posvetovalnica, — otroški vntec Andersen III; c) razpisano zbiranje ponudb oziroma iz-brana ponudba izvajalca: — za osnovno šolo Brod. ; . t. Program 1974: Za osnovne šole in vzgojno-varstvene za-vode so usklajene programske osnove m iz-brani idejni projekti. Pripravljajo se glavni projekti in ostala investicijskotehnična do-kumentacija. Za osnovno šolo Pirniče (Šiška) je v za-kljuoni fazi glavni projekt in pripravljen investicijski program; za otroški vrtec Šent-vid (Šiška) je izdelan idejni projekt in teče postopek za pridobitev lokacijske dokumen-tacije. Program 1975 in 1976 Za vse objekte so pripravljene program-ske osnove. V izdelavi so urbanistični po-goji, ki bodo podlaga za nadaljmje delo. Za nekatere objekte so že imenovani gradbeni odbori, ki so se že vključili v delo. Za objekte iz občine Šiška so že v ob-ravnavi programske osnove za osnovni šoli Zvonka Runka in Koseze, za vzgojno-var-stvene zavode pa so programske osnove že potrjene (Litostroj) oziroma pripravljene (Koseze). 4. Organizacija dela sklada Delo sklada vodijo upravni odbor in stal-ne komisije. Clani teh organov opravljajo svoje delo brezplačno kot družbeni delavci. Sklad ima strokovno službo, ki šteje 5 delavcev. Že ob odločitvi o oblikovanju samostoj-ne strokovne službe za potrebe sklada sta upravni odbor in TIS ugotovila, da ne bi bilo racionalino in praktično tudi ne bi bilo mogoče doseči, da se pri skladu formirajo in zasedajo strokovne službe za vsa področ-ja, ki jih zahteva strokovna organizacija in priprava, obdelava in usklajevanje investicij-sko-tebnične dokumentacije, zbiranje in ob-delava ponudb, oddaja del in nadzor nad gradnjo za skupno 50 objektov programa. Zato je upravni odbor posle investicijskega inženiringa oddal s pogodbo Ljubljanskemu investicijskemu zavodu in Inženirskemu bi-roju Elektroprojekt (za leto 1972 z neposred-no pogodbo za naslednja leta po javnem raz-pisu in izbiri najugodnejšega ponudnika). Dolžnosti organizacije za investicijski in-ženiring so podrobno določene s pogodbo, ne more pa ta organizacija o nobenem vpraša-nju sama odločati temveč pripravlja inve-sticijskotehnično dokumentacijo, izvršuje strokovno oceno, opravlja nadzor in daje predloge in strokovne rešitve. Stroški orga-nizacije za investicijski inženiring znašajo 3,65 % od investicijske vrednosti. 5. Načelna stališča za delo sklada Upravni odbor je ž& v začetku svojega' dela sprejel naslednja načelna stališča: »sklad je odgovoren za realizacijo celot-nega programa določenega z odlokoan, pri tem se mora držati meril, ki so bila dolo-čena pri sprejetju investicijskega okvira (ce-na za m2 oziroma atroško rnesto); ker je potrebno ta merila zaradi sprememb na tr-žišču korigirati, se korigirajo sorazmerno za vse objekte iz programa zadevnega leta;« »ne glede na finančne okvire je pri vsa-kem objektu potrebno zagotoviti, da bo funkcionalno ustrezal predpisom oziroma pri-poročilom; v okviru materialnih pogojev je potrebno zagotoviti da bo šola čim bolj u-strezala nalogam in potrebam reformirane osnovne šole; zmogljivost šole naj ustreza eno in pol izmenskemu pouku;« »posebnosti ali dodatne zmogljivosti, ki jih želijo krajevni dejavniki ali občinske skupščine se upoštevajo, če občina za to po-sebej zagotovi dodatna sredstva;« »gradnja se ne more začeti na nobenem objektu dokler ni potrjen investicijski pro-gram in projekt ter cena; med gradnjo se ne dovolijo spremembe programa.« Ta stališča in stajišča, ki so jih glede dela sklada sprejeli: Mestna konferenca SZDL, koordinacijski odbor pri skupščini mesta in odbor za družbeni nadzor sklada, so predstavljale osnovne smernice za delo La. odločtiive upravnega odbora in strokovnih služb sklada. 6. Sodelovanje sklada z ustanoviteljicami in druglmi dejavniki ter javnost dela sklada a) Neposredni stik upravnega odbora s skupščinami ustanoviteljic se odvija pred-vsem prek članov, ki so jih v upravni odbor imenovale skupščine ustanoviteljic; imano-vani člani so v občini oziroma mestu tolmač politike in dela upravnega odbora in v obrat-ni smeri — na upravni odbor sklada prena-šajo probleme in stališča svoje skupščine. Z občinskimi skupščinami neposredno sodelu-jejo tiudi gradbeni odbori. Poleg tega pa ob-činske skupščine in občane z delom in pro-! blemi sklada lahko seznanjajo člani odbora za družbeni nadzor. b) Z upravnimi organi občin in mesta in ljubljanskim urbanističnim zavodom sodelu-jejo strokovne službe sklada in organizacije za investicijski inženiring, v nekaterih pri-merih pa zelo uspešno tudi predstavniki gradbenih odborov. c) Mestne družbenopolitične organizacije upra-vni odbor posebej obvesti in angažira ta-fcrat, ko določeno vprašanje, ki se pojavi ob izvrševanju programa sklada, lahko ogro-zi realizacijo programa in se iz materialnega ali finančnega vprašanja lahko spremeni v politični problem. Doslej je za taka vpraša-nja dobil upravai odbor polno podporo teh organizacij. Premalo je doslej sodelovanja z občinski-mi družbenapolitičnimi organizacijami, ki bi v mnogih primerih lahko pospešile razreši-, tev določenih vprašanj in tudi prispevale k boljši obveščenosti občanov. č) Delo upravnega odbora je javno. Na vse seje so vabljeni prestavniki tiska in RTV, vendar sredstva javnega obveščanja o delu sklada še premalo seznanjajo občane. Uprav-ni odbor sklicuje tudi občasne tiskovne kon-ference, na katerih novinarje seznanja s te-kočimi problemi. O delu sklada premalo poročajo tudi ot>-činska glasila SZDL, čeprav so vabljena na jo vse tekoče informacije sklada. Ta glasi- la, ki obravnavajo predvsem lokalno proble-matiko, bi lahko veliko prispevala k pravo-časmemu in pravilnemu informiranju obča-nov o delu sklada in realizaciji prograima ter o problemih, ki zavirajo hitrejšo gradnjo. d) Upravni odbor izdaja tekoče informa-cije o delu organov sklada (vsaka 2 oziroma 3 mesece), v katerih sproti objavlja trenut-ne probleme po posameznih objektih in po-tek del. Informacije izidejo v 2000 izvodih in jih dobijo v potrebnem številu vse občin-ske skupščine in skupšeisna mesta, mestna in občinske konference SZDL in sindikatov ter vsi člani odbora za družbeni nadzor. Ugotovljeno pa je, da infoimacije ne pri-hajajo redno do tistdh, ki so jim namenjene, kar bistveno zimanjšuje splošno infonmira-nost in povzroča pogosto tudi nepotrebne ikritike in vprašanja. 7. Osnovni problemi pri realizaciji programa Čeprav je skilad investitor za objekte pro-grama saEmoprdspevika, sprejema upravni od-bor kot organ uipravljanja sklada, odločitve o izbiri programskih osnov in idejnih reši-tev šele, ko dobi soglasja svojih strokovnih komisij ter gradbenega odbora in skupščine občine, ob tem pa seveda še vsa potrebna soglasja uipravnih služb, inšpekcij in komu-nalnih podjetij. Do vsake odločitve sta po-trebni dve poti: samoupravna in upravna. To razumljivo podaljšuje postopek za spre-jamanje odločitev, ;ker je ipotrebno u&kilaje-vanje različnih mnenj, predlogov, zahtev in želja z danimi ipogoji in možnostmi. Upravna pot oziroma upravni postopek je d^očen s predpisi, ki v mnogih primerih niso racionalni. Samoupravna pot je določe-na s statutom sklada. Čeprav tak način spre-jemanja končnih odločitev zahteva več časa, vendar pri tako široko zasnovani akciji kot je realizacija programa samoprispeivka, ki neposredno zadeva interese slehernega obča-na, mora biti tudi v neposredno odločanje vključen čim širši krog. a) Pridobitev in izbira projektov. Za vsak objekt je potrebno oajprej izde-iati in sprejeti programske osnove. Pri tem se v večini primerov odprejo problemi, kot npr.: — z odlokom predvidena kapaciteta