Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne.
Ntev. 66.
tr
Ljubljani, v torek 22. marca 1K92.
Letnik XX,
Proslava J. A. Komenskega.
i.
Po vsem izobraženem svetu se bodo koncem tega iu v prihodnjem mesecu prirejale slavnosti v proslavo tristoletnice slavnega učitelja narodov: velikega Moravana - Slovaua Jana Amosa Ko-menskega. Zagrebški „Obzor", glasilo vladike Strossmayerja, proglaša v članku z dne 14. t. m. Komenskega kot prvega in najslavnejšega vzgojitelja in narodnjaka „par excellence" iu objavlja njega životopie, istotako v daljših člankih naš „Učiteljski Tovariš".
Mnogo se je pisalo v poslednji dobi v istini o Komenskem, o učiteljskem stanu, o duhovščini, pisalo se je to in ono za njega proslavo in zoper proslavo.
Nekateri časopisi pišejo, da učiteljstvo namerava v Komenskem proslavljati neprijatelja katoliške cerkve in sovražnika vladajočega habsburškega rodu; nekateri strokovni in društveni učiteljski listi zopet pišejo, da duhovščina ni v istini rodoljubna, da povsod vidi samo cerkev, a nikjer domovine ter nje zaslužnih mdž i. dr.
Razsodni Hanak pravi: „Šak to Pan Buh všečko vize" (Saj Bog vse vidi), in spominjaje se tega preprostega, a odkritosrčnega hanaškega reka, pravimo : Komenskega kot učitelja in reformatorja šolstva priznavajo in spoštujejo vsi omikani narodi, in uver-jeni smo, da doslej nijeden narod ni čislal in ne čisla Komenskega izključno zaradi tega, ker je pisal tudi v svojih spisih proti katoliški cerkvi in habsburškemu rodu.
V tem oziru nam osobito ugaja članek o J. A. Komenskem, kojega je č. g. kanonik Edv. Brynych priobčil v svojem koledarju „Meč" za leto 1892. V tem članku je Komensky povsem nepristrausko oce-
njen. Ne odrekajo se mu zasluge, a poudarjajo se , tudi njega hibe iu zmote.
V	dokaz navajamo iz članka nekatere točke: \ „Katoličani smo, J. A. Komensky ni bil; bil je pa duhovnik in škof nove cerkve, koja se je izcimila iz husitstva ter vsprejela naziv: „jeduota českych bratri".
Smemo li morda zamolčavati in zmanjševati to, kar je učinil Komensky dobrega? Nikdar! Bilo bi to strankarstvo, katero nam ni po godu pri mr.ogih naših protivnikib.
Poudarjamo torej, in v kolikor to ni znano, povedali bomo baš v tej razpravi, kaj je dobrega učinil Komensky za domovino našo.
Smemo li tedaj, ker smo katoličani, molčati, če marsikateri opisujejo Komenskega ravno zaradi tega, ker — ni bil katoličan? Citatelji naj izvedo vso resnico. . . .
Komensky se je sijajno proslavil najprej s svojimi spisi, s kojimi je uamerjal boljše poučevanje in vzgojevanje mladine, ali kakor se učeno reče, — v povzdigo šolstva. Kar nam na Komenskem v šolskem ali vzgojevalnem oziru ugaja, je to, da osobito poudarja, naj se samo ne uče otroci, temveč tudi vzgajajo, in sicer v nravnih krepostih in pota o žn os ti. In to se, žal, vzlic vsemu hvalisanju Komenskega ne dogaja in ne vrši pri nas na mnogih krajih.
V	velikin čisti h je dalje Komensky zaradi svojega spisa „Jauua linguarum", to je, „Vrata jezikov", s kojim je neizmerno olajšal uk v latinščini in drugih jezikih. Gledč tega spisa moramo omeniti, da ga je pred Komenskim objavil neki jezuit, član španskega kolegija v Salamanki. Komensky sam priznava, da js to izumitev jezuitov.
Kot znamenito delo slavi se dalje njega spis: „Orbis pictus" — „Svet v obrazih". Še mnogo,
mnogo drugih spisov v povzdigo poučevanja, šole in vede je spisal Komensky, v kojih je izvestno dokaj dobrega.
Povsem i radi priznavamo, da je Komensky iskreno ljubil slovansko svojo domovino, saj je najprej imel v mislih narod svoj, potem stoprav sosede in končno vse človeštvo. Prvi je bil on, ki je rekel Madjarom, da so — čudsko pleme, ter jim označil smer, v koji naj se izobražujejo. Uvel je petje v šole, in iz njega češkega in slovanskega značaja nastal je tudi program njegov — narodna šola.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja, dne 17. marca.)
(Dalje.)
Pri marg. številki 15. o uravnavi Pivke se oglasi posl. Kavčič ter izraža željo, naj se to vprašanje pospeši in pošlje hidrotehnik na Pivko, da se more izdelati načrt in sostaviti proračun.
Poslanec Lavrenčič vpraša poročevalca, kako je to, da v celem poročilu o uravnavi vodit ni nobenega pojasnila o uravnavi vipavskih voda. Ako se bode to vprašanje reševalo polževim potom, utegne se zgoditi, kar je govornik že večkrat na-glašal v zbornici, da vipavski tržani ne bodo samo do grla tičali v vodi, ampak popolnem utonili. Travniki in njive so v takem stanju, da jih je žalostno pogledati. Na travnikih raste kislo seno, ali pa so popolnoma opustošeni. Njive so prazne in, ker voda zastaja in se ne more odtekati, postale so nerodovitne. Iz tega kratkega pojasnila vsakdo lahko razvidi, da se mora prej ko mogoče pričeti uravnavanje vipavskih voda. Pa tudi v drugem oziru je to vprašanje velike važnosti. Kolikor dlje se bodo odlašala ta dela, toliko več bodo stala troškov, ker stranski pritoki nanašajo vedno več peska in kamenja in
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
(Dalje.)
„Kaj delate tukaj?" zakričal je nad njimi.
„Ranjenca smo odnesli, vaše blagorodje, sedaj smo pa malo posedeli, da se odpočijemo," odgovoril je jeden izmej njih, skrivajoč pipo za hrbet in odkrivajoč se.
„Da se odpočijete! Hitro na svoja mesta.
In šel je ž njimi po jarku, vedno srečajoč ranjence. Prišedši vrh klanca obrnil se je na levo. Storivši še nekoliko korakov bil je popolnoma sam. Blizu njega je prižvižgal kos bombe in udaril v jarek. Drugo bombo zagledal je pred seboj in zdelo se mu je, da je letela naravnost proti njemu. Stekel je še kac;h pet korakov in vlegel se na tla. Ko se je bomba razletela daleč od njega, bil je strašuo nevoljen sam na-se, vstal je, gledal okrog sebe, če ni kdo videl. K sreči ni bilo nikogar.
