ST ER PMHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, nedelja 21. maja 1950 Danes 6 strani • Cena 20 lir Ogorčenje po vs faradi preganjanja Jugoslovanov v ČSR Dr. Fran Ramovš pravnikov LR Slovenije svetovni demokratični javnosti • Protestna zborovanja delavcev - Odprto Mno pismo Slovakov v Beogradu vladi CSR - Tudi v Romuniji oblasti terorizirajo Jugoslovane Beograd, 20, — Slovaki, ** žiYijo v Beogradu so imeli sestanek, s katerega odprto nismo vladi če-HWWške republike, v kate-sbsojajb brutalno posto-firnfi češkoslovaških oblasti iš”1 lugoslovanskim dri.avl.ia-/*&. »Cehi in Slovaki — je re-pismu — včlanjeni v CtHžen0u Cehov in Slovakov wuženju češkoslovaških že-* V Beogradu smo prepričani, položaj v Ce-polno pravico, . glas proti nasilju, |8a izvajajo organi teškoslo-3”*« vlade nad našimi jugo-S^nskimi brati, ki živijo v K§p B>°čim mi tu v Jugosla-« uživamo v polni meri vse ji ,‘P« in svobodo, kakor tu* J 'H narodi Federativne ljud-n* republike Jugoslavije, u-,li abljajo češkoslovaške obla-i. Droti Jugoslovanom, ki živi* tQ,v CSR, najbrutalnejše meha?’ ki so do sec*ai dosegle lij*,,Vrhunec z umorom pred-7®“ka Ljudske fronte Jugo-k| -nv?v v Pragi Dimitrijeviča, ‘le bil umorjen v zaporu, in letnrwierom J°siPa Pleše. 60-^.sa starca, ki so ga vrgli okno iz zapora v Usti Stoji (L^jjišmu jn» na koncu rečeno, vji. ehi in Slovaki v JUgosla-moreK> ostati brezbrižni stilih™ omadeževanjem čari epskega in slovaškega naro-hSri®9 češkoslovaški vladi. Pri-Va' češke manjšine zahte- V5i°( da se izputijo na svobodo ^krivično aretirani Jugoslo-'SiV' kl so sedaj v češkoslova- -j? zaporih. V oec °T umoru Jugoslovanov triia V,. J°*ipa Pleše in Dimi-V-ijV,^'Hiitriieviča je izzvala stvr, °Rorčenje med Ijud- ‘ .PO vsej Jugoslaviji, LR Slovenije so izgla- ^ zesolucijo, v kateri pr.a-klSi (!ppzivamo svetovno de-ri**Arati4n° javnost, posebno pa ‘Uckratične pravnike vsega -te, da se pridružijo našemu Boči: in obsodijo te gnusne *he, kakor tudi tiste, ki no- Jože Brilej odpotoval iz Rima l BlM, 20. — Iz Rima j# odpori Pomočnik jugoslovanskega j"?istra za zunaAje zadeve ože Brilej. Ta je vodil jugoslo-delegacijo, ki_ je ure)e- Val** J J . * uv,$ta3|nja, nastala v zvezi godhtlavUenjem mirovne po-Je nrtV Italijo. Na postaji se nače1mulleia poslovil P°moSm.k Homani »Pijanske delegacije llovansv n nekateri člani jugo- Bimu egfl Poslaništva v sijo odgovornost za te zločine«. V Zagrebu je biio danes nekaj protestnih zborovanj delavcev, V brzojavkah, ki so jih poslali CK KPJ in maršalu Titu, zagrebški delavci ogorčeno obsojajo organizatorje teh u-morov. «Vsak tak zločin proti kateremu koli državljanu ali našemu diplomatu je naperjen proti naši državi in našemu ljudstvu« — poudarjajo v svoji brzojavki delavci tovarne strojev v Zagrebu. Delavci velike tovarne parnih kotlov pišejo: «Naj ne mislijo morilci in plačanci, da bodo skrhali odpor miroljubnega ljudstva, ki se beri za resnico v svetu. Se bclj bomo ljubili našo zemlje, partijo in ljudstvo in če bo potreb-no, bomo dali še večje žrtve za obrambo časti naše domovine, a zločinci in tisti, ki te zločine organizirajo, bodo odgovarjali pred sodbo zgodovine«. «Glas», organ Ljudske fron- te piše v članku «Pod roko terorja«, da je pritisk, katerega izvajajo nad Jugoslovani v Romuniji, do pičice enak onemu, ki sta ga izvajala režima Hori-ja Sime in Antonescuja. List obtožuje vodstvo države, da ie pedvzelo prot: jugoslovanski narodni manjšini vse ukrepe, da bi jo uničilo. Na obmejnem ozemlju je baje na poseben način urejevan promet. Osebe, za katere je znano, da niso odobrile resolucije Informbiroja, se ne smejo zbirati, še manj pa zapustiti kraj, kjer bivajo. Živilske izkaznice dobivajo samo člani romunskega Kp jn oni katerih se romunske oblasti poslužujejo za protijugoslovansko kampanjo. Srbska narodna manjšina je podvržena vsem vrstam poneverb. Mnogo