ob-jekta je glede na potrebe in današnjo oceno mapOsredno prizadetih (krajevna skuipnost, občina) prenizka, ni ipa je možno prekora-čiti glede na meje postavljene z referendu-mom; — z odlokom oi točno določena kapaci-teta (število .učilnic, ali samo nižji razredi ali samo višji ali oboji); — za ©troški vrtec z odlokom ni določena struktura oddelkov (ali samo za otroke do 2 let, 2—3 let ali samo za 3—7 let); ali bo imel objqk>t upravne prostore in kuhinjo sa-mo zase ali tudi za druge (dislocirane) ob-jekte oziroma oddelke. Mnanja so razliona, usklajevanja večkrat dolgotrajraa. Upravpi odbor si je prizadeval, da bi pri pripravi in izbiri projektov za objekte iz pro-grama samoprispevka dosegel sodelovanje vseh za osnovino šolstvo in otroško varstvo zainteresiranih in odgovornih organov in or-ganizacij ter projektantov. Pri tem je želel dobiti na podlagi programskih konceptov, ki upoštevajo sodobne pogoje in potrebe vzgo je, izobraževanja, gradbene tehnologije in ekonomike take projekte, ki jih bo možno v celoti (ali vsaj glede posameznih dlemen-tov) uporabiti na večjem številu lokacij. Ce-prav so na tem področju doseženi doslej le delni uspehi, so vendar za objdkte programa 1974 v glavnem sprejeti projekti izmed ob-jektov, ko so že zgrajeni oziroma se gradijo, s tem, da se pač morajo prilagoditi novi — kopkretoi lokaciji. Težave pa nastajajo tudi pri takem načinu izbire projektov, ker zaradi prezasedenosti nekaterih projeiktivnih orga-nizacij ni mogoče doseči ustreznejših — skrajšanih rokov za izdelavo projektov. S takim načinom izbire oziroma pridobivanja projektne dokumentacije se pospeši in po-ceni dokumentaoija, gradnja se racionalizira. Glede samoprispevka za leto 1975 skoraj za polovico manj«, ši, kot program za leto 1974, bo potrebno kritje o-menjenih potrebnih dodatnih sredstev in primanjlt-ljaja iskati v tej razliki v obsegu programa, pri tem pa upoštevati tudi program leta 1976, ki je prav tako precej nižji kot program leta 1974. Prenos dela obveznosti iz leta 1974 na leto 1975 je moral izvršiti upravni odbor sklada že z letošnjim finančnim na-črtom, ko je iz programa gradnje za leto 1974 zaradl omejitve skupne porabe (in s tem omejitve stop-nje posebnega dela prispevka na OD) prenesel fl-nanciranje opreme za vse objekte programa 1974 na finančni načrt za leto 1975. OPOMBA: 1 Kompleksno poročilo UO sklada je bilo dostav-ljeno vsem občinskim skupščinam in skupščini me-sta, mestnim in občinskim družbenopolitičnim or-ganizaeijam, krajevnim skupnostim in članora od-bora za družbeni nadzor (skupno 2000 izvodov). 2 Skupni podatki o zgrajenih objektih oziroma posameznih fazah gradnje zajemajo za mestno ob-močje stanje do konca februarja 1974 (po letnem poročilu), za območje občine Siška pa stanie konec junija 1974. Zaključni račun sklada LJUBLJANSKIH OBČIN ZA GRADMJO OSNOVNIH ŠOL , IN VZGOJNO-VARSTVENIH i ZAVODOV PRITIS UUBUANA ZA LETO 1973 (povzetek) Zaključni račun izkazuje: sredstev din 114,808.192,16 razporeditev sredstev din 51,893.914,28 SALDO 31. 12. 1973 din 62,914.277,8« Opomba: Saldo sredstev per 31. 12. 1973 se pre> nese finančni načrt za kto 1974, skupaj z obveznostmi za gradnjo osnovnih šol in VVZ po programu za leto 1973, to je za vse ob-jekte iz tega programa, za katere sredstva niso bila izločena na posebne račune že v letu 1973. ., REALIZACUA FINANČNEGA NAČRTA SKLADA LJUBUANSKIH OBCIN ZA GRADNJO OSNOVNIH ŠOL IN VZGOJNO VARSTVENIH ZAVODOV Mll TEMEUNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI LJUBLJANA ZA LETO 1973 A. SREDSTVA — DOHODKI Planirano Realizi-rano \ izvršit- ve I. Prenešena sredstva po ZR 72 1. Saldo sklada 31. 12. 1972 II. Terjatve sklada * 1. Posojila: . : — LIK Kočevje za opremo - — SOb Moste za OŠ Zalog — SOb Vič za OŠ Brezovica — SOb Šlška za tel. V. Vodnika — SOb Vič po fin. planu 1972 27,335.579 27,335.579,45 100 3,850.000 2,328.677,10 60,5 715.093 715.093 108 1,039.500 1,039.500 100 726.000 726.000 100 538.000 538.000 100 6,868.593 5,347.270,10 743 Skupaj II III. Dohodki po finančnem planu 73 1. Krajevni samoprispevek 51,044.000 47,703.197,36 93,5 2. Prispevek OV (TIS) 17,413.000 17,413.000 100,0 3. Prispevek SOb iz prorač. 17,865.000 13,581.000 76 od tega: SOb Bežigrad 4,539.885 2,000.000 44,1 SOb Center 1,890.885 1,891.000 100 SOb Moste-Polje - 3,506.775 2,660.000 75,9 SOb Šiška - 5,387.565 4,500.000 83,5 SOb Vič 2,539.890 2,530.000 - 99,6 4. Ostali dohodki — obresti 1,500.000 652.177,25 ¦ 43,5 Skupaj III IV. Ostala šredstva Prejeta sredstva od: 1. Refundacija str. inženiringa in proj. dokum. iz izloč. sredstev 2. Vrnjen gar. polog VVZ Vevče 3. SOb Vič za podražitve pri gradnji OŠ Dobrova, VVZ Vič S-6 87,822.000 79,349.374,61 1,083.370 140.000 I. Prenešene obveznosti po programu 1972 1. Študije — projekti 2. Gradnja OS z 10% gar. polog. — Zalog — Dobrova 3. Gradnja VVZ z 10% gar. polog. — Zadvor — Ana Ziherl — BS 7 Bežigrad 4. Nepredvideni izdatki, banč. s. 5. Izločeno za SOb Moste (OŠ Zalog) 805.528 5,910.000 5,910.000 1,540.000 7,200.000 7,400.000 4,723.551 715.093 942.721,05 7,071.147 6,309.097 1,707.176 7,469.000 8,140.000 299.812,03 715.093 90,3 in M. Belič VVZ 1,552.598 Skupaj IV 2,775.568 SKUPAJ SREDSTVA I, II, III in IV 114,808.192,16 ¦¦-¦'" B RAZPORED SREDSTEV SKLADA — IZDATKI ___________________________________Planirano Rgg' % 116,7 119,6 106,7 110,8 103,7 110,0 6,3 100 Skupaj I II. Porabljeno ali izločeno po programu 1973 1. Natečaji, štud. prog. osnov- 2. Gradnja osnovnih šol 3. Gradnja VVZ od tega: — Savsko naselje — Malči Belič — Vič S-6 — Nove Jarše — Poljamska cesta — A. Aradarsen III 4. Vzgojna posvetovalnica 5. Nepredvideni izdatki, 34,204.172 2,000.000 41,580.000 37,345.000 4,620.000 4,620.000 5,005.000 7,700.000 4,620.000 9,625.000 4,620.000 32,654.146,08 1,289.614 17,911.065 3,523.365 4,130.500 4,218.000 6,039.200 95,5 64,5 47,9 76,2 89,4 84,2 78,4 nezerv. banč. stroški . 2,277.000 30.089,20 1,7 Skupaj II 87,822.000 19,239.768,20 21,9 SKUPAJ I in II RAZPORED 51,893,914,28 Saldo žiro iračuna sklada 31. 12. 1973 62,914.277,88 SKUPAJ 114,808.192,16 OBRAZLOŽITEV: A. Sredstva sklada 1. Frenešena sredstva izkazujejo še nepokrito oziroma neporačunano terjatev do L.IK Kočevje, kot ostanek posojila, ki je bilo dano za zagotovitev na-kupa opreme. Občinske skupščine so vse zaostale obveznosti iz leta 1972 v celoti pokrile. 2. Dohodki po finančnem planu 1973: a) krajevni samoprispevek je bll realiziran sa-mo y višini 93,5 %, Na realizacijo je vplivala za-mrznitev osebnih dohodkov v prvem polletju 1973 In kasna sprostitev OD po samoupravnih sporazu-mih. Ta primanjkljaj v višini 3,350.862,64 bo potreb-no pokriti v naslednjih letih; b) prispevek sklada za otroško varstvo je izpol-njen 100 %; c) od občinskih skupščin je svojo obveznost v letu 1973 v celotl izpolnila samo skupščina občine Ljubljana-Center. Neplačani del svoje obveznosti so občinske skupščine poravnale do 30. 6. 