Strah se ga je tako polastil, da se ni hotel umakniti drugemu čuvstvu. On, ki se je vedno bahal, da se ničesa ne boji, je pospešil korake in skoraj po tleh se plazil po jarku.
„Oh! hudo je!" mislil si je, „vsekako me ubijejo." Čutil je, kako težko diše in se trese po vsem telesu, čudil se je samemu sebi, ali ni si prizadeval, da bi premagal ta čuvstva.
Nakrat so se neki koraki zaslišali pred njim. Hitro se je stegnil, vzdignil glavo in pogumno po-rožljal s sabljo. Sam sebe ni spoznal. Ko se je sešel z ženijskim častnikom in pomorščakom iu je prvi zakričal nad njim: „Vlezite se!" pokazal na svetlo točko bombe, ki se je svetleje in svetleje, hitreje in hitreje približevala, pala poleg jarka, je le malo in nehote pod vplivom prestrašenega klica nagnil glavo in šel dalje.
„Vidiš, kako pogumen je!" rekel je pomorščak, kateri je mirno gledal padajočo bombo in s skuše-nim očesom preštel, da njeni kosi ne morejo zadeti v jarek, „še vleči se neče."
Samo nekoliko korakov je imel še Kalugin preiti do dobro zavarovanega stana poveljnika utrdbi, kar se ga je zopet polastil ta neumen strah. Srce mu je močneje bilo, kri mu je šinila v glavo, ali moral se je premagati, da pride do stana.
„Kaj si tako upehan ?" rekel je general, ko mu je izročil povelja.
„Jako hitro sem šel, vaša ekscelenca."
„Hočete li kozarec vina?"
Kalugin je izpil kozarec vina iu zažgal cigareto. Boj je ponehaval; samo topovi so še močno grmeli z obeh stranij. V generalovem stanu sedeli so samo general N., ki je bil poveljnik utrdbe, in še pet drugih častnikov, mej njimi Praskuhiu, in govorili so o raznih podrobnostih poslednjega boja. Sedeč v prijazui sobi, prevlečeni z modrimi tapetami, z divanom. posteljo, mizo, na kateri so ležali
papirji, s stensko uro in sveto podobo, pred katero je gorela svetilnica, gledajoč ta znamenja življenja iu debele brune, iz katerih je bil narejen strop, in poslušajoč streljanje, ki se mu je v sobi zdelo slabo, Kalugin kar razumeti ni mogel, da je dvakrat moral premagovati take neoprostljive slabosti. Jezil se je sam na-se in želel nevarnosti, da bi iz nova sebe poskusil.
„Kako me veseli, da si ti tukaj, stotnik," reče pomorskemu častniku v štabnočastniški suknji, z velikimi brkami in Jurijevim redom, kateri je baš sedaj prišel v sobo in poprosil generala, naj mu da delavcev, da popravi dve strelni lini, ki sta se zasuli.
„Meni je general zaukazal poizvedeti," nadaljeval je Kalugin, ko je poveljnik baterije nehal govoriti z generalom, „morejo li vaši topi streljati s kar-tacami."
„Samo jeden more," odgovoril je glasno stotnik.
„Vendar, pojdiva pogledat."
Stotnik je skremžil obraz in srdito zakričal:
„Vso noč sem tam stal in sedaj sem prišel, da se malo odpočijem. Ne morete li iti sami?" rekel je. „Tam je moj pomočnik, poročnik Kare, ki vam vse pokaže."
Stotnik je že šest mesecev bil poveljnik tej jednej najnevarnejših baterij —• iu ko še ni bilo vse tako utrjeno — od začetka oblegovanja ni šel več iz utrdbe, mej vojaki je slovel zaradi hrabrosti. Zaradi tega je Kalugin kar strmel, ko mu je odrekel. „To je torej slava," mislil si jo.
tako vedno bolj zavirajo odtok vodii. Govornik prosi, naj se več ne odlaša, temveč prične ¿e to jioletje.
Pri točki 18. o presktbljetifljii vode ti o&fHd A m b r u s se oglasi posl. Žitnik, tef jp^avi: Govorilo se je že večkrat v tej zborniei 0 Vodovoda t takozvano Suho Krajino. Kdor potna ta Mrej, mofrl priznati, da je prebivalstvo tega kraja skoraj pO» polnem ločeno od sveta. tJbija se marliHo od jiltjii do mraka za obstanek, po zimi hodijo si moški iskat skrdmnega Zaslužka v siatonske In še bolj oddaljene gozde. Edini dohodek jim daje živinoreja, kar sta naglašala v predzadnjem zasedanju tudi današnji poročevalec in navzoči zastopnik Ijubljau-sk"ga mesta. A tudi živinoreja jim ne daje tolikega dohodka, kakor bi bilo sicer mogoče, ko bi imeli poletne mesece dovolj vode. Po več ur morajo z vozovi hoditi po vodo v Krko skoraj ob vsaki večji suši, ker v tej pokrajini po več ur na široko ni nobene žive vode. Ljudje doslej dežele neso nadlegovali s prošnjami za podpore za gradnjo cestft ali drugih naprav, zato upa govornik, da si. dež. zbor gotovo brez ugovora pritrdi nasvetu, da dež. odbor še tekom tega leta pošlje tehnika v Ambrus, da izdela natančen načrt in na podlagi tega znižan proračun. Sedanje prebivalstvo in njega potomci se bodo vedno z največjo hvaležnostjo spominjali dež, zastopnikov, ki so mu naklonili toliko dobroto. Kakor je poročevalec že omenil, je poljedelsko ministerstvo naklonjeno temu podjetju in si. deželna vlada bode gotovo najtopleje priporočala na višjem mestu prošnjo za primerno državno podporo. Kar se tiče zemljišč, po katerih bode izpeljan vodovod, je govornik prepričan, da jih bodo udeleženci večinoma brezplačno prepustili, ker so skoraj do vasi Ambrusa sami nerodovitni pašniki ali takozvane „gmajne.," in se bodo torej troški v tem oziru primerno znižali.
Razne prošnje.
Poslanec P o v š e v imenu upravnega odseka poroča o prošnji ravnateljstva meščanske šole v Krškem za podporo k napravi in obdelovanju vinograda z ameriškimi trtami. G. Avsec prepusti lx/4 hekt. vinograda za 7 let, da ga šola zasadi z ameriškimi trtami. Upravni odsek nasvetuje: Ravnateljstvu meščanske šole se dovoli polovica na 380 gld. proračunjenih troškov, torej 190 gld., druga polovica naj se izprosi od poljedelskega ministerstva. Za ob-delavanje tega vinograda pa naj se vsako leto dovoli primerna podpora od 1500 gld., ki so dovoljeni v podporo nasadb z ameriškimi trtami.