hiš. katerih lastniki so Srbi, ie bilo zaplenjenih. Na drugi strani pa silijo Srbe. da izročijo več žita, kakor predvideva zakon. Ustanovili so tudi razne tečaje za «pobolj-ševanje«, ki pa imajo 'izrazito propagandistični protijugoslovanski značaj. List piše, da so po resoluciji Informbiroja skoro vse voditelje kulturnih društev jugoslovanske narodne manjšine v Romuniji aretirali. Njihove dolžnosti pa so prevzeli absolventi teh glasovitih tečajev in »kadrovskih šol« ki so prav tako propagandistično protijugoslovansko usmerjene. Oblasti so celo prepovedale petjie slovenskih pesmi, pač pa silijo romunske ir> ruske pesmi. Potem ko list omenja izjavo romunskih Voditeljev, ki so svojčas priznali prispevek, ki ga je dala jugoslovanska naredna manjšina v osvobodilni borbi, zaključuje: «Obljub niso izpolnili, jugoslovanski narodni manjšini so vzeli osnovne pravice. niso pa uspeli zlomiti njene morale in verP v pravično borbo nove Jugoslavije«. Zl LJUBLJANA, 20. * Po smrti pokojnega predsednika Slovenske akademije znanosti ir; umetnosti akad. Franceta Kidriča je bila dne 19. maja prva redna skupščina Akademije, ki ji je predsedoval akad. Božidar Lavrič. Na začetku seje je bil prebran brzojavni pozdrav, ki ga je skupščini poslal častni akademik maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito, sporočajoč svojo soglasnost z ukrepi, ki jih bo večina zbranih akademikov sklenila. Po poročilih funkcionarjev je skupščina volila novega predsednika. Izvoljen je bil akad. Fran Ramovš, dosedanji glavni tajnik Akademije. Izvolitev se v smislu zakona o Akademiji predloži Prezidiju Ljudske skupščine Slovenije v potrditev. Na izpraznjeno mesto glavnega tajnika pa .le bil izvo.. ljen akad. Milko Kos. BEOGRAD, 20. — Ob priliki «Tcdna otroka«, Ki bo trajal od 1. do 7. junija, bo ministrstvo za pošto in telegraf izdalo spominske znamke. Druge spominske znamke pa bodo izdali ob priliki tret-jega letalskega dne. ki bo 3, junija. ŠIRI SE 0DP0B FRANCOSKIH DELAVCEV proti revizionizma vodstva KP Francije Član CK Cogniot priznava, da zavzema odpor BEOGRAD. 20. — V članku | sedanjemu pod naslovom ((Priznanje last- J 11 nih slabosti« piše beograjska «Borba», da je položaj delavskega gibanja v Franciji glede monolitnosti na liniji Kojnin-forma popolnoma različen _ od »triumfalne« slike, ki io član centralnega komiteja KP Francije Cogniof opisuje v svoiem članku »Poraz agentov Titove klike v Franciji«, objavljenem v januarski številki lista «Za trajen mir«. V svojem januarskem članku v omenjenem listu je Cogniot slovesno pisal, da v KP Francije ni nobene »titoistične tendence« in da so vse organizacije partije mono-litične. Malo roeaecev pozneje pa je Cogniot sam po resoluciji centralnega komiteja KP Francije in na podlagi novih direktiv pisal v »Humanite«, da je ((potrebno okrepiti akcijo proti titoizmu«, Ker da je to «edem bistvenih pogojev borbe za mir«. Tako .ie po pisanju Georgesa Cogniota razvidno dvoje: Prvič, da letos v januarju v francoskem naprednem delavskem gibanju in partiji «ne obstaja noben početek revolucionarnega odpora proti revizionizmu«, in drugič, da je isti početek, ki ni obstajal v januarju, dobil v maju take oblike, dn njegovo ((izoliranje, razkrinkanje in paraliziranje« predstavlja nič več in nič jnanj nego ((enega od osnovnih pogojev« za dobo. jevanje svetovne bitke za mir, t. j. za angažiranje francoskih delovnih množic y nepravični politiki, ki jo danes vodi sovjetska diplomacija in katere stvarni značaj se prikriva s pomočjo sistematičnega širjenja vojne psihoze. Clankar analizira nato težki položaj KP Francije, ki ga označuje vedno večji odpor delavskih množic proti njenemu vodstvu, kakor n. pr. v federacijah v Finisterre. Pas de Calais. Marne, Moselle. Seine, Rhonne in Iser«. Poulični boli v Makasaru JAKARTA, 20. — Predstavnik ministrstva za obrambo je danes