1974, in to: Bežigrad 49,2 %, Moste 100 %, Siška 96,7 % in Vič 100 %; L) med ostalimi dohodki so realizirane samo o-bresti 4 % na avista sredstva pri LB in obrestt od kreditov občinskim skupščinam; drugih takih do-hodkov ni bilo. B. Razpored sredstev I. Prenešene obveznosti po programu za leto 1972 je sklad finančno izvršil v letu 1973 v celoti in za vse objekte iz tega programa izlofiil sredstva na posebne račune; prekoračitev teh obveznosti je po-sledica podražitev (med planiranim zneskom in zne-skom po investicijskem prograrau oziroma izvajal-ski pogodbi). II. Po programu za leto 1973 je bilo izločeno ozi-roma porabljeno: a) sredstva za študije programskih osnov, nate-čaje in ostala pripravljalna dela v višini 64,5 %; b) za gradnjo osnovnih šol (po programu 5 ob-jektov) sredstva v letu 1973 niso bila izločena, ker še niso bili potrjeni investicijski programi; (medtera pa so v letu 1974 od tega že izločena sredstva za 3 objekte); c) za gradnjo VVZ so bila v letu 1973 izločena sredstva za 4 objekte (od skupno po programu 6); v letu 1974 pa še za 1 objekt; č) nepredvideni izdatki so doseženi samo v viši-ni 1,7 % planiranih. Predlog finančnega načrta sklada ZA GRADNJO OSNOVNIH ŠOL IN VZGOJNO-VARSTVENIH ZAVODOV LJUBLJANSKIH OBČIN PRI TIS LJUBLJANA ZALETO1974 (povzetek) Fdnančni naort sklada je izdelan v skladu z odlokom o uvedbi krajevnega samoprispev-ka in odlokom o ustanovitvi sklada, ki pred-videva v letu 1974 gradnjo 6 osnovnih šol in 3 vzgojnovarstvene zavode. Zaradi izrednega obsega gradenj v tem letu in zaradi z druž-benim dogovarom omenjene stopnje pora-sta skupne potrošnje v letu 1974 so za ob-jekte iz programa 1974 vključene v fimančni načrt samo finanone obveznosti za gradbena, obrtniška in instalacijska dela, financira-nje opreme za te objekte pa je predvidemo iz finanonega načrta za leto 1975, kar se ča-sovno sklada tudi z realnim rokom, ko bodo sredstva dejansko potrebna. Vrednost ob-jektov iz programa 1974 je ocenjena po ce-nah gradbenih storitev koncem leta 1973 tn je zaradi dotakratnega povečanja gradbenih stroškov višja pri osnovnih šolah za 54%, pri otnoških vrtcih pa za 66 % od vrednosti, ki je bila predvidena po odloku iz leta 1971. Stroški za pridobitev zemljišča, pridobi-tev lokacijske dokumentacije, zunanjo ure-ditev, komunalne naprave in drobno opre-mo niso zajeti v finančnem načrtu, ker jih tudi v bodoče krijejo občinske skupščine. FINANČNI NACRT 1974 (v tisoč din) 1973 ly74 I. DOHODKI 1. Krajevni samoprispevek 47,703 ,. 56,500 118,4 2. Prispevek sklada za otroško varstvo 17,413 19,000 109,1 3. Poseben del prispevka na OD (0,48 %) za TIS (1973 prispevek SOb iz proračuna) . 17,765* 31,376 175,1 4. Ostali dohodki :' . 652 1,500 230,1 Skupaj 83,633 108,276 129,4 II. IZDATKI 1. Natečaji, študije in programske . - osnove ¦¦ r 2,000 ¦ 2. Gradnja osnovnih šol: , — Saseska VII. Bežigrad "• 16,370 — Prežihov Voranc . 9,170 — Sostro .- 8,259 . *• . ¦ — Pirniče • • 8,130 — Horjul . " 12,220 — Vič - 23,916 78,065 3. Gradnja VVZ: . ' ' — Novo Koddjevo .: 8,340 — Šentvid r 11,431 — Vrhovci 6,040 25,811 4. Nepredvideni izdatki, rezerva 2,400 S k u p a j 108,276 * Padatek vnešen, kot da so vse občine iapotaile svojo obveznost v letu 1973. PRENEŠENA SREDSTVA, TERJATVE IN OBVEZN©STI PRETEKLIH LET (v tisoč din) I. PRENEŠENA SREDSTVA 1. SaLdo žiro računa sklada 31. 12. 1973 2. Terjatve: — posojilo LIK Kočevje 1972 — nereailiziran samoprispevek 1973 — SOb Bežigrad po fin. načrtu 1973 — SOb MoSte po fin. načrtu 1973 — SOb Šiška po fin. načrtu 1973 — SOb Vič po fin. načrtu 1973 62,914 1,521 3341 2,540 847 887 10 Skupaj sredstva II. PRENEŠENE OBVEZNOSTI 1. Prenešene obveznosti za gradnjo OŠ in VVZ po programu 1973 2. Rezervni sklad 3. Razlika dohodkov nad izdatki 72,060 68,582 2,820 658 Skupaj obveznosti 72,060 UTEMELJITEV: A. Dohodki 1. Pri planiranem samoprispevku je upo-števaoo povečanje oenzusa za oprostitev pla-čila samoprispevika (do 1.400 neto mesečno); in planirano povečanje osebnih dohodkov. 2. Povečanje dohodka sfelada za otroško varstvo je planirano skladno s planiranim povečanjem skupnih dohodkov tega sklada. 3. Poseben del prispevka na OD za TIS predstavlja obveznost, ki so jo v prejšnjih letih krili proračunj občin; stopnja je dolo-čena s samoupravnimi sporazumi in postav-Ijena tako, da omogoča kritje oziroma iz-ravnavo predračuna za investicije sklada po programu za lato 1974 (razon opreme, ki je prenešena na leto 1975). 4. Nepredvideni dohodki predstavljajo v glavnem banone obresti na sredstva sklada na žiro računu. B. Izdatki 1. Natečaji in študije za programske os-nove ter javne natečaje so kalkulirani glede na sprejeti program priprave dokuimentacije za objekte iz programa 1975 in 1976. 2. Pri oceni stroškov za osnovne šole so poleg povišanja gradbenih stroškov (54 % na leto 1971) ocenjeni tudi stroški za zaklani-šča. 3. Pri stroških za otroške vrtce so poleg povečanih gradbenih stroškov (66 % na leto 1971) ocenjena tudi zaklonišča. Pri šolah in vrtcih je upoštevana delno tu-di podražitev gradbenih storitev v letu 1974 (za okoli 16 %) giade na predvideni pričetek gradaje posameznega objekta. 4. V nepredvidenih izdatkih je vključen tudi obvezmi rezervni sklad po stopnji 2% od predvidenih dohodkov v letu 1974. C. Prenešena sredstva, terjatve in obvez-nosti preteklih let Prenešena sredstva predstavljajo prenos salda na žiro račuinu in prenos terjatev po finainčnam načrtu za leto 1973, ter primanjk-ljaj na realizaciji samoprispevka, ker bo tu-di ta primanjkljaj potrebno v bodoče pokriti. Prenešene obveznosti predstavljajo sredstva za objekte osnovnih šol in otroških vrtcev po pro-gramu za leto 1973, ki še niso bila izločena v letu 1973, v višini, kot so bila predvidena po finančnem načrtu za leto 1973. Potrebno pa je posebej opo-zoriti, da tako prenešena sredstva za objekte pro-grama 1973 ne bodo zadoščala, kar je pokazalo zbi-ranje ponudb za te objekte. Prekoračitve, ki bodo tako nastale bo potrebno pokriti na podlagi dogo-vora med ustanoviteljicami sklada, družbenopolitiC-nimi organizacijami in prizadetimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v letu 1975 in deloma v letu 1976, glede na količinski obseg programa v po-sameznem letu. Ce ne bi prišlo do spremembe v fi-nanciranju skupne porabe, bi morale vso to razliko pokriti občinske skupščine iz svojih proračunov. Omenjena pripomba glede prekoračitev velja tu-di za objekte programa 1974, ker kljub najbolj real-nim oeenam in kalkulacijam stroškov za posa-mezen objekt lahko nastopijo podražitve pri da-našnjem skrajno negotovem položaju na področju cen. STAilSCA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA • Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je razpravljal o poročilu upravnega odbora sklada ljubljanskih občin pri TIS LjubJjana za gradnjo osnovnih šol in VVZ o delu sklada za razdobje od njegove usta-novitve do konca leta 1973 na svoji seji in ugotovil, da vsebuje poročilo celotni prikaz o delu in problamatiki, s katero je upravni od-bor aklada soočen od njegove ustanovitve. Izvršni svet meni, da zajema poročilo do-volj obsežno strokovno informacijo o orga-nih sklada, o programu, v katerem so pri-kazani posebej objekti, ki jih zajemata plan za območje občine Ljubljana Šiška. Iz nave-denega poročila se odraža demokratičnost dela upravnega odbora sklada, ki je zajeta y poglavju na strani 7, v katerem je poudar-jena javnost dela upravnega odbora, pri če-mer ugotavlja izvršni svet, da se to delo in v zvezi s tem celotna problematika v zvezi z gradnjami, ki jih zajema petletni pro-gram, program premalo objavlja v občin-skem glasilu in v drugih sredstvih javnega obveščanja. Izvršni svet »meni, da bi morali biti občani pogosteje informirani o vseh bi-stvenih, objektivnih in subjektivnih težavah, s katerimi se po eni strani sooča upravni odbor sklada kot tudi skupščina občine kot sofinancer teh gradenj, pri tem gre zlasti za osnovne probleme kot je to vprašanje pridobivanja komunalno urejenih zemljišč, predvsem pa vprašanje zagotavljanja finanč-nih sredstev za realizacijo posameznih gra-denj, ki jih zajema petletni program. V po-ročilu so ta vprašanja podrobno navedena. Izvršni svet meni, da bi morali za leto 1975 pravočasno izoblikovati finančno konstruk-cijo, v okviru katere bi bilo možno zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva za posamez-ne gradnje. Pri tem se izyršni svet v celoti strinja z ugotovitvijo, ki je navedena v po-ročilu, da je možno cene, ki so bile dolo-čene z odlokom za posamezne objekte upo-rabljati le kot primerjalno osnovo, glede na to, da je bil odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejet 1. 