Poslanec dr. V o š n j a k stavi dodatni predlog, da se vsaj polovica vinograda pusti za necepljene ameriške trte, katerih ključe naj vodstvo oddaje dolenjskim vinorejcem ali brezplačno ali vsaj po nizki ceni. Pri glasovanju obveljajo predlogi upravnega odseka in dodatni predlog dr. Vošnjaka.
Poslanec dr. Tavčar v imenu upravnega odseka poroča o uvrstitvi neke v vrhniškem okraju
„Torej pa pojdem sam, če dovolite." rekel je malo s smešnim glasom stotniku, kateri se pa ni zmenil za njegove besede.
Kalugin pa ni pomislil, da je on v raznih časih bil komaj petdeset ur na trdnjavi, dočim je bil stotnik neprenehoma celih šest mesecev. Kalugina je še navduševala častiželjnost, želja pokazati se, upanje na nagrado, mikala ga je tudi predrznost.
Kapitan je pa že vse to preživel; iz prva je hrepenel po slavi, delal se hrabrega, nadejal se nagrade in jo tudi dobil, ali sedaj so vsa ta spodbujevalna sredstva zgubila zanj vso moč, sedaj se mu je vsa stvar drugačna zdela. Izpolnjeval je strogo svoje dolžnosti; ko je njegovo življenje že bilo to-likrat v nevarnosti, ni se več spuščal v nevarnost, če to ni bilo jako potrebno. Mladi poročnik, ki je pred jednim tednom vstopil v baterijo in jo sedaj razkazoval Kaluginu, s Katerim sta po nepotrebnem pogledavala skozi strelne line in plezala na prso-brane, videti je bil desetkrat hrabrejši nego stotnik.
Ko je ogledal baterijo in odpravljal se zopet v generalov stan, naletel je Kalugin v temi na generala, ki je šel s svojimi vojaškimi pismonoši na višine.
„Konjiški stotnik Praskuhin," rekel je general, „pojdite na desuo stran utrdbe, ukažite dragemu batalijonu m. polka, kateri tam dela, da tihu popusti dela ter se pridruži svojemu polka, ki je pod klancem v rezervi ... Ste li razumeli? Sami ga pe-Ijite k polku."	(Dalje alé di
leta 1870 in 1871 K ta zgrajene ceste med okrajne in nastettije:
teti M. in 18ti. v »ibfllškem cestnem okfijti igra je ti a cesta, kltera sa pri GorlSIci od tfkftijrii!!, V zakonu o umiitvi cest i dne 1 aprila 1860. leta pod tošiio 80. navedene Ceste Vrhnika-fiorot-hlOk-Podpeč odfojll Ih ki se s to Okrajno cesto f)otedi, ko drži 3'8 km diileč, zopet «t|k« tam, kjer doseže omenjetia od Preserja držeča ofcrijna cesta podoolle Žalostne gore iti dalje ni|>rej Podpeč, uvrsti se med okrajne ceste. — Obvelja.
Isti poroča o delni preložitvi klanca na Selih na okrajni cesti Raka-Krško ter nasvečuje v inlenu upravnega odieka: Dež. zbor vzame na znanje poročilo dež. odbora o preložitvi tega klanca, dovoli v ta namen 3500 gld. podpore s pogojem, da se delo prej ne prične, dokler ni zagotovljena potrebna svota. — Obvelja.
Poslanec K lun poroča v imenu finančnega odseka o prošnji g. J. Srnrekarja, kateketa na ljudskih šolah v Ljubljani, za prvo službeno - starostno doklado, ter nasvetuje, da se mu dovoli doklada. — Obvelja.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
I r-"
V Ljubljani, 22. marca. M ® upam i ¡i- é «sel«.
Ustavna Sala. Nemški liberalci se še niso potolažili zaradi tega. ker se je dovolila eni jezuitski gimnaziji pravica javnosti. Po svoiih listih trdijo, da je íezuitska šola protiustavna. Seveda tega dokazati ne morejo. Zanimivo je pa, da po svojih listih popolnoma zamenjajo ustavuo šolo z liberalno šolo. Po njih mnenju je le to ustavno, kar je liberalno. Mi Slovenci smo že takega tolmačenja nstave vajeni. Pod Auerspergom so naši nemškutarji tudi hoteli jedini veljati za ustavoverne. V imenu ustave 60 nas ponemčevali, dasi ustava določuje izrecno narodiio enakopravnost. Ravno tako je sedaj neustavno, d& se je jezuitom dovolila spodnja gimnazija s pravico javnosti, dasi se to mora vsakemu po ustavi dovoliti, kdor izpolni ustavne pogoje. Zares smešno je, da židovski listi si prisvajajo pravico, razsojati, kaj je ustavno, ko vendar nikdo večkrat ne tepta ustave, kaker nemški liberalci.
Gorenja Avstrija. „Slovenski Narod" se izpodtika nad tem, da so konservativci v gorenje-avstrijskem deželnem zboru predlagali, da se pomnoži število članov, katere pošlje deželni odbor v deželni šolski svet. Mi bi mislili, da bi Slovenci se morali veseliti, če konservativci dobé kje večji vpliv, ker so nam prijazni. Ne smemo pozabiti, da je baš vodja gorenje-avstrijskih konservativcev se izjavil v državnem zboru, da njegova stranka zmatra slo-veuske zahteve v šolskih zadevah za opravičene. Baš ta izjava je precej pripomogla, da je Gautsch rešil ugodno pritožbo koroških Slovencev in da je eedaj vlada tudi začela goriško in tržaško mesto priganjati, da osnujete slovenske šole. Sicer se po predlogu gorenje-avstrijskih konservativcev hoče le razširiti pravica dežele, kar je pred malo dnij zagovarjal „Slov. Narod", dva radikalca pa v predlanskem zasedanju v deželnem zboru. Tu gre za načela, ki bi vendar morala biti važnejša tudi za radikalce, nego izjava kakega židovskega lista. „Slov. Narod" je sedaj jasno pokazal, da ga pred vsem vodi sovraštvo do cerkve in duhovščine. Ker bi na Goreujem Avstrijskem bila načela, katera je pred malo časa zagovarjal, v prid cerkvi in konservativcem, jih sedaj nakrat zataji.
Češko. Spravni odsek ima ta teden še jeden-krat sejo. V njej bode namestnik grof Tbun se izjavil, da se hoče vlada tudi nadalje držati sprave. V nekem vladnem listu se pa piše, da deželnega zbora ne bode vlada razpustila. Ko bi deželni zbor razpustila, bi Mladočehi spodrinili Staročehe in konservativni veleposestniki bi odstopili mesto tako imenovanemu ustavovernemu posestvu. Večina spravnih predlog bi se potem lahko izvela, ker bi Nemci imeli večino, ali Čehi bi utegnili ostaviti deželni zbor. Oficij ozni list pride do sklepa, da sedaj dru-zega ne kaže, da se vlada trdno drži sprave in jo po možnosti pospešuje. To lahko tudi stori, ker ima administracijo v svojih rokah. Iz tega članka bi se dalo sklepati, da bode vlada skušala morda celó razdelitev okrajev po narodnosti polagoma izvršiti administrativnim potom.