sporočil, da je danes zjutraj prišlo do uličnih bojev v Makasaru med holandskimi in indonezijskimi četami na eni strani ter nerednimi oddelki na drugi strani. Predstavnik vlade je izjavil, da je položaj zelo zamotar;, in da je največ žrtev prav med civilisti. vedno večje oblike z ekspedicijo 20 oseb na goro Ararat v Turčiji, kjer bo iskal Franco in kominformisti združeni v obrekovanju Jugoslavije Franco ima rajši posla s tako partijo, ki kot poslušna agentura tuje države ne more pustiti globokih korenin med ljudstvom 20. — Včerajšnji hi ,nf,PKe, da španski fašistič-r Franco v zadnjih tv0( , Vse glasneje pridružuje vije i5 klevetnikom Jugosla- teaicf.!i~ Yrst Informbiroja in |»AlS Al JJ.L/1 IIIWH tj", '!?•. Španski lieti, povezalo« 7Un'strstvoin zunanjih po-Merm ob^avili več člankov, v tstjx'v z razumljivo zlobo fa-toslaJi °rsanov napdaajo Ju-hi Hkrati polnijo orga- ollške cerkve v Španiji *ako st°lpce e pripovedkami, baje v Jugoslaviji okt ■ katoliški duhovniki-•h v lru te kampanje je Fran-Jvex' začetku aprila priredil Sr-‘Prejem v Španiji biv-*lru luS°slovanskcmu kralju S W ?kilj v zvezi navaja list pi-%• francoskega levičarskega s c rane Tireur«, ki v zve-[lijl Janpanjo v fašistični Spa-S kic0*1 Jugoslaviji piše, da h, mpanja «brcz dvoma PU; ho«-, strahu frankizma pred hi blm jačanjem antifašlz-1r daje odpor do poli-rmbiroja možnost za Ehjf.,e te fronte«. »Franc Ti-Hvc dodaja, da so nedavno komandant 27. divizije republikanske vojske StiuT?1 Barlo, znatno število 1J?V španske študentske »S nlJFeiix Montlel, bivši ^K KP Španije izrazili Au, Sf)8lašanje s stališčem jjjjf jj,vjj,e in da je njihov pri- it^hcu StaJi .1 velik odmev med komunisti, fs V je vsekakor udobne-fjlk . Uučuje list — da ima «. WS komunistično partijo, rfBL Po^lušn,, agentura tuje SjiV11 :?■ e ne more pustiti vse korenin med Ijud-nego /. resnično revolu-hS,,li Partijo, ki ima pred tu bodočnost svobod- ai Take partije se on »gflcvi V 1- In lu Se infovlvireii stokajo z inte-mbirojevske politike. ^itaiske ■fiV^hik ■ — pel' Uh^dlo "^“Svetovna kultuva« BiJjt.,d« j* danes napadla Am W i dvojno vlogo v ngoip Kitajske 1,1 ('a na katere je - diplomatsko pri- prt znala vlado ER Kitajske. Ted. nik P>še, da je Anglija sicer vprašala Kitajsko za vzpostavitev normalnih odnosov, istočasno pa Je še naprej sledila poti, ki jo je začrtal ameriški imperializem v OZN, bodisi da je glasovala proti, ali pa ca se je vzdržala glasovanja, ko je Sovjetska zveza predlagala izključitev predstavnika nacionalistične Kitajske lz OZN. Clankar ie omenil pet primerov. ko so Angleži vpaiu politiko, ki nasprotuje rorisuiri kitajskega ljudstva ter so ško-dovali pravicam in tnr.tiii Kitajske. Ta nasprotna dejanju so bila- 1. Resolucija Sveta Malezije. k, je na^protovala otvo-ritvi konzulata LR Kilaf-Ke. g ko je vlad« v Singapurju prepovedala 200 knjig Komunistične prooagande. 3- u* mn?y levičarskega dnevnika v Singapurju, 4. omejitve Kitajcem, ki potujejo v Hongkong, J. konila zaplemba 70 civilnih kitajskih letal na letališču v Hongkongu. Davisov pokal J ugoslavij a-Belgij a 1:2 ZAGREB. 20. — Danes sta si belgijska teniška igralca Wa-sher ir1 Brichant priborila važno točko v tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo m Belgijo, ko sla v igri parov premagala Jugoslovana Mitiča in Palado za b:4, 0.4, 6:5. tako da Belgija sedaj vodi z dvema točkama proti eni. Belgijski reprezentanti sta pokazali ostro Igro. sku igralca sta bila bol ja v tretjem in četrtem setu. ki s a ju rešila v svojo korist. Peli. odločilni set je bil napet zs obe strani. V zadnjih dveh parnih sta Jugoslovanska igralca pri stanju 4:4 imela več n uspešnih potez, in sta nato izgubila set in igro. V srečanju poedincev med Francijo in Švico je Francoz Destremau premagal Švicarja Grar.ge. Francija vodi sedaj 4:0 in je skoraj gotovo, da pride v tretje kolo. Srečanje