1. 1972. Upošteva-joč neprestane podražitve ter stroške v zvezi z gradnjo zaklonišč bi morali s sklenivtijo (novega družbenega sporazuma) v okviru petih ljubljanskih občim čimprej ustrezno prilagoditi obstoječo stopnjo (0,48 % od bru-to osebnega dohodka) dejanskim podražit-vam v cilju, da bi bilo možno zagotx>viti vsa manjkajoča sredstva za izgradnjo objektov iz petletnega programa, pri čemer gre še za objekte iz leta 1972, 1973 in 1974. Izvršni svet mani, da primasnjkljaja, ki ga izkazuje upravni odbor sklada ne bo možno pokriti iz sredstev samoprispevka za leto 1975/76. Količinski program gradenj za leto 1975/76 je sicer res manjši, vendar so podražitve za posamezne objekte, upošteva-joč stroške zaklonišč v letu 1974 tako velike, da jih ne bi bilo možno kompenzirati tako kot to navaja poročilo, če upoštevamo še dejstvo, da izkazuje upravni odbor sklada že v letu 1973 izpad dohodka iz samoprispevka 3,300.000 din. Zato izvršni svet predlaga, da upravni odbor sklada pripravi do 10. 11. 1974 finanč-no konstrukcijo financiranja gradenj vseh objektov, ki so že v izgradnji in ki se bodo gradili y letu 1975 s prikazom primanjklja-ja v cilju, da se v okviru obstoječe stopnje (0,48 %) od bruto osebnih dohodkov pravo-časno zagotovijo sredstva, ki jih bo sklad v letošnjem in v letu 1975 potreboval. Izvršni svet meni, da je delo upravnega odbora sklada in njegovih služb pozitivno, pri čemer gre za objektivne in subjektivne težaye in probleme. Gradnja objektov za ob-močje občine Ljubljana Šiška se odvija več ali manj v okviru programa, pri čemer je sodelovanje med službami upravnega odbc> ra sklada in občinskimi upravnimi službami intenzivno. Za izgradnjo objektav so pri-dobljena vsa zemljišča razen za izgradnjo vrtca v Kosezah ter za gradnjo posebne in osnovne šole v Kosezah in vrtca v Medvo-dah, kar pa bo realizirano pravočasno. Izvršni svet meni, da bo potrebno v zve-zi z nadaljnjo gradnjo osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov, kl jih ne zaje-ma sedanji petletai program čimprej pro-učiti in določiti vire financiranja za tovrst-ne gradnje v novih stanovanjskih soseskah, v katerih naj bi v naslednjih 10 letih zgra-dili nadaljnjih 13.000 stanovanj. Izvršni svet je obravnaval zaključni ra-oun sklada Ijubljanskih občin za gradnjo os-novnih šol in VVZ j>ri TIS Ljubljana za leto 1973 na svoji 6. seji. Glede salda, ki ga iz-kazuje zaključni račun meni izvršni svet, da bi ga moral sklad uporabljati v določenih primerih tudi za odobravanje premostitve-nih kreditov občinskim skupščinam, ki bi rnorale v letu 1974 za posamezne objekte za-gotavljati kritje primanjkljaja. V tem smislu je sklad že odobril skupščini občine Ljub-Ijana Šiška za VVZ Atidersen premostitveni kredit v višini 1,279.182 din ter za gradnjo os-novne šole Vižmarje-Brod 4,248.921 din. V le-tu 1975 na bi se ti krediti vračali skladu iz povečane solidarnostne stopnje. IzvrSni svet je prav tako obravnaval finančni načrt sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ pri TIS Ljubljana za leto 1974, ki zajema na območju petih ljubljanskih občin izgradnjo oziroma priče-tek gradnje šestih osnovnih šol in treh VVZ. V tera programu je zajet pričetek gradnje osnovne šole v Pirničah ter gradnje vrtca v Sentvidu. V finanč-nem načrtu za leto 1974 so zajeti le stroški za grad-bena, obrtniška in instalacijska dela, financiranje opreme za te objekte pa bo zajeto v finančnem na-Crtu za leto 1975. V primerjavi z letom 1971 so se gradbeni stroški pri otroških vrtcih povečali za 76*%, pri osnovnih šolah pa za 54%. Ker je vred-nost izgradnje osnovne šole v Pirničah in vrtca v Sentvidu ocenjena po cenah gradbenih storitev kon-cem leta 1973 bo potrebno po mnenju izvršnega sve-ta tudi za ta dva objekta najeti premostitvene kre-dite, ki naj bi jih odobril skupščini občine uprav-ni odbor sklada, pri čemer pa bo potrebno za vse objekte zagotoviti še sredstva za zunanje ureditve in nakup drobnega inventarja ter tako imenovanih zagonskih sredstev. Na podlagi teh ugotovitev izvršni svet predlaga občinski skupščini, da obravnava vse tri dokumen-te in da skladno z 9. členom odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ sprejme: 1. soglasje k zakljuenemu računu za leto 1973 in finančnemu načrtu za leto 1974; 2. da skupščina občine zadolži upravni odbor sklada. da pripravi finančno konstrukcijo za finan-ciranje vseh objektov osnovnih šol in VVZ po spre-jetem programu; 3. da izvršni svet prouči in določi vire financi-ranja za gradnjo osnovnih šol in VVZ v novih so-seskah za naslednje obdobje, ki ga zajema »PRO-GRAM 80«. Družbeni dogovor O URESNIČEVANJU PROGRAMA DOLGOROČNEGA RAZVOJA KMETIJSTVA V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1974-1980 (povzetek) 1. NAMEN DRU2BENEGA DOGOVORA Z namenom, da bi zagotovili večjo proizvod-njo hrane in surovin iz kmetijstva, večji doho-dek vseh delovnih ljudi v kmetijski proizvod-nji, smotrnejše in učinkovitejše izkoriščanje kmetijskega prostora v SR Sloveniji in obenem krepili samoupravne socialistične odnose ter zagotovili nepsoredao odločanje delovnih ljudi 0 razširjeni reprodukciji na področju kmetij-stva, podpisniki s tem družbenim dogovorom: —¦ uresničujejo temeljne razvojne cilje na področju kmetijstva, v skladu z družbenimi pla-ni in programi, — opredeljujejo prednostne usmeritve v proizvodnji in razvoju ter obseg vlaganj, — določajo kriterije za izbor naložb v kme- tijstvu, — dogovorijo se o obsegu in strukturi na-ložb, o virih sredstev in kreditnih pogojih za naložbe, — sprejemajo obveznosti, da bodo pri nalož-bah upoštevali dogovorjene kriterije in pogoje, določene s tem družbenim dogovorom in s sa-moupravnimi sporazumi na podlagi tega druž-benega dogovora, — spodbujajo skupna vlaganja kmetijskih TOZD med seboj, kmetijskih TOZD in TOZD s področja trgovine in predelave, skupna vlaga-nja kmetov in skupna vlaganja kmetov v TOZD. — se obvezujejo, da bodo predlagali in sprejemali ukrepe, s katerimi bodo uresničevali cilje družbenega dogovora. 1 2. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI DO LETA . i .-1980 Zaradi pospešenega uresničevanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v SR Sloveniji bodo podpisniki tega družbenega dogovora v obdobju 1974-80 usmerjali vlaganja predvsem v govedorejo, prašičerejo, perutninarstvo, sadjar-stvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, proizvodnjo koruze, krompirja, osuševanja zemljišč v SR Sloveniji in namakanje kmetijskih zemljišč v Vipavski dolini. Temeljni razvojni cilji podrobneje določeni v razvojnih programih kmetijstva za obdobje 1974-80 po dejavnostih, ki so bili sprejeti v TOZD v kmetijstvu in, ki so v skladu s potre-bami živilske industrije in tržišča. Z združitvijo TOZD v kmetijsko razvojno skupnost in opredelitvijo odnosov z ostalimi podpisniki dogovora se odpira nov način pla-niranja in uravnavanja kmetijstva in živilstva pri nas. S predvidenim sistemom bodo delavci v TOZD in združeni kmetje posamično sprejemali razvojne programe na osnovi lastnega interesa — pravice in dolžnosti, da odločajo o pogojih svojega dela in krepijo materialno osnovo zdru- ženega dela v TOZD oz. v obratu za kooperaci-jo. Na temelju usklajevanja razvoja TOZD med seboj — upoštevaje potrebe po večanju kmetij-skih pridelkov — skrbijo za skladnejši razvoj v odvisnosti od spoznanih potreb in interesov delavcev TOZD v vseh sferah proizvodnega procesa in menjave. Ker hrana predstavlja temeljni pogoj življe-nja in dela občanov, se razvojni programi uskla-jujejo in njihovo izvajanje vključujejo v imenu potrošnikov tudi občine in republika. Hkrati z drugimi ukrepi za povečanje proiz-vodnje naj bi investicije po tem družbenem do-govoru prispevale k temu, da bo v obdobju 1974-80 dosežena poprečna letna rast proizvod-nih zmogljivosti okrog 4,0%. 