V nanj«* dr*aT<».
Nemčija. Kriza še ni poravnana, ali vendar se občno miBli, da državni kancelar ostane, učni minister pa odstopi. Govorilo se je že tudi, da bi se državno kancelarstvo popolnoma oddelilo od pruskega ministerskega predsedstva, ali to se ne bode zgodilo. Cesar bi bil najrajše videl, da bi bil tudi učni minister ostal, ali ta je izjavil, da ne more ostati, ker se je v ministerskem svetu pokazalo preveliko nasprotje. Šolska predloga se bode skoro gotovo umakni, ali v drugih ozirih se pa politika ne premenila. Narodni liberalci najbrž pridobé nekoliko več vpliva.
Turčija. Porta je dovolil» bolgarski občini SffUttmica v Makedoniji, <U uvj(j# «lofausko litur-tfiib m pristopi bolgarski cerkvi. Intrige grlkega
gatrijattttta tega prestop» peso riib|fie preprečiti. Da Srbom <il Grkom ta preitop ne ugaja, ja naravno, Ker bi radi svet preslepili, da v vsej Makedoniji ni tjobenajti Bolgara.
Jluaija. Letos vojakov ca bodo odpustili na dopust, ker je v velikem delu dfttve glad in ne ttorejd ljudje nabiti zaslužka. ČMpijgtili lllj bodo l*-l*, ko bodd ljudi« kaj pridelali. 8l0«r j« p« mo-gbce, da ni saino glad kriv tej nafedbi.
Francija. Do sedaj so že zaprli nad 300 anarhistov, največ Rusov in Belgijcev, katere bodo i iztirali iz Francij e. Pri hišnih preiskavah so našli j mnogo dinamita. Poslanec Drejfuss hoče v zbornici j predlagati, da bi se fabrikacija dinamita in drugih i raztrelil proglasila za državni monopol. Drugi pa ! mislijo, da bi s tem ne bilo še dosti pomagano, ker je izšlo že preveč knjig, v katerih se razlaga, i kako se napravljajo razstrelila. Anarhisti bodo le začeli sami izdelovati razstrelila.
Izvirni dopisi.
Iz novomeškega okraja, 19. marca. V „Slo-1 vencu" smo čitali, da so posestniki iz Stopič in Podgrada prosili, naj jim deželni zbor dovoli samo-( stojno občino „Stopiče". Svojo prošnjo so utemeljili | z raznimi razlogi. Mi nemarno vzroka protiviti se 1 želji Stopičanov in Podgrajcev, vendar moramo nekoliko pojasniti njih razloge. Tako pravijo, da imajo jako daleč do županstva. To je res. Vendar pa imajo ljudje vedno opraviti v Novem Mestu in mimogrede se lahko oglašajo pri županstvu. Dalje se se navaja v prošnji, da je v sedanji občini več mostov, katerih pa Stopičanje in Podgrajci ne potrebujejo, a morajo z£-nje plačevati. Ta razlog pa ni resničen. Na potu od Kandije v Šmihel se je delal mostek pri Znancu, a vse troške je plačala le šmihelska župnija, in sicer vsak hišni posestnik po 60 kr. Niti novčica neso dali Stopičanje in Podgrajci. Da je temu tako, more se vsakdo prepričati v občinski pisarni.
Trditev, da Stopičanje in Podgrajci „vzdržujejo" Kandijane, je neresnična, kajti ti svojo skromno razsvetljavo sami oskrbujejo in ne iz občinskih dohodkov.
Da imajo Stopičanje in Podgrajci slaba pota, je istina, a so sami krivi; zakaj pa jih ne popravljajo. Županstvo jim vedno ukazuje, nekatere celo kaznuje, pa vse nič ne pomaga. Prej se je treba torej o vsem prepričati in resnico poročati, potem naj se govori. Toliko ob kratkem o dotični prošnji.
Iz Krope, 19. marca. Z velikim veseljem smo brali v „Slovencu" z dn^ 11. t. m., kako uueto je g. S u kije v deželnem zboru zagovarjal, da naj se pri nas nastavi okrožni zdravnik in uredi naša bolnišnica. Zdravnika nemarno ne v Kropi, ne v Kamni Gorici, in vendar ga živo potrebujemo, ker v obližju | je mnogo vasij, ki zaradi daljave in vsled tega večjih troškov ne pošiljajo po zdravnika, kedar bi : ga potrebovali. Kropa je imela zdravnika, odkar ljudje pomnijo. Tako je bil pri nas zdravnik Lovro • Pogačnik, rodom Železnikar, od leta 1830 — 1855, \ ki je imel iz tako imenovane kantonske blagajnice le 40 gld. na leto, in vendar si je s svojo umnostjo toliko prislužil, da je pošteno preživil družino osmih otrok. Seveda bi se sedaj okrožnemu zdravniku morala dati primerna plača, da bi mogel in hotel v nujnih slučajih zdraviti revne ljudi brezplačno. Jako težavno je za nas, pošiljati po zdravnika v Radovljico tudi zato, ker ga večkrat ni doma in hodi vedno v Begunje in večkrat v Bled. Prosimo torej nujne pomoči!
Iz Prage, dne 18. marca. (Kdaj in kako je bil sv. Jožefizvoljen varuhom češke zemlje. — Lakota na Slovaškem.) Kdaj in kako je postal sv. Jožef patron češki? Ker j je božji vzgojitelj tudi varuh Kranjske, menimo, da je umestno baš te dni nekoliko obširneje o tem poročati čč. čitateljem „Sloveučevim".
V češkem deželnem zboru, koji je zboroval 1. 1654., je bil tudi kardinal grof H a r r a c h , osebiti čestilec sv. Jožefa. Grof Harrach je torej predlagal v deželnem zboru, naj se rednik našega Odrešenika uvrsti med češke patrone. Ta predlog je naznauil kardinal tudi cesarja Ferdinandu III., koji je v posebnem pripisu prosil deželni zbor če&ki, naj ta kardinalov predlog podpira, kar moči. In tako se je zgodilo, da so I. 1655. dne 11. aprila v posebni seji deželni stanovi v Pragi proglasili sv. Jožefa varuhom čeških dežel in kot posebnega zaščitnika: pokoja in miru.