med Dansko in Egiptom Je bilo prekinjeno in odloženo na jutri zaradi dežja. Danska vodi sedaj z 2:0. Irska je zmagala zadnji dve igri poedincev v drugem kolu in premagala Monaco za 5:0. ««* Poljska je v igri proti Izraelu zmagala v parih in sedaj vodi s 3:0. Kvalificirala se je za tretje kolo *** V igri parov med Norveško in Švedsko so zmagali Švedi. Švedska vodi s 3:0 in se je kvalificirala za naslednje kolo. *#» Italijana Del Bello in Cu-celli sta v igri poedincev premagala Luksemburžane. Igra parov bo jutri. Krvavi spopadi v La Pazu LA PAZ, 20. — Petdeset mrtvih in 93 ranjenih je rezultat dvodnevnih bojev v La Pazu med stavkajočimi ir; vladnimi četami. Spopadi so nastali zaradi splošne stavke, ki je bila razglašena po vsej Boliviji, pa jo je vlada razglasila za nezakonito. Bolivijska vlada vali sedaj vso krivdo na komuniste. Honlerenca UNESCO v Firencah FIRfcNZE, 20. — V ponedeljek se bo v Firencah začelo peto zasedantje glavne konference UNESCA. Na zasedanju bo sodelovalo čez 500 delegatov, predstavnikov 55 držav članfc te organizacije ter delegati mednarodnih organizacij in delegati posebnih organov organizacije OZN. Devet ministrov za ljudsko izobrazbo bo načelovalo delegacijam vseh držav. Na kongresu bodo sodelovali tudi najvidnejši predstav* niki kulturno znanstvenega življenja v svetu. Konferenca bo trajala do 18. junija. Na konferenci bodo obravnavali vrsto vprašanj. Prvo vprašanje bo izdelava programa, ki bo obsegal cilje in naloge organizacije UNESCO. Trgovinski sporazum med ČSR in Islandom PRAGA, 20. — Včeraj so v Pragi podpisali sporazum med CSR in Islandorrs o blagovni izmenjavi in plačilih. Sporazum velja do 30. aprila 1951. Islandija bo izvažala v CSR: ribe, ribje olje, slanike in drugo. Uvažala pa bo tekstilije, žve-plenke, steklo, porcelan, stroje, papir itd. Zadeva i Noetovo barko LONDON, 20. — Radio Moskva poroča iz Istanbula, da se bo Američan Aarol J. Smith tudi letos v sredini junija vrnil kraj, kjer je po svetopisemski ?.ripoveJ*kL obstala Noetova ladja. Smith je že lansko leto brskal po gorj Ararat. Sovjeti pravijo pa da tega Smitha zanimajo vse bolj sovjetske obrambne naprave r.a meji, ki poteka tam blizu kot pa Noetova barka. Turška vlada je Smithu izdala dovoljenje, da se popne na goro Ararat viso-ko 5198 m, ki leži ob meji med Turčijo in sovjetsko Armenijo. PARIZ, 20. — Danes Je bji Georgea Bidault ponovno izvoljen za Predsednika republikanskega In ljudskega gibanja. Od 596 glasovalcev jc za Bidaulta glasovalo 521- Za glavnega tajnika stranke je bil izvoljen Andre ColL O LJUBLJANA, 20. — Znani angleški pianist Kendall Tay-lor, ki je sedaj na turneji P° Jugoslaviji, je priredil k|i-cert v Ljubljani. Občinstvo je umetnikovemu izvajanju navdušneo »plavdiralo, SILOVITA EKSPLOZIJA v ameriškem mestu South Ambog Štiri ladje rounicije so zletele v zrak - Mnogo ranjenih in 1400 stanovanj uničenih - Municija je bila namenjeno v inozemstvo SOUTH AMBQY. 20. — Štiri ladje polne municije so sinoči zletele v zrak v Sculn Ambo-yu. Eksplozija .ie bila grozna. Eksplozija je pretresla ne samo mesto, pač pa vso okolico. Uničila je 1400 stanovanjskih hiš v mestu. Materialna škoda pa znaša 10 milijonov dolarjev. Mesto je ostalo v temi. kajti električna centrala .ie bila uničena. Tudi telefonske in telegrafske zveze so bile popolnoma pretrgane. Požar je izbruhnil v več predelih mesta. Eksplozije same pa so čutili tudi V 25 milji oddaljenem Nevv York City. Vojaštvo v popolni vojni opremi patrolire po mestu, da bi preprečilo ropanje, Guverner Driskoi je razglasil obsedno stanje. Zivljenj-e v mestu, ki ;teje 8.000 prebivalcev, je popolnoma paralizirano. Tudi število žrtev ie veliko. Pogrešajo 25 oseb. Dosfcdai pa so potegnili izpod ruševin 4 trupla. Ranjencev ie čez 480. Poleg tega na je 286 oseb moralo iskati zdravniško pomoč. Na desetine drugih meščanov