3. KRITERIJI ZA NALOZBE Upravljalci bank bodo pri odločanju o odo-britvi kreditov poleg splošnih ekonomskih in bančnih kriterijev ob upoštevanju prioritet iz točke 2 dajali prednost naložbam, ki upoštevajo rešitve iz 1. točke in ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — zagotavljajo ustrezno založenost trga z najpomembnejšimi kmetijskimi proizvodi, zlasti tistimi, ki jih dolgoročno primanjkuje, — izkoriščanje naravne možnosti kmetijske-ga prostora v SR Sloveniji, — omogočajo hitrejši razvoj v manj razvitih obmejnih in hribovitih predelih SR Slovenije, — imajo dolgoročno usmeritev v mednarod-no menjavo, — imajo v povezavi s TOZD trgovine in pre-delave zagotovljen plasman nove proizvodnje, preko poslovnega sodelovanja ali v okviru skupnih naložb. Poleg zgoraj navedenih bodo imele prednost tiste investicije, ki izpolnjujejo večje število prednostnih pogojev in pa nekatere splošne po-goje. 4. OBSEG IN STRUKTURA NA1O2B Podpisniki ugotavljajo, da je potrebno za or-ganizirane naložbe v primerno kmetijsko proiz-vodnjo v SRS zagotoviti v bodobju 1974-80 (po cenah 1973) 5.400 mil. din za vlaganje v osnov-na sredstva in 1.340 mil. din za vlaganje v traj-na obratna sredstva. Od tega bo vloženo pri-bližno polovico v družbeno kmetijstvo in polo-/ico v kmetijsko kooperacijo. 5. VIRI SREDSTEV Podpisniki soglašajo, da je poleg bančnib. sredstev, potrebna za izvajanje naložb po raz-vojnih programih, ustrezna udeležba investitor-jev z lastnimi poslovnimi sredstvi, ki pa so sa-ma premajhna, da bi z njimi zagotovili potrebp.i obseg naložb. Zaradi tega se bodo za to name-nila še druga sredstva, s katerimi se povečujejo razpoložljivi investicijski viri in krepi repro-duktivna sposobnost TOZD v kmetijski proiz-vodnji; — sredstva kmetov, — sredstva hranilno-kreditnih služb, — sredstva drugih zainteresiranih TOZD, — sredstva kmetijskih TOZD, ki so jih pre-jela po zakonu, — dopolnilna sredstva SRS za razvoj kme-lijstva v kooperaciji, — sredstva razvojnih premij, — sredstva za pospeševanje razvoja gove-'oreje, — sredstva za povečanje rodovitnosti kme-tijskih zemljišč, — sredstva zveze HKS iz premij za mleko. Lastna sredstva iz dohodka TOZD v kmetij-skih kombinatih in zadrugah so podlaga in po-goj vključitve v razvojne programe; Pri tem so v kooperaciji poleg sredstev iz razvojnih skla-dov zadrug, ki skrbe za skupne naložbe kme-tov, vključujejo tudi neposredno lastna sred-stva kmetov, njihovo delo in material ter nji-hova združena sredstva v okviru hranilno kre-ditne službe. Združena bodo tudi sredstva, ki pripadajo TOZD na podlagi zakona, razvojna skupnost pa bo v okviru pristojnosti skrbela za pravilno usmerjanje teh sredstev. 6. KREDITNI POGOJI ZA NAIOZBE Podpisniki soglašajo, da je izvedba razvoj-nih programov mogoča ob naslednji globalni fi-nančni konstrukciji: Družbeni Kmetijstvo sektor koopJraciji lastna udeležba 35 50 združena sredstva 15 10 bančna sredstva 50 40 Za posamezne namene in sektorje bodo ban-ke in razvojna skupnost s samoupravnimi spo-razumi podrobneje določili delež bančnih sred-stev in združenih sredstev. Podpisniki se dogovorijo za naslednje pogo-je, po katerih bodo kreditirali naložbe po raz-vojnih programih v obdobju 1974-80: a) obrestna mera Krediti bank bodo dani investitorjem v kmetij-stvu za naložbe v družbenem kmetijstvu po ob-restni meri, ki se bo v poprečju pri vseh namenih za celotno obdobje gibala okrog 6% za koopera-cijo, kjer kreditiranje poteka preko hranilno kreditne službe v kmetijskih in gozdno-gospo-darskih organizacijah, pa bo nujna trajna vsa-koletna intervencija proračunov republike in občin po že veljavnem zakonu. Za posamezne investicijske namene pa bo določena v okviru samoupravnega sporazuma med bankami in raz-vojno skupnostjo. b) doba koriščenja in odplačila kreditov Podpisniki soglašajo, da so pogoji glede koriščenja bančnih kreditov naslednji: v letih V , CU Investicijski *~°q, a namen -« ?-o | |- j kmetijski stroji in oprema plemenska živina (krave, svinje) hmelj in jagodičevje (brez jagod) vinogradi in sadovnjaki graditev in preureditev družb. in skupnih hlevov, senikov in silosov ter kmečkih hlevov v hri- bovskih in gorskih območjih graditev in preuceditev - hlevov v individualni gradnji in objektov za perutninarstvo v skupni naložbi z družbenimi obrati graditev in pieureditev. zbiralnic mleka, sušilnic in skladišč za pridelke lastne proizvodnje ureditev in razširitev obdelovalnih površin ter ureditev planinskih pašnikov 0,5 0,5 4 5 0,5 0,5 5 1 1 10 12 11 15 7. UKREPI PODPISNIKOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA a) Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva bo spremljala realizacijo razvojnih programov, zagotavljala na podlagi skupnih interesov TOZD — članic po posameznih razvojnih pro-gramih panog — skupno planiranje kapacitet, organizirano proizvodnjo sadilnega materiala in oblikovala po panogah stalne strokovne sku-pine iz predstavnikov organizacij — članic in sodelavcev raziskovalnih ustanov. b) Upravljalci bank bodo s kreditno politiko dajali prednost tudi naložbam v kmetijstvu ta-ko z vidika obsega sredstev kot tudi z vidika kreditnih pogojev. Banke bodo zagotovile med-sebojno koordinacijo glede enotnih pogojev kreditiranja in usmerjanja sredstev. Nadalje se bodo banke zavzemale, da bodo s seJektivno kreditno politiko bank zogotovili potrebna krat-koročna obratna sredstva in sklepala z razvoj-no skupnostjo samoupravne sporazume. Uprav-Ijalci bank bodo zavračali kreditne zahtevke, kjer ne bodo spoštovane določbe tega družbe-nega dogovora in samoupravnih sporazumov z razvojno skupnostjo. Končno bodo banke po-skrbele skupno z razvojno skupnostjo, da se pri usmerjanju naložb pospešuje združevanje dela in sredstev med posameznimi TOZD, pospešu-jejo skupne naložbe kmetov — kooperantov iri pospešujejo skupna vlaganja kmetijskih TOZD in kmetov — kooperantov. c) Gospodarska zbornica SR Slovenije in Zadružna zveza SR Slovenije bosta poskrbeli za delovanje razvojne skupnosti in se pri tem po-služili predvsem obstoječih strokovnih služb v poslovnih združenjih, zvezi hranilno-kreditnih služb v poslovnih bankah. d) Občinske skupščine z območja Slovenije Bodo zagotovile z ukrepi ekonomske politi- ke v svoji pristojnosti: — da bodo pokrile zakonske obveznosti za nadomestilo dela obresti za investicije v zaseb" nem kmetijstvu po zakonu o investicijah v za-sebnem kmetijstvu (Ur. 1. SRS št. 26/70), — davčne olajšave za naložbe v kmetijstvu v kooperaciji, pri čemer bodo še zlasti podprle hitrejši razvoj skupnih vlaganj med kmeti in med kmeti ter njihovimi organizacijami, kakor tudi proces preusmerjanja kmetij in razvoj kme-tijstva v gorskih in hribovitih območjih znotraj vsake občine, — sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, o čemer bodo sklenile poseben družbeni dogovor v regiji, — razvoj kmetijstvu dopolnilnih dejavnosti (kmečki turizem itd.), — razgraditev obstoječega državnega kapi-tala, s katerim razpolagajo in sicer na