Na to so se vršile velikanske slavnosti v veliko veselje vsega češkega naroda. Kakor praška povest-nica pripoveduje, bil je pri sv. Vidu na Gradčanih izložen veliki in krasni obraz sv. Jožef», in v določeni dan so potovale gori iz vseh praških župnij velikanske procesije z banderi in cehovnimi zastavami, in zvonovi i vseh zvonikov In stolpov praškega mesta so se veličajnim zvonjenjem ves dan oglašali ta radostni dogodjaj do vseh čeških pokrajin. Izborni in sloveči propovedniki pri sv. Vidu propovedovali so ginljivo o sv. Jožefu itd.
V spomin tega dogodjaja vzidan je bil v cerkveni zid poseben kamen z napisom, koji naj bi na vse veke pričal stanovnikom češke zemlje, kako so njih predniki častili bornega nazarenskega tesarja.
In pobožni vzgled Pražanov posnemali so vrli deželani, kajti kardinal Harrach je razposlal na vse češke kraje okrožnice, — nekatere so se ohranile do današnjega dne — v kojih je Cehe poživljal, naj časte sv. Jožefa kot patrona češke domovine in se zatekajo v nadlogah in težavah pod varstvo sv. Jožefa, osebito pa tedaj, ko bi češki deželi pretile : razprtije, nesloga, nemiri in sovražni napadi!
Vsled te okrožnice kardinalove je cesar Ferdinand III., stiskan od Švedov, slovesno obljubil, če ga Bog po priprošnji sv. Jožefa reši te nadloge, da bode v čast sv. Jožefu zgradil novo cerkev in samostan. Ker je pa smrt preprečila to obljubo, izvršil jo je njega sin Leopold I. In tako sta bila založena in se ponosno dvigata na drugem bregu Veltave — na Mali strani — samostan in cerkev sv, Jožefa, kjer je tudi 1. 1663. dne 2. januvarija prominula prva predstojnica tega samostana, blažena Elekta.
Ne treba skoro omenjati, da so po Ferdinanda III. vzgledu gradili mnogi plemeniti dobrotniki na Češkem in Moravskem v čast sv. Jožefu cerkve, pritvore (kapele) in altarje, kajti češki predniki so visoko častili in prc-lavljali svete svoje varuhe, in to ljubezen in spoštovanje izražali so tudi dejanjski.
Oj ko bi njih potomci ne zabili, kar so podedovali od njih, osebito zdaj, ko nesloga, prepiri in nenavist med narodom vedno bolj dvigajo svoje glave. Osebito zdaj bi morali prositi varuha sveto-vaclavske krone, naj se usmili bednih bratov S 1 o-vakov, ki lakote umirajo!
Od zelene Tatre dan za dnevom dohajajo tož-nejše Vesti. Njih planine in doline, cele pokrajine, prej tako rodovitne, stiska grozna bšda: utihnile so radostne pesni, ki so se prej razlegale po teh krajih, in mestu njih odmeva k nam jok in jadi-kovanje nesrečnih mater in krik lačnih otrok. Da, lakota v nepopisnih obrazih divja po teh krajih, dasi i po naših krajih, dalje na Moravskem (Vala-ško in moravska Slovaška) vsled lanskih nezgod in slahe žetve razsaja beda, ne dd se slednja primerjati z ono, koja se je vgnezdila na severno Ogersko, med naše vrle, rodne brate Slovake. V sami okolici oravski na pr. je nad 3 0.0 0 0 ljudij brez živeža, in bolje ni i v trenčanski, turčanski, spiški in liptovski. Bolezni so vsled tega take nastale, da v najnesrečnejših ruskih krajih ni hujše bšde. Ljud v celih tolpah opušča rodni svoj dom, v kojem nima kaj jesti, in se izseljuje za morje!
Vsakemu, komur utripa v prsih srce, mora se smiliti dobri in vrli ta ljud; vsaka tužna vest, koja k nam dohaja od nesrečnih rodnih bratov izpod zelene Tatre, občuti se na Češkem in Moravskem : vsaj smo vsi jedne krvi, jednega telesa, jedne duše in jednega jezika!
Dobrim srcem se je še vslelej odlikoval češki ljud, o kojem sldve rek, da rad deli s siromakom poslednji grižljej, še večji siromak je pa Slovak, kojega zdaj tepe tako grozna šiba. — Za uboge Slovake, koje tare glad, prožila je darežljivo roko, kdo menite? Prva je bila zopet češka duhovščina, med njimi višegradski kanoniki; za njo se dostojno druži češko plemstvo, na čelu ji g. J. 0. grof Jau Harrach, ki je v listih objavil oklic za milodare, koji se pošiljajo vredništvu „Nar. Novin" v Turčanski sv. Martin.
„Nimamo sicer sami mnogo" — piše i olomu-ški „Našinec" — ,a vendar imamo še nekaj! Po-migajmo trpečim bratom, to nam veli bratovska ljubezen, to je zapoved krščanske ljubezni, ki veli lačne nasititi in nage oblačiti. Naša duhovščina, naše učiteljstvo, vse razumništvo naše po mestih ia po deželi loti uaj se dela! Nabirajte, dajajte in po-
vrnjeno vam bode, in če ne inače, vsaj s to sladko zavestjo, da ste spolnili svojo dolžnost: svoji krvi in svojemu srcu!" — Na zdar!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. marca.
(Trtaški deželni zbor) je dne 18. t. m. sklenil resolucijo, v kateri Italijani zahtevajo od vlade, naj ustanovi zá-nje vseučilišče ali pravna akademija z italijanskim poučnim jezikom ter olajša priznanje na italijanskih vseučiliščih pridobljenih diplom. — No, avstrijski Italijani imajo več poguma, nego mehki Slovenci.