pa je dobilo lažje praske. Mesto je praktično postalo minsko polje. Eksplozija .ie namreč razgnala neeksplodirane mine ip granate po vsem mestu. Policija In vojaštvo so blokirali najbolj nevarne prc; dele. Čistilci min so opozorili meščanstvo na nevarnost, ki predstavljajo te mine. JJksplo-zija je razmetala mine in bombe vsepovsod. Nekatere so našli celo na strehi še»tnad»trop* nega poslopja. Eksplozija je nastala včeraj ob 19.2V po krajevnem času. Vzrok pa pravzaprav ni znau Predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico jR izjavil danes, da municija, ki ie eksplodirala v pristanišču South Amboyu nedaleč od New Yorka, ni bila namenjena državam, katerim dajejo vojaško pomoč. Predstavnik 3e dodal, da bi munlcljo morale dobiti neke trgovske družbe. Prav gotovo ie. da je bil tovor namenjen v inozemstvo. Informacije pravijo, da ie bil tovor namenjen v Pakistan. Sam predstavnik pakistanskega poslaništva v Washingtonu i« izjavil, da je njegova vlada kupila v ZDA mine in drugo munici-jo. Ameriška vlada ie sedaj u-vedla preiskavo. «I5č?io» namreč. kam je bila munlciia na-menjenal Lievi razgovori v Parizu PARIZ, 20. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie se je danes popoldne razgovarjal s francoskim ministrom za zunanje zadeve Robertom Sehumar.om. Razgovori, ki sta jih imela oba j diplomata, so zaviti v tajnost. Na vsak način je Schuman prvi minister na Zahodu, ki je izvedel za izide Lieve misije v sovjetski prestolnici. Razgovor s Schumanom je trajal eno uro. Kasneje je Trygve Lie obiskal predsednika francoske republike Vir.centa Auriola, v ponedeljek pa se bo Lie sestal z ministrskim predsednikom Bi-daultom. V ponedeljek zvečer je nato odpotoval z letalom v London, kjer se bo sestal z Attleejem i« Bevinom. V sredo zvečer ali v četrtek zjutraj pa bo odpotoval v Ameriko z ladjo «Queen Elizabeth«. V ZDA pa se bo sestal s Trumanom in Achesonora. Namestnik glavnega tajnika OZN Costantin Zinčenko, ki je Liea spremljal v Moskvo, je danes iz Pariza odpotoval v London. Glede na domnevgna vprašanja, o katerih je Trygve Lie razpravljal v Moskvi, mislijo, da bo Lie na sestankih s predstavniki zahodnih sil omenil morebitne točke, kjer je možno doseči sporazum med Sovjetsko zvezo in Zahodom, ie nalij VELIKA REDMSKA NESREČA v Gelsenkirchenu GELSENKIRCHEN, 20. — V rudniku Dahlbusch 230 ni globoko pod zemljo je danes ob 8.40 zjutraj' nastala močna eksplozija. Takoj po eksploziji so začeli z reševalnimi deli. Na površino so izvlekli 36 ranjenih rudarjev, ki so večinoma močno opečeni. Reševalna dela se nadaljujejo, vendar se boje da je okrog 50 rudarjev izgubilo življenje. V rudniku je namreč izbruhnil tudi požar. Eksplozija jamskega plina v Gelsenkirchenu je najhujša katastrofa, ki je po vojni zadela rudnike v Zahodni Nemčiji. Ob 21. uri so iz rudnika prinesli 28 mrtvih. Bojijo se pa, da bo števil« mrtvih čez 60. Zjutraj so reševplne ekipe prinesle na dan 36 ranjencev. Bojijo se, da so to tudi zadnji, j^j so v podzemlju preživeli nesrečo. Takoj po eksploziji je gost oblak dima začel uhajati iz jame «Hugo», ki je otežkočil reševalna dela. Člani reševalnih ekip ,so s plinskimi maskami delali 900 m globoko pod zemljo. Vzrok eksplozije ni še znan. Eksploziji je takoj sledil požar, ki je dal ves dan dela gasilcem. Nov svetovni rekord v skakanju s padalom LESKOVAC. 20. — Nov svetovni rekord v skakanju g padalom je dosegel poročnik jugoslovanskega vojnega letalstva Milije Boroša, ki je skočil 73-krat v 15 urah 44 mm. in 55 sek. S tem je potolkel nedavni rekord Staniča za 25 skokov. Poročnik Boroša je dose-cel ob tej priliki 5 skokov več, kot pa jih je napravil v vsem času kot pilot. Pr' zadnjem skoku je vzkliknil, tik preden je priletel na tla: «Zivel tov. Tito in Komunistična partija!