način, ki bo kiepil družbeno organizirano kmetijsko pro-izvodnjo v skladu s tem družbenim dogovorom in družbenimi plani občin. Z neposredno materialno podporo in s pod-poro izvajanja kmetijske zemljiške politike, ki jo vodijo kmetijske zemljiške skupnosti, bodo skupščine občin zagotovile smotrnejšo rabo kmetijskih zemljišč, varstvo kmetijskih zemljišč pred nekmetijsko rabo in prispevek tistih, ki spreminjajo namembnost kmetijskih zemljišč za izboljševanje in ureditev preostalih kmetijskih zemljišč v občini. Se posebno skrb bodo občine posvetile izgradnji infrastrukture in melioraci-jam ter drugim posegom za izboljševanje kme-tijskih zemljišči V okviru srednjeročnih planov v občinah bodo občinske skupščine posvetile še posebno pozornost usmerjanju in usklajevanju razvoja kmetijstva v občini in regiji. Razen obstoječega državnega kapitala obči-na že do sedaj po nekod več, drugod manj po-spešuje razvoj kmetijstva v svoji pristojnosti (sklad za pospeševanje kmetijstva, davčne olajšave in kmečki turizem). Pozvati bo treba tudi občine, da del plasma-nov državnega kapitala, s katerim upravljajo, usmerijo nazaj v kmetijstvo in sicer, bodisi pre-ko skladov za pospeševanje kmetijstva, bodisi za dogovorjene namene, preko poslovnih skla-dov kmetijskega gospodarstva v občini. e) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Prevzema s temdružbenim dogovorom obve-zo zagotavljanja dopolnilnih sredstev za razvoj kmetijstva v kooperaciji v letni višini 32 mil. din (po cenah 1970) za Ieti 1974 in 1975. Prav tako bo poskrbel za letno realizacijo obvez SR Slovenije po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu. V okviru tekoče ekonomske politike bo z ukrepi davčne politike, kreditno-monetarne po-litike in z drugimi ukrepi v svoji pristojnosti pospeševal razvoj, ki je programiran v tem družbenem dogovoru, da bi se zagotovila večja proizvodnja hrane in zmanjševanje strukturnih neusklajenosti v slovenskem gospodarstvu. Prizadeval si bo, da bo v okviru svojih pri-stojnosti podpiral akcijo za zagotovitev med-državnih posojil oziroma posojil mednarodnih finančnih institucij za oblikovanje dopolnilnih sredstev za uresnicevanje ciljev tega družbene-ga dogovora. 8. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 1. Podpisniki tega družbenega dogovora bo-do imenovali posebno koordinacijsko telo, ki bi podpisnikom letno poročalo 6 izvajanju druž-benega dogovora. 2. Ta družbeni dogovor velja za sk-lenjen, ko ga sprejme 2/3 članic razvojne skupnosti na zborih delegatov in organi drugih podpisnikov. Družbeni dogovor. velja glede pravic in obvez-nosti samo za podpisnike oziroma njihove čla-nice. Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni le na način, kakor je bil sklenjen. 3. Ta družbeni dogovor prične veljati na-slednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. STALlSCA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je predlog dmžbenega dogovoia o uresničevanju piograma dolgoročnega razvo-ja kmetijstva v SRS za obdobje 1974—1980 ob-ravnaval na svoji seji dne 31. 7. 1974 in ugoto-vil, da je bil piedlog družbenega dogovoia pri-pravljen že spomladi letos in da ga je obrav-navala in sprejela večina občinskih skupščin v SRS že v prejšnjem sklicu, t. j. do apiila le-tos. Zaradi obsežnih dnevnih tedov zadnjih sej občinske skupščine Ljubljana-Siška predlog družbenega dogovora ni bilo mogoče obravna-ati in sprejeti. Izvršni svet občinske skupščine ugotavlja, da predstavlja družbeni dogovor o uiesničeva-nju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva bistvene elemente nadaljnjega razvoja kmetij-stva v SRS. Posamezni elementi dmžbenega do-govom zagotavljajo večjo proizvodnjo hrane in kvalitetnejšo bazo prehmmbeni indusfriji. Na podlagi teh ugotovitev piedlaga IS ob-činski skupščini, da predlog družbenega dogo-vora sprejme v besedilu kot je priložen. Družbeni dogovor O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI (Povzetek) ¦..;.. -¦>: Osnutek družbenega dogovora je rezultat 3-letnih prizadevanj za čimbolj usklajeno družbe-no dogovorjeno politiko štipendiranja v naši republiki in javne razprave o spremembah do-govora iz leta 1970, ki je trajala od septembra lani. Upoštevajoč družbeno sprejeto načelo, da je treba zagotoviti vsej mladini in delovnim lju-dem, ki se bodo ob delu izobraževali naprej, čimbolj enake možnosti za vzgojo in izobraže-vanje smo dolžni, da damo svoj prispevek k uveljavljanju solidarnosti. Ta nam je potrebna zlasti, ko gre za razvoj vzgoje in izobraževanja na manj razvitih območjih in za štipendijsko politiko, ki naj v skladu z dolgoročno kadrov-sko politiko omogoči slehernemu sposobnemu in prizadevnemu človeku uresničitev pravice do izobraževanja. Ob sprejemanju tako pomembnega dogovora pa moramo vedeti, kakšna so načela, ki jih do-govor upošteva. Upoštevajoč predlagani dogovor bodo mo-rali podpisniki dogovora: 1. Pri oblikovanju temeljnih načel in krite-rijev upoštevati: — določila družbenih dogovorov in samo-upra\mih sporazumov, — smernice, stališča in sklepe organov družbeno-političnih organizacij in skupnosti o kadrovski politiki in — o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok. 2. Pri izvajanju politike štipendiranja sode-lovati in v delo organov, ki odločajo o štipen-diranju, vključevati: — službe poklicnega svetovanja in usmer-janja, — vzgojno-izobraževalne zavode, — predstavnike učencev in študentov. 3. Pri štipendiranju dosledno upoštevati prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljše učne uspehe ter otrokom iz delavskih in kmečkih družin. 4. Na področju štipendiranja spodbujati in podpirati samoupravno sporazumevanje: — usklajevanje interesov delovnih ljudi na področju štipendiranja; — vključevanje v Titov sklad za štipendi-ranje mladih delavcev in otrok delavcev in — uveljavljanje kriterijev določenih za šti-pendiranje iz Titovega sklada. Upoštevano naj bo, da so štipendije: •— sestavni del vlaganj v družbeno repro-dukcijo; — inštrument kadrovske politike združene-ga dela; — nagrada in spodbuda za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z or ganizacija«ii združenega dela; — pomembna oblika izenačevanja material-nih možnosti za šolanje. Zato mora biti štipendiranje sestavni del razvojnih načrtov, ki naj zagotovijo sredstva v ta namen. V območju SR Slovenije naj se uveljavijo enotni kriteriji, ki naj zagotovijo enakopravne možnosti kadrovanja organizacij združenega dela po njihovih potrebah v skladu z družbe-nimi plani razvoja in ki naj hkrati zavrejo od-likovanje kadrov iz manj razvitih področij. Družbeni dogovor zato predlaga za štipen-diranje učencev in študentov, za katere orga-nizacije združenega dela nimajo neposrednega kadrovskega interesa in ki jih starši ne more-jo v celoti vzdrževati posebne štipendije iz združenih sredstev. V povezovanju z organizacijami združenega dela in mladini v šolah pa so predvidene šti-pendije organizacij združenega dela in skladov samoupravnih interesnih skupnosti. Štipendije iz združenih sredstev se obliku-jejo tako, da vsaka organizacija združenega dela združuje od 1. 7. 