(Prvi slovenski katoliški shod-) „SI. Gospodar" je prinesel v svoji 11. štev. uvodni članek o katoliškem shodu, ter piše med drugim: Ako kje kedaj, v naših časih in recimo koj, tudi v naših krajih, tedaj na slov. zemlji, je za „katoliške shode" potrebna velika, nujna, silna. Sv. katoliška cerkev je imela vse čase, kar stoji, svoje sovražnike, ali oni so kedaj se vzdigovali le bolj v eni deželi ali v drugi, le bolj zoper eno ali drugo njeno resnico ali napravo: naše dni pa ima ona sovražnike po vsej zemlji in njim ni več na poti ena ali druga naprava, marveč ona sama; vsa katoliška cerkev je sedaj prav tisto torišče, na katerem si podasta Herod in Pilat roke iz namena, do vdarita skupaj, roko v roci, na-njo, ne prašaje, kaj da pride potlej, ne maraje, če se tudi pogrezne zemlja ali se razbije vse družbinsko življenje, kakor ga imamo doslej. Le-to stoji, če tudi ne najbolje, vendar še na tleh krščanstva. Slovensko ljudstvo naše je katoliško in da-si ni brez slabostij, brez večjih ali manjših napak ono še je doslej verno, ali kako dolgo še ostane tako? — Slovensko ljudstvo naše se zaveda že tudi pravic, ki jih ima v državi — enake, kakor druga ljudstva, ali onih ne dobi, če se ne poteza dosledno za-nje in kdo zna, če se ono ne naveliča tega? — Slovensko ljudstvo naše uči se rado in bere rado ter je 6ploh, kakor poje pesem, „za uk prebrisane glave", ali kaj pomaga, če v šoli, v katero pošilja svoje otroke, ni dobrega duha in če tiči v berilu, ki ga jemlje v roke vsak dan, vsak teden ali vsakih štirinajst dni j, strupa, nejevere, liberalizma? Tacih in enacih vprašanj stavimo še lahko celo vrsto in o njih se lahko razpravlja na „katoliškem shodu" v Ljubljani. Čem bolje bodo te razprave in čim več in imenitniših mož, gospode se udeleži tistih, tem bolji bodo sklepi in tem večja bode njih veljava. H kratu pa se ne opravijo take reči, ampak za-nje je treba priprav in tedaj radi opomenimo naše bralce, naj store tudi oni kaj, vsak po svoji moči, za ta shod, ki se vrši najbrž v poznem poletju. Enim bode mogoče, da se ga udeležijo, če že na-nj mislijo naprej, drugim pa more biti ne bode moči iz doma, le-ti pa naj prigovarjajo tacim, ki gredo lahko, ali manjka jim morebiti za to dobre volje. Sploh pa želimo, da si podamo na tem shodu vsi bratovsko roke ter pokažimo svetu, da smo, če že ne veliko na število, vsaj edino, katoliško ljudstvo! Iskreni katoliški možje so iskreni slovenski možje.
(Statistika srednjih šol v Avstriji) v šolskem letu 1891—1892 nam povó, kako lepo se skrbi za nemški živelj. Iz tega spisa posnemljemo, da država vzdržuje v vsem cesarstvu za 8,461.997 Nemcev (na podstavi poslednje ljudske štetve) celó 109 nemških zavodov, torej na 77.908 nemških prebivalcev spada jeden državni zavod; za 5,473.578 Čeho-Slovanov samo 32 zavodov, torej jeden zavod na 171.612 čeških stanovnikov; 3,726.827 Poljakov ima 27 srednjih šol, pripada tedaj na 138.000 poljskih stanovnikov jeden zavod; 3,101.487 Rusinov ima jeden zavod; 644.769 Srbov in Hrvatov 5 zavodov; 674.700 Lahov 7 zavodov; in ko-nečno poroča statistika, da ima 1,176.535 Slovencev samo dva ustava (ašetasta večinoma uemškal). Dalje vzdržuje država v Trstu za 7101 Nemcev 2 nemška, v Gorici za 2195 Nemcev 2 nemška, v Primorju za 5904 Nemce 2 nemška zavoda. In to razmerje se trpi, dasi je med 70.664 srednješolci same 33.445 Nemcev (med njimi seveda 7889 — Židov), torej istinitih Nemcev samo 25.566; slovenskih srednješolcev j e 2 9 0 0 ! Tu ne treba daljšega komentara; in potem naj se kdo še ogreva v „copatah" prav — „previdno" za utrakvizem na naših srednjih šolah!
(Slovensko gled&liSče.) Minolo soboto je bila benefica opernega pevca in režišSrja g. Bučarja, katorega je občinstvo pri nastopu burno pozdravilo. Beneficijant je bil poleg tega odlikovan z dvema
lepima vencema in lovorjevo liro. Gosp. Bučar p* je tudi pokazal, da se mnogo tradi in žrtvuje, kajti pil je z ognjem, nekatera mesta „Trubadurja" še lepše in z večjim čustvom, nego zadnjič. S posebnim efektom je pčl veliko arijo „Maurica" v tretjem dejanju. Prav vrlo sta rešili svoji vlogi gospica Dane še v a in gospa Gerbičeva. V ostalem pa je bila prejšnja predstava prizorov iz „Trubadurja" boljša, nego zadnja. Pčl se je tudi odlomek iz Maillartove opere „Puščavnikov zvonček", v katerem sta se odlikovala gospica Daneševa in g. Buč ar. — V nedeljo se je prvikrat predstavljala Rosenova veseloigra „D i I e t a o t j e". Igra, ki je prej burka, ni dosti vredna. V prvih dveh dejanjih se vrst^ dolgočasni dvogovori brez dejanja in življenja, vsled česar je igra sploh težavna za igralce, kar se je nekaterim poznalo, ko jim je zmanjkovalo besed. Sicer pa je marsikatera mama čula lep nauk, kako naj vzgaja svoje hčere, da ne bodo diletantinje pri gospodinstvu, kajti tak diletantizem ni le smešen, temveč tudi prazni mošnjo. V prvi vrsti sta se odlikovala gospod in gospa Borštnik, tudi gospodičine Danilova, Ni-grinova, Slavčeva in Polakova so prav zadovoljile občinstvo. Gosp. Verovšek vidno napreduje, gg. Danilo, Lovšin in Perdan so tu i tam kazali nedostatke.
(Za vinorejce.) Vinoreja v Avstriji grozno propada, Trtna uš je uničila že nad 28.000 hektarov vinogradov, veliko škodo dela tudi „peronospora" in konečno pa še brezvestni vinski trgovci, ki ponarejajo vina, prodajejo tako brozgo prav po nizki ceni in tako delajo škodo vinorejcem, da ne morejo pristnega vina prodati po primerni ceni. Na Nižje-Av-strijskem se je osnoval odbor, ki prireja vinarske shode, na katerih se razgovarjajo o sredstvih v po-vzdigo vinoreje. Tak shod bode zopet dnč 3. aprila 1892 ob 10. uri dopoludne na Dunaju v Zofijini dvorani (III, Mariergasse). Na tem shodu se bode na podlagi izkušenj zastopnikov iz vseh vinorejskih dežel sostavila prošnja na vlado in državni zbor, da podpirata hirajočo vinorejo. V pripravljevalnem odboru so iz-med Slovencev dr. Ferjančič, Ivan Na-bergoj. Viljem Pfeifer in Fran Robič. Kdor se želi vdeležiti tega shoda in dobiti za polovico znižan vozni listek po južni železnici, naj to naznani zapisnikarju dr. Ed. Thomas-u, nižje-avstrijskemu deželnemu tajniku na Duuaju, I., Herreugasse 13.