« RIM, 20. — Italijanski parlament je sprejel danes vladni zakonski predlog, ki odobrava kredite za nabavo v tujini, predvsem v ZDA. Proti so glasovali komunistični in socialistični poslanci. Predsednik vlade je dejal: »Italijanske ladjedelnice ne bodo zaradi te nabave prenehale obratovati, ker bodo v prihodnje opravile vsa popravila na italijanskih ladjah le italijanske ladjedelnice«. Proizvodnja italijanskih ladjedelnic je v primeri s predvojno proizvodnjo nazadovala zg štirikrat. Medtem ko so leta 1946 zgradili 2 potniški ladji in okrog 200 manjših ribiških in drugih ladij, pa leta 1947 niso zgradili v italijanskih ladjedelnicah nobene ladje. Lani so zgradili sa. mo 4 nove ladje in približno 220 manjših ribiških ladij. Zaradi nazadovanja proizvodnje v italijanskih ladjedelnicah je dar.es zaposlenih v tej panogi petkrat manj delavcev in nameščencev- l U LONDON, 20. —- Ce se ne bo kaj pripetilo vmes, se bodo v ponedeljek na angleškem zunanjem ministrstvu sestali namestniki zunanjih ministrov, ki imajo nalogo sestaviti besedilo mirovne pogodbe z Avstrijo. To bo 254. sestanek, Poročila iz nekaterih dobro obveščenih angleških krogov omenjajo možnost, da bodo predstavniki zahodnih sil v po. nedeljek predlagali odgoditev konference do julija, v primeru da bi bil ponedeljski sestanek brezploden. ih t bo Džeial Bajar ANKARA, 20. — Dokončni izidi nedeljskih volitev so sledeči: demokratska stranka je dobila v parlamentu 417 mandatov, republikanska stranka 69 in narodna stranka 1 mandat. Volitev se je udeležilo 87 odst. volivnih upravičencev. Parlamentarna skupina demokratske stranke je izbrala Dželal Baja-ra za kandidata predsednika republike. To pomeni, da Je Bajar že izvoljen, kajti ogromna večina s katero razpolaga demokratska stranka v parlamentu je zadostna garancija, da bo izbita parlamentarne skupine dejansko tudi potrjena. Demokratska stranka je da-nes Izbrala Refika Koraltana kot kandidata za predsedniško mesto v parlamentu. Koraltan bo uradno izvoljen v ponedeljek. Božidar Jakac razstavlja v Trstu Sinoii ob IS. uri je bila oivorjena v galeriji »Scorpto-ne» osebna umetnostna razstava slovenskega slikarja Božidarja Jaken. Se pred določeno ur0 so se začeli zbirati ljubitelji umetnosti, Slovenci in Italijani, med njimi mnogo slovenskih kultur-nih delavcev, slikarjev visa-teljev, gledaliških igralcev, kritikov, časnikarjev učiteljev in profesorjev, preprostih delavcev in intelektualcev, moških in žensk, zrelih ljudi in dorašCajočo mladine, da prisostvujejo otvoritvi umetniške razstave in pozdravijo v Trstu med seboj enega najvidnejših slovenskih umetnikov. pozdrav je veljal njemu, Božidarju Jakcu, umetniku, ki je pred malo meseci praznoval HOletnico svojega plodovitega, za slovenski narod in za vse človeštvo stvariteljskega življenja z ogromno retrospektiv. no razstavo v Moderni galeriji ,, Ljubljani. Razstava je obsegala celih osem uellkih dvoran slik oljnatih, akvarelnih, pastelnih, risb In grafik iz vseh treh desetletij njegovega slikarskega razvoja in s potovanj po krajih in deželah treh koti-1 tinentov. A med vsem prevladuje ena sama slovenska socialistična domovina, kamor se je vedno vračal od vsepovsod In ki j0 je pomagal ustvarjati kot slikar-partizan od Kočevskega Roga pa do Bosne v vseh časih diujifi fašističnih in nacističnih ofenziv proti jugoslovanskemu narodn o-osvobo-dilncmu gibanju, ki ga je spremljal s svojim stvariteljskim čopičem in svinčnikom ter mu postavil neminljiv spomenik in dokument v svojih risbah in grafikah, ki jih je zbiral le med borbo in jih raz. stavil na partizanski razstavi v Semiču na osvobojenem ozemlju na Dolenjskem, Za vse to svoje ustvarjalno delo je že od 1945 leta dalje stalno predsednik Društva slo-venskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani in bil poklican, da organizira in vodi 1945 leta novoustanovljene Slovensko akademijo upodabljajočih umetnosti in tu vodi vzgojo in rast bodočega