1974 v ta namen 0,5% od bruto osebnih dohodkov. Za štipendiranje iz združenih sredstev se sklene pogodba z enakimi določili kot za šti-pendije, ki jih dajejo organizacije združenega dela. Vendar naj bi štipendisti iz združenih sred-stev v posamezni občini prevzeli obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v zdru-ženo delo na območju iste občine. Osnova za odmere višine štipendije iz zdru-ženih sredstev naj bodo mesečni življenjski stroški učencev in študentov, ki jih letno ugo-tiivljajo podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju in pristojni organi in inštitu-cije. V prehodnih določbah je predvideno, da znašajo za učence življenjski stroški 900, za študente pa 1.200 dinarjev. Za tiste, ki se vo-zijo na relacijah do 20 km se znižajo za 200 dinarjev, za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega stanovanja pa za 300 dinarjev. Pri odmeri višine štipendije iz združenih sredstev se od osnove za odraero odšteje de-lež staršev v višini polovico dohodka na člana družine in otroški dodatek za štipendista. Do štipendije iz združenih sredstev nima pravice učenec ali študent, čira je tako ugo-tovljeni delež staršev enak ali višji. Družbeni dogovor pa enako vrednoti z lest-vicami točkovni sistem vrednosti štipendije or-ganizacij združenega dela in skladov samoup-ravnih skupnosti. Te štipendije se za učence srednjih šol gib-ljejo po 4 stopnjah uspeha od 350 do 500 točk, za študente visokošolskih zavodov pa po 6 stopnjah uspeha od 450 do 850 točk. Vrednost točke znaša 1 dinar. Pri tem se lahko v manj razvitih občinah povečajo do 200 točk. Kolikor bi štipendija iz združenih sredstev v isti občini bila višja od 350 točk za učence srednjih šol, oziroma 450 točk za študente vi-sokošolskih zavodov imajo štipendisti organi-zacij združenega dela in samoupravnih interes-nih skupnosti pravice, da uveljavljajo razliko iz združenih sredstev v svoji občini. Družbeni dogovor tudi predlaga, da naj se študentom, ki opravijo vse učne obveznosti iz rejšnjega leta 3d Hecembra naslednjega šol- skega leta štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šol-skega leta pa za 250 točk. Stipendije morajo biti javno razpisane. Kan-didati se prijavljajo s posebnimi obrazci tei morajo predložiti dokazila o materialnem polo-žaju in učnem uspehu. Stipendijska razmerja se urejajo s pogod-bami, kar velja tako za štipendije iz združenih sredstev, kot za štipendije, ki jih dajejo orga-nizacije združenega dela in skladi samouprav-nih inferesnih skupnosti. Nadalje so določene evidence za kadrovske službe skupščin občin, ki podatke zanje zbira-jo pri organizacijah združenega dela. Kadrov-ske službe skupščin občin vodijo tudi register podpisnic samoupravnega sporazuma o štipen-diranju v občini in opravljajo tehnično admi-nistrativne posle za skupne komisije podpisnic v občini. Za preprečevanje neupravičenega prevze-manja štipendistov in za utrjevanje moralno politične odgovornosti v zvezi z štipendiranjem in kadrovanjem so določene sankcije, ki naj jih izrekajo stalna sanioupravna razsodišča, ki jih izvolijo podpisnice samoupravnega spora-zuma v občini. Uvedbo postopka lahko predlaga vsaka pod-pisnica, kakor tudi skupne komisije podpisnic v občini. Razsodišča izrekajo za kršitve javni opomin in druge sankcije iz družbenega dogovora o kadrovski politiki. Za hujše kršitve pa je pred-videna tudi materialna odgovornost. Razsodi-šča naj imajo pravico izdati ukrep obveznega dodatnega prispevka v združena sredstva v ob-čini v višini 10.000 do 50.000 dinarjev za pod-pisnice sporazuma, za odgovorne osebe pa do 5.000 dinarjev. Naloge posameznih podpisnikov so oprede-ljene tako, da bodo samoupravne interesne skupnosti v razvojne načrte in programe druž-benih dejavnosti vključevale štipendiranja kad-rov za organizacije združenega dela na področ-jih, ki so zanje ustanovljene. Sestavni del družbenega dogovora so krite-riji za štipendiranje iz Titovega sklada. Titov sklad v SR Sloveniji deluje kot enotni jugoslo-vanski sklad na podlagi dogovora in Statuta. Štipendije iz tega sklada so namenjene mladim delavcem in delavskim otrokom, ki dosežejo iz-jemne rezultate pri delu oziroma učenju, so aktivni na področju novatorstva oziroma giba-nja znanost mladini in so aktivni v samouprav-r.em oziroma družbenopolitičnem delu. Vsi ti kriteriji se upoštevajo združeno. Sti-pendiste za Titov sklad zbirajo na podlagi jav-nega razpisa temeljne organizacije združenega dela (sindikalne organizacije oziroma samo-upravni organi) in Zveza mladine Slovenije ter Zveza študentov Slovenije. Sredstva za Titov sklad se oblikujejo iz de-la solidarnostnih sredstev iz namenskih sred-stev organizacij podpisnic družbenega dogovo-ra in drugih sredstev ter prispevkov. STALISCA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je na svoji seji dne 31. 7. 1974 obravnaval družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS in ugo-tavlja, da predstavlja ta družbeni dogovor enot-no izhodišče za izvajanje enotne štipendijske politike v SRS. Z uresničevanjem družbenega dogovora se bolj kot doslej omogoča izvajanje dolgoročne kadrovske politike, ki do sedaj v naši družbi ni imela enotnih kriterijev. Druž-beni dogovor nadalj zagotavlja materialno os-novo vsem kategorijam sposobnih in prizadev-nih učencev in študentov ter vsem delovnim ljudem, ki do sedaj iz različnih razlogov niso imeli možnosti vključevanja v izobraževalni proces. Izvršni svet ugotavlja, da se je z družbenim dogovorom končno izoblikoval osnovni doku-ment, ki vsebuje vse bistvene elemente o po-enotenju štipendijske politike na vseh gospo-darskih in negospodarskih področjih družbeno ga razvoja na podlagi katerega bodo delovne organizacije in vsi drugi odgovorni dejavniki sprejeli samoupravne sporazume o izvajanju štipendijske politike, na svojem področju In jo izvajali skladno z družbenlm dogovorom. Na podlagi teh ugotovitev IS predlaga ob-činski skupščini, da predlog družbenega dogo-vora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS obravnava in sprejme. Družbeni dogovor O IZHODIŠČIH ZA POLITIKO IN FINANCIRANJE VSEH VRST IN OBLIK DRUŽBENIH DENARNIH POMOČI < (povzetek) V letu 1972 je dal izvršni svet SRS na osnovi smernic in sfclepov 3. konference ZKS o socialnem razMkovanju pobudo za sklenitev družbenega dogovora o izhodiščih za palitiko in financiranje družbenih denar-nih pomoči, ki so ga sprejele in podpisale vse občinske skupščine 'v Slovenji. Glede na to, da predstavlja mesto Ljub-ljana enovit, politično gospodarski, socialni, kukurni in urbano zaključeni prostor, v ka-terem se na področju družbenih dejavnosti na specifičen način odraža problematika so-cialnega razlikovanja ter s tem v zvezi vsi ostaM socialni ,problemi, se je na pobudo mestne 'konference SZDL v letu 1972 pričel med sveti za zdravstvo in socialno varstvo ljubljanskih občin ter med zavodi za socialno delo in pristojnimi občinskimi upravnimi organ usblajevalni postopek za sklenitev po sebnega družbenega dogavora o izhodiščih za politiko in fiinanciranje yseh vrst in oblik družbenih denarnih pomoči, ki naj bi ga podpisaile vse skupščine ljubljanskih občin v enakem besedilu in y cilju, da se na ob-močju Ljubljane izenačijo kriteriji za dode-Ijevanje vseh vrst in oblik družbenih denar-nih pomoči in s tem tudi vašina teh pomoči. Navedeni družbeni dogovor, iz katerega navajamo povzetek besedila je bil že posre-dovan v obravnavo in v sprejem 28. 6. 1974 zboru občin in zboru združenega dela skup-ščine mesta Ljubljane. Družbeni dogovor izhaja iz ustavnega na-čela, da naša sOcailistična družbena skupnost zagotavlja delovnim ljudem in občanom so-cialno varnost ter iz dejstva, da je eden iz-med elernentov, socialne varnosti človeka tudi pravica, da dobi pomoč družbene skup-nosti, kadar si sam zaradi nezmožnosti za delo ne more zagotoviti sredstev za preživ-ljanje in nima svojcev ali drugih zavezanih oseb, ki bi bili dolžni zanj skrbeti. Z družbenim dogovorom se nadalje ureja za območje Ljubljane: — vse vrste in oblike družbenih denarnih pomoči ogroženih občanov ne glede na sta-rost, — opredelitev pogojev, meril in kriterijev za dodeljevanje vseh vrst in oblik družbenih denarnih pomoči ne glede na starost, — višina družbenih denarnih pomoči za občane, ki jim je taka pomoč edini vir pre-življanja, — način sporazumevanja po tisti sorod-stveni lestvici, po kateri imajo tudi dedno pravico, — pristojnost in postopek za pridobitev družbene denarne pomoči, — zagotovitev finančnih sredstev za vse vrste in oblike družbenih denarnih pomoči v občinskih proračunih oziroma skladih za socialno varstvo. Nadalje družbeni dogovor podrobno do-loča pogoje za pridobitev družbene denarne pomoči, do katere ima občan pravico pod pogojem, da ni sposoben za pridobitno delo in da nima nobenih dohodkov ne lastnega premoženja niti svojcev ali drugih oseb, ki bi ga bili po zakonu, pogodbi ali pravno-močni odločbi oziroma sodnomu sklepu dolž-ni in sposobni preživljati in če mu ni mo gcče pomagati na drug način. Nesposobnost za delo se dokazuje z zdravniškim izvidom. Če je občan star nad 60 let oziroma mlajši od 15 let se nesposobnost za delo praviloma ne ugotavlja. Nesposobnost za delo se tudi ne ugotavlja v primerih, ko gre za dijake in študente, če so ti ostali brez sredstev za preživljanje in jim ni mogoče pomagati na drug način. Z družbenim dogovorom se določa viši-na družbene denarne pomoči, ki se določi vsako leto v višini najmanj 50 % varstvene pokojnine mesečno. Če socialna služba ugo-tovi, da ta anesek ne bi zadoščal za preživ- Ijanje, se lahko prizna največ do 90 % var" stvene pakojnine mesečno. V letu 1974 je znašala najnižja pokojnina z varstvenim dodatkom do 31. 7. 1974 995 din, od 1. 8. 1974 pa znaša najnižja pokojni-na z var. dodatkom 1.090 din, kar pomeni, da naj bi znašala dnužbena denarna pomoč so-cialno prizadetemu občanu od 1. 8. 1974 da-lje najmanj 545 din in največ (90 % varstve-ne pokojnine) 981 din, če zato obstojajo ob-jektivni razlogi, -ki jih ugotavlja socialna služba za vsak primer posebaj. Družbeni dogovor posebej določa višino mesečnih rejnin, upoštevajoč starostno ka-tegorijo otrok. Predlagana lestvica za rejni-ne je naslednja: — 800 din za otroke od 0 do 1. leta; — 700 din za otroke dopolnjenega 1. do 6. leta; — 800 din za otroke od 7. do 14. leta; — 900 din za otroke nad 15 let starosti; — 1000 din za osebnostno in telesno pri-zadete otroke. Z družbenim dogovorom sta opredeljena tudi pristojmost in postopek za pridobitev družbene denarne pomoči ter način dodelje-vanja teh pomoči ter pogoji, po katerih ob-čani lahko dobijo denarno pomoč, Jji pred-stavlja dopolnilni vir za preživljanje občana. Z družbenim dogovorom je nadalje dolo-čeno zagotavljanje finančnih sredstev za dsružbene denarne pomoči, ki jih zagotovijo skuipščine občin v svojih proračunih, z usta-novitvijo interesnih skupnosti za področje socialnega skrbstva, pa bodo potrebna sred-stva zagotavljale te skupnosti. Podpisniki družbenega dogovora so: — Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, — Skupščina občine Ljubljana Center, . — Skupščina občine Ljubljana Moste Polje, — Skupščina občine Ljubljana Šiška, — Skupščina občine Ljubljana Vič Rud-nik, — Skupščina mesta Ljubljane. STALISCA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA • Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je razpravljal o besedilu družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financi-ranje vseh vrst in oblik družbeno denamih pomoči na svoji 10. seji 31. 7. 1974 in druž-beni dogovor sprejel v predlaganem bese-dilu. Izvršni svet meni, da predstavlja družbe-ni dogovpr celovit pristop k razreševanju pe-reče socialne problematike na območju pe-tih Ijubljanskih občin in da so z določili družbenega dogovora realno, življenjsko in enotno opredeljena izhodišča za razreševa-nje vseh vprašanj, ki jih v vsakodnevnem življenju poraja področje družbenih dejav-nosti in družbenega življenja v Ljubljani kot glavnem mestu SRS. Pri tem je zlasti po-membno, da se v našem mestu izvajanje so-cialnega varstva; socialno prizadetih občanov odvija enotno, upoštevajoč enake kriterije in višino vseh vrst družbenih pomoči, kar zagotavlja družbeni dogovor, ki je rezultat dveletnega usklajevanja med ljubljanskimi občinami. Družbeni dogovor o svoji vsebini in namenu predstavlja v celoti realizacijo in konkretizacijo ustavnih določil o zagotavlja-nju socialne varnosti delovnim ljudem in občanom in je hkrati tudi konkreten doku-ment, ki se navezuje na 3. konferenco ZKS ter na stališča mestpe konference SZDL, da se namreč v Ljubljani, upoštevajoč repub-liški družbeni sporazum izoblikuje za pet Ijubljanskih občin poseben družbeni dogo-vor o izhodiščih za politiko in financiranje vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomo-či v cilju, da bi se v Ljubljani vsa ta vpra-šanja reševala poenoteno. Pri sprejemanju navedenega družbenega dogo-vora je izvršni svet menil, da predstavlja navedeni dokument tudi osnovno izhodišče za delo samo-upravne interesne skupnosti socialnega skrtstva. kl bo skladno z ustavo ustanovljena do konca tega leta in bo pričela delovati 1. l. 1975. V praksl se omenjeni družbeni dogovor na ob-močju petih ljubljanskih občin v glavnem že izvaja s tem, da so posamezni zavodi za socialno delo preko proračunov občin prejeli za leto 1973/1974 po-trebna sredstva za realizatijo letnih programov de-la, ki obsegajo izvajanje sociainega in zdravstvene-ga varstva socialno prizadetih občanov, za kar je bilo zavodu za socialno delo občine IJuhljana Si-ška odobrenih iz proračuna občine 9,000.000 din. Izvršni svet meni, da bo potrebno družbeni do-govor o izhodiščih za politiko in financlranje vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomoči izvajati dosledno in da bo potrebno v tej smeri ob nada,lj-njem sodelovanju z družbenopolitičnimi organiza-cijami, s krajevnimi skupnostmi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi storiti vse, da se bo delo samoupravne interesne skupnosti socialnega skrb-stva v letu 1975 odvijalo skladno s sklepi 3. kon-ference ZKS o socialnem razlikovanju ter skladno s stališči mestne konference SZDL. pri čemer naj W se družbeni dogovor, ki velja za leto 1974 ustrez-no dopolnil za leto 1975, upoštevajol program ob-činske interesne skupnosti za socialno skrbstvo, kt bo delovala na obmofju občine prihodnje leto. Na podlagi teh ugotovitev IS predlaga občinski skupščini in njenim zborom, da predlog družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje vseh vrst in oblik družbeno denarnih poraoči ob-ravnava in sprejme v besedilu kot je predložen. .• PREGLED DOHODKOV IN RAZDEHTEV DOHODKA PRORACUNA ZA LETO 1973 il I 9 1 11 il c--*l I , 1 Prispevki 49,046.000 52,428.510 03 Kulturno-prosvetna f: 2 Davki 8,768.000 10,690.548 dejavnost 400.000 400;000 c 3 Takse ' 350.000 435.641 04 Socialno skrbstvo 8,253.000 8,206.900 5 DohodkL po °5 Zdravstveno varstvo 1,330.000 1,276.901 posebnih 06 Komunal. dejavnost 5,169.000 4,913.332 zveznih predpisih 3,199.000 2,953.182 Q7 Delo držav. org. 8,266.000 8,197.293 -v 6 Dohodki organov ^2 Dejavnost KS 2,685.000 2,685.000 ^wt-1 drU§1 o ann nnn 9 Q7Q 7fio 13 Dejavnost druž.-pol. dohodki 2,800.000 2,878.762 org. in društev 4,624.000 4,740.756 " ? s^stva^ — 26 900 14 Negospod. invest. 19,853.000 20,000.119 < 8 Prenešena sredstva 12.000 12"s84 15 Gospodar. invest. 7,557.000 7,967,462 16 Gospodar. posegi 3,489.000 3,447.038 18 Rezervni sklad 604.000 660.565 ¦ ' ': 19 Neraaporejeni ' ¦ ' ' -: . dohodki 1,945.000 1,893.576 - ' ' "¦••' ¦ Vsega 64,175.000 64,388.942 " Presežek dohodka nad izdatki — 5,037.185 Skupaj dohodki 64,175.000 69,426.127 SKUPAJ 64,175.000 69,426.127