(Razglas) o oddaji čistokrvnih plemenih bikov cikaste pasme (beljancev in pincgavcev), kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode meseca aprila kupil s podporo, katero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedarstva, nekaj bikov cikaste pasme, to je rudeče- in belo-lisastih beljancev in pincgavcev. Te bike bode oddajal odbor na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do 31. marcija t. I. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma se zavezati: 1. da je pripravljen bika vsprejeti o pravem času na oni bližnji postaji, katera bode določena, in sicer tistega bika, katerega odbor določi; 2. da bode poslal na račun precej, ko mu odbor naznani, da mu je bik prisojen, 10 gld., kateri zapadejo, če potem ne [vsprejme odkazanega mu bika; 3. da plača ob vsprejemu bika polovico tistih stroškov, katere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odraČunivši pod točko 2. omenjenih 10 gld., in 4. da podpiše zavezno pismo, s katerim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz katerega koli zadostnega uzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda. — Živinorejci, kateri bodo rabili prejetega bika čez dve leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, do-bodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. nagrade.
(Cesarjev ukaz glede Milanovega primorsko-kranjskega polka) z dne 15. t. m. slove dosledno: „Ker se je dosedanji polkovnik-imejitelj pehotnega polka „Milan I., kralj srbski, št. 97", odpovedal imejiteljstvu, zaukazujem, da 8e ima napominani polk do moje daljše odredbe naznačiti „vacat" (ne-popolnjen)."
| {(„Amerikanski Slovenec"), ki je začetkom leta začel izhajati v Chicagu, potem pa z 10. številko nenadoma prenehal, nam je sedaj zopet došel t 11. številko kot nadaljevanje pričetega za amerikan-ske Slovence prevažnega dela. Iz te številke, katero
ozdravljamo z največjim veseljem, posnamemo, da sedaj list izhaja v Toweru Minn. ter da je namesto bolehnega poprejšnjega urednika Antona Murnika prevzel uredništvo lista misijonar preč. g. J. Fr. Buh. Gosp. urednik vabi v tej številki Slovence v Ameriki bivajoče, naj se združijo ter z zjedinjenimi močmi podpirajo izdajanje amerikanskim Slovencem potrebnega lista. Svetuje tudi, naj se ustanovi posebna družba sv. Cirila in Metoda, ki na) prevzame list v svojo last in oskrb. — Poznamo obilne težave, s katerimi se ima slovenski list boriti v Ameriki, zato želimo, da si vrli gospod vrednik pridobi stalnih, zanesljivih, sloveuščiue-popolno zmožuih sotrudnikov, ki mu bodo pomagali, da bo list glede tvarine in oblike vabljiv in mikaven. — Nekaj iztisov 10. številke je dobila za ptodajo „Katoliška Bakvarua" v Ljubljani, ki jih prodaja po 10 kr. — Najnovejša številka „Amerikanskega Slovenca" nam priča, da bo list pisan popolno v katoliškem duhu, zato ga Slovencem v podporo kar najiskrenejše priporočamo.
(Akad. društvo „Slovenija") priredi svojo osmo redno zborovo sejo v četrtek, dn6 24. t. m. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Ocena zadnjega berila, čita stud. iur. Stanko Kogej. 4. Berilo: „Slovenskega kostanjarja dunajske reve in težave", čita —a. 5. Slučajnosti. Lokal: Kastner's Bestauration „zum Magistrat". Začetek ob polu 8. uri. Slovanski g6stje dobro došli 1
(„Krščanski detoljnb.") Te dni je izšla 4. št. „Krščanskega detoljuba", lista namenjenega krščanski vzgoji in rešitvi mladine. Kakor druge, odlikuje se tudi ta številka z lepo izbrano tvarino. Kot priloga je temu zvezku priložena prelepa knjižica: Spomin prvega sv. obhajila, ki se priporoča kot krasno darilce za prvo sv. obhajilo. Vodja društva detoljubov in urednik lista profesor Anton Kržič podaja nam na koncu tega zvezka tudi poročilo o 4. društvenem letu. Iz tega poročila posnamemo, da je imelo društvo dohodkov 2120 gld., troškov pa za tiskovine 1593 gld. 77 kr., za krščau-sko vzgojo mladine se je izdalo 548 gld. 23 kr. — Knjižice in podobic sv. Alojzija se natisnilo 30.000 iztisov. — Prekoristno delovanje „Krščanskega detoljuba" prav posebno priporočamo Slovencem v podporo in naklonjenost ter želimo, da se „Deto-ljubu" pridruži prav mnogo unetib in delavnih go-rečnikov.
(Utonil) je dne 17. t. m. zvečer Janez Črne iz Spod. Zadobrove. Šel je z dvema tovarišema s semnja iz Mengša ter v Št. Jakobu padel z broda v Savo. Trupla še neso našli.
(Roparski umor.) Včeraj zvečer okoli 9. ure napal je ¿avratno neki mizarski pomočnik v Gradcu v Dreihackengasse prodajalko smodk in njeno mater ter prvo umoril. Uporabil je namreč trenotek, ko ste ženski zapirali prodajalnico. vlomil s silo v isto, zaprl nato vrata od znotraj ter jel prodajalki daviti. Napadenka, krepka ženska, uprla se mu je z vso silo; ko je uvidel, da je ue zmaga, zabodel jo je z nožem ter usmrtil. Klic na pomoč čul je mimo idoč topničar-vojak, kateri je poklical redarje, ob enem pa stražil pred vrati, da zločinec ni mogel uiti. Posrečilo se je redarjem, katerih enega je pa zločinec tudi napadel, slednjega ukrotiti ter ga izročiti pristojnemu oblastvu, katero bode brezdvoj-beno izreklo zasluženo obsodbo.
Slavno uredništvo!
Glede na notico „Kranjska hranilnica in Dreo-vi dediči" v 64. številki Vaiega lista prosita podpisanca
kot jedi na zastopnika Aleksander Dreo-vih dedičev, sklicevaje se na § 19. tisk. zak., da sprejmete v prihodnjo številko: in na zatonito mesto nastopni popravek:
Ni res, da sta gg. dr. Pfefferer iu c. kr. notar Gogola zastopnika kakega dediča po Aleksandru Dreo-tu.
Ni res, da sta ta dva gospoda in podpuanca ali pa da je splob kdo potegnil v sredo ali pa sploh kedsj za Dreove dediče iz kranjske hrauiluice 583.000 gld.
Ni res, da je bila v hranilnici za to zapuščino naložena glavnica okoli 800.000 gld.
Z odličnim spoštovanjem beležita
Dr. Alf. M o s c h i. Dr. Fran Munda.
V	Ljubljani, dn<* 20. eušca 1892.
Tei^rami,
Budimpešta, 21. marca. Znani državni poslanec Geza Eotvos po je danes zjutraj usmrtil. Bil je v disciplinarni preiskavi.
Budimpešta, 22. marca. Na občnem zboru Sv. Štefana družbe je knez primas imel govor, v katerem je opominjal zlasti katoliške pisatelje, da naj se drže strplji-vosti, ki se strinja s Kristusovim naukom, in obžaloval, da se je poslednji čas jela vtihotapljati obžalovanja vredna, duhu cerkvenih tradicij nasprotna smer. Zastran vpisovanja krstov drugovercev vrše se še po došlih papeževih navodilih pogajanja z vlado. Primas se nadeja, da se stvar pravično reši v smislu ohranitve miru mej državo in cerkvijo, če tudi on ne more odstopiti od načelnega stališča svete cerkve niti za las.
Berolin, 21. marca. Kriza še ni rešena. Skoraj gotovo pa odstopi minister Zedlitz.
Poslano.
V	št. 61. tega veleeenjenega lista z dne 15. t. m. nahaja se v poročilu iz deželnega zbora kranjskega (tretja seja dni 11. marca), v katerem je govor o proračunu deželne kmetiske šole na Grmu. med druzimi tudi ta-le stavek: „Zavod prodaje mleko, a kupuje seno".*)
Na ta stavek more pač podpisani, kakor vodja deželne kmetiške šole na Grmu, kot pojasnilo sledeče objaviti. Za gospodarstvo dež. kmetiške šole na Grmu se ni od prvega dno njenega pričetka pa do danes še nikdar niti za pol krajcarja sena ali suhe krmo sploh kupilo. Pač je pa istina, da smo kljubu temu, da smo na spomlad leta 1887 in leta 1888 sosedu A. V. Smoli, oziroma njegovi ženi, par voz sena proti povrnitvi jednake množine nemške detelje ob času košnje posodili, in kljubu temu, da nismo živini v prošlih letih skoraj nič ali kar
naravnost čisto nič slame v podobi rezanice pokladali, vendar vsako leto še precej sena za sledeče leto prihranili. O tem prepriča se lahko sleherni vsak trenotek, ako se sam na Grm potrudi ter knjigo naturalij pregleda. To potrditi zamore pa, tudi makari s prisego vsak, kdor se je do zdaj s krmljenjem šolske živine ukvarjal. >
Po tem takem je pač popolnoma neresnično, da bi zavod za svojo živino seno kupoval, čemu neki, ko mu ga še sleherno leto preostaja?
Da je gospodarstvo dež. kmetijske šole na Grmu do zdaj še vsako leto ne le zadosti ampak na preostanek sena in sploh suhe krme za živino pridelalo, dokazujejo tudi sledeče številke-njegovo knjige naturaly.
Gospodarstvo ima vse živine skupaj to je odraslo že in še mlade, s konji vred 20 glav. To na samo"odraslo [živino reducirano znaša 17Va glav. No za teh 17 in pol glav pridela se pa povprek vsako leto zelene krme, sena ter otave do 900 kvintalov. Pridela se dalje vsako leto 350 do 400 kvin-talov korenstva v podobi pese, in pridela se koneeno tudi še 120 do 150 kvintalov belega žita slame. Kdor je količkaj kmetovalec, izračuni iz teh številk pač kaj lahko, da nima gospodarstvo kmetiske šole na Grmu najmanjše potrebe, seno kupovati.
Mleko pa res prodajamo, in prodajali ga bodeino, ako bode božja volja, v bodočnosti šo veliko več, to pa ne, da bi pri normalnih gospodarskih razmerah seno morali kupovati.
Na Grmu, dne 17. marca 1892.
Rihard Dolenc,
vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole.
*) To je trdil poslanec baron Apfaltrern. — Sicer pa za to pojasnilo ne prevzamemo nobene odgovornosti. Op. ured.
ffjiaairii no:
17.	marca Marija Milčinski, poštna ekspeditorica, 22 let, Emonska cesta 4, jetika. — Južef Harbieh, mehanikov sin, 3 leta, na Bregu 14, vnetica obisti.
18.	marca. Alojzij Vertovšek, naddesetnikov sin, 16 mesecev, Travniške ulice, rhachitis
19.	marca. Frančiška Mlinar, delavčeva hči, 1 mesec,. Cesta v mestni log 22, eeclampsie. — Janez Hafner, železniški uradnik, 27 let, Gospodske ulice 3, krvavenje pluč.
20.	marca. Marija Sturm, ranocelnikova vdova, 76 let, sv. Petra cesta 54, marasmus. — Ana Košenina, mesarjeva hči, 6'/j leta, Marije Terezije cesta 16, meningitis bacilaris.
V b olnišniei:
17. marca. Marija Kokelj, gostija, 68 let, marasmus.
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura 3'3", za 0 8" nad normalom.
Trgovski učenec
primemo izšolan, najde prostor v trgovini Alojzija Pogačnika v Cerknici. 153 3-1

na 200 gfd.
» 433 " „ - (694) „ . 25 „
V sredo dne 30. t. m. bodo oddana dela za novo streho (klobuk) na zvoniku žuunuske cerke v Knežaku na
zmanjševalni
Teharsko delo je cenjeno.........
Klepar,-ko delo „ „ (s kositrom) ....
oziroma z bakrom . . Kovaško delo „ „ .........
Sisupaj . 658 gld. ozir. 919 gia. Ves potreben les je že pripravljen. Vse dalo oddati je jeduemu, a veščaku. Pred dražbo položiti je 10% jamščiue. Nataučneie pozvedeti i« pri podpisanem.
Stavbeni odl>or v Knežaku,
dne 20. marca 1892.
Načelnik :
156 2-1	Lj ude vi t Jenko.
Dunajska t> o r
z a.
SSia
Dnč 22. maroa.
Papirna renta 5%, 1(5% davka ....	93 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	93 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....110 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102 I
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	958
Kreditne akcije, 160 gld........307 "
London, 10 funtov stri........118 ^
Napoleondor (20 fr.)................9 "
Cesarski cokini....................5
Nemških mark 100....... . .	58
90 kr. 45 „ 75 „ 90 „
n
50 „ 90 . 44 . 59 „ 17',.,
Dne 21. maroa.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta f>%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 0% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr. osr. zein. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/, %
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečko, 40 gld.......
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	25 kr.
Avstr. rndečega križa srečke, 10 gld. . .	17	>.	50
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	50
Salmove srečke, 40 gld........60	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........63	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	147	„	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2815	„	— „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	82	„	30 „
Papirni rubelj . . ...............1	„	19 „
Laških lir 100 ....................45	„	65 „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10,
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila Izvrši se liajtočnrjc.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% g-allake propinaoijske zadolžnloe. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
cljonalne banke. 4'/»% komunalne obveznice ogerske hlpotedne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila.
D1111. komunalne promese ffiffi1
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj.
Tišine prOllieSe a 2 gld. in 50 kr. kolek
Glavni dobitek 100.000 gld. a. v.
Oho vkupe le O ¡sffl«!.!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vredik: IgnaijŽitnik.
sk Katoliške Tiskarne" v Lubli.