slovenskega umetniškega nokolenia Za n i»-govo HOletnico ga je imenovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti za svojega stalnega člana. Pred nekaj tedni Pa je bil izbran na 11. kon-gre.su jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov v Beogradu za predsednika Saveza likovnih umetnika Jugoslavija za tekoči dve leti. Prezidij jugoslovanske skupščine pa ga je odlikoval z najvišjim Redom dela 1. stopnje. Naš umetnik je bil je med narodno-osvobodiln0 borbo poslanec AVNOJ-a v jajcu jn štiri leta poslanec LR Slovenije; v aprilu t. I. pa /e (,il izvoljen v Ljudsko skupščino FLRJ, v Dom narodov kjer bo mogel posvetiti svoje sile tudi zakonodajnemu deju v korist slovenske umetnosti in umetnosti drugih jugoslovanskih narodov Ne navajamo vseh teh odlikovanj samo zaradi našega umetnika, marveč tudi da pokažemo na stvarnem zgledu, kakšno mesto in vlogo Imata umetnost in stvariteljsko delo v novi ljudski Jugoslaviji. V pozdrav slovenskemu umetniku je prva spregovorila kratko dobrodošlico v italijanskem jeziku upravnica aalcri- je e.Scorplone» gospa De Tuo-1 nijeua, nakar je povzel besedo tržaški slovenski slikar Jože Cesar, ki je pozdravil go-\ sta v imenu tržaškega slovenskega slikarskega kolektiva z željo, da bi še večkrat prišli med nas on in drugi tovariši slovenski umetniki z onstran krivične meje, da bi s« Cim tesneje povezali med seboj. Božidar Jakac je odgovoril na pozdrav*> najprijetnejšo dolžnost mi je irozdraviti vse navzoče, tako predstavnike tržaških kulturnih skupnosti kakor tudi vse spoštovane obiskovalca. Pjeko vas pozdravljam vse tržaško ljudstvo, zahvaljujem se najgloblje za izkazano pozornost in za topli sprejem. Prinašam našim tržaškim tovarišem in tržaškemu ljudstvu prav prisrčne pozdrave tudi drugih slovenskih upodabljajočih umetnikov. Ta moja razstava, ki je le ena v vrsti naših kulturnih manifestacij na Tržaškem zemlju, naj bo pozdrav vsem dragim rojakom, kl žive izven meja naše nove drage domovine. Srečen bom, če bom s tu Odhod štafete iz Trsta za rojstni dan maršala Tita Včeraj je s stadiona «Prvi maj« odšla štafeta, ki Je odnesla pozdrave in voščila tržaškega demokratičnega prebivalstva tov. maršalu Titu za njegov 58. rojstni dan. Štafeto Je pozdravil v italijanščini tov. Boltar, v slovenščini pa tov. Turk. Prvi je nesli štafetno palico z voščili tov. Prešel Miro. Skupno je odšlo s stadiona »Prvi maj« okrog 50 tekačev, katerih število Je spotoma naraslo na 180. Tržaška štafeta Je šla skozi Katinaro, Boršt, Boljunec, Do. mjo, Dolino, zavije, Škofije, kjer je čez blok prišla na Križišče in od tu v Koper. V Kopru je štafeto sprejela i velika množica prebivalstva na Titovem trgu. Na častni tribuni so jo pričakovali predstavniki JA na čelu s komandantom odreda JA polkovnikom Potočarjem, dalje predsednik istrskega okrožnega LO tov. Julij Beltram, predsednik okrajnega LO za koprski okraj tov. Franc Petek tn predstavniki množičnih organizacij. Štafeta bo nadaljevala pot danes zjutraj ob 7. uri proti bloku v Rižani in nato dalje v Jugoslavijo. (Podrobnejši opis manifestacije ob sprejemu štafete v Kopru objavljamo na tretji strani našega dnevnika). OB NASI PETLETNICI Pozdrav delavcev iz Tovarne’ strojev V nizu čestitk, ki jih vsakodnevno prejemamo zv našo petletnico, mani ie ena izmed najdražjih tiste, ki smo j0 prejeli sinoči od sindikalnega akcijskega odbora v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, Glasi se: »Slovenski in italijanski člani sindikalnega akcijskega odbora v Tovarni strojev pri Sv. Andreju so na svoji redni seji soglasno sklenili poslati »Primorskemu dnevniku« čestitke ob njegovem jubileju z željo za uspešno nadaljevanje borbe proti imperializmu in kominformističnemu revizionizmu«. Partizani IV. okraja so naun poslgli naslednje pozdravno pismo: «Partizani in aktivisti IV. okraja pošiljamo svojemu borbenemu časopisu ePrlmorske-mu dnevniku» najiskrenejše čestitke in pozdrave ob -peti obletnici njegovega izhajanju. Prepričani smo, da bo tudi V bodoče dosleden vodnik v naši borbi za zmago pravice in resnice. V tej borbi ga bomo pod- pirali in z veseljem čitali kot v najtežjih trenutkih naše bor. be. Želimo mu, da bi doživel še mnogo takšnih jubilejev in še nadalje tako dosledno in uspešno vodil naše ljudsitvo v borbi proti vsem sovražnikom, za dosego pravice in resnice/ — Naj živi s Primor skl dnevniku, glasilo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje/» Partizani I. okraja so naun poslali naslednje pismo; ePartizanl I. okraja mesta Trst, zbrani 19, maja na okrajnem plenumu, vam pošiljamo, dragi tobariši ((Primorskega dnevnika», najtoplejše pozdrave in vam iskreno in tovariško Čestitamo ob peti obletnici ustanovitve vašega lista. «Primorski dnevniku, naslednik slavnega ((Partizanske, ga dnevnikas, ki je bil naš» glasilo v času oborožene borbe, nas je v težkih povojnih letih vodil in učil in je vedno in pogumno branil in zastopal stališče demokracije in pravice. Zato bomo vašemu in našemu dnevniku vedno hvaležni in mu želimo mnogo uspehov Z Vidalijevega hujskaškega romanja po Italiji razstavo vsaj malo doprinesel k tesnejšim stikom z narodi Tržaškega ozemlja. Umetnost je ona čudovita sila, ki raste iz vseh narodov in je oru kulturni most, ki zbližuie in spaja narode med seboj, u-stvarja medsebojno spoznava, nje in spoštovanje in ravno preko tega daje najboljše osnove za mir, ki je za ustvarjanje in rast narodov take nujno potreben. Ob tem pa pozdravljam prihod tržaških tovarišev s svojo bodočo skupno razstavo v Ljubljano in želim, da bi ta izmenjava segla v vso širino, Želim, da bi ta moja razstava prinesla na dan in v svet vsaj nekoliko resnice o naši novi socialistični Jugoslaviji, ki j0 toliko blatijo po kominformističnih državah da bi pokazala, kako globoko in z iskreno ljubeznijo se goji pr j naj umetnost, resnična in svobodna umetnost,s Medtem in zatem so ne prestano prihajali novi obisko. valet, da so prostori prijazne galerije postajali kar pretesni iv. sc niso izpraznili daleč po običajnem urniku. Z. J. Ko hodi človek po svetu, se mu marsikaj pripeti. Vidaliju se ie zgodilo n. pr., da ni več «generalni sekretar Komuni-itične partije STO-ja«, temveč «Komunistične partije Italije STO-jas. Tako ie z mastnimi črkami napisano pod njegovo sliko v petkovi številki ulVn las. Napisal pa je to simpatični fežistični kominjormist in direkter Usta sam, L-ivide La-jolo-Ulisse. Dolinski župan Lo-vrihg bi to takole raztolmačil: Italijansko ljudstvo je naciona. listično vzgojeno in se mu zaradi tega ne sme povedati, da obstaia v Trstu komunistična stranka, ki ni italijanska; če ne bi voditelji KP/ t vkv delali, bi te nacionalist čno vzg jz-ne množice izgubili in demokratično gibanje v ItaVji bi propadlo... Ta razlaga se namreč popolnoma strinja z osrov-nimi nauki Maria in Lenina, da o Krminfcrmu sploh n■- govorimo, Glavni del svojega govora js Vldali povsod lz mor je prišel, naj si bo v Genovo. Firence. Padovo ali Milan, posvetil Is r-skemu okrožju Tržaškega o-zemlja. Pri tem ie bilo malo njegovih besed, k niso bit;-sv ol nzan, ssoprafj r> ; e globoko zamisli;; nad sledečo logično razlago Vidali:a. ki jz de ja': ((Ne more se razumeti trza, f.k-ga vprašanja če se ga ne postavi v okvir politike Imperializma. Trst je za imperla’i-st - važna točki n ihove strategij e. Trst nredstavlta vratc Balkana. ,v. kot ie pripravi' Hi'!«r na Balkanu sv oj napad - roti SZ, tako smatrajo imperialist1, ki so sc naučili hitlerjevske strategije, Trst za osnovno podlago njihove nap d In- prir a. ve r,roti držav social zm in ljudske demrkrac je«. »T da kLub t:~emu veruj mo, da bit. ka za cono B ni izgubljena: la bitka ne izgublj na če nas bo itnlifans’;o ljudstvo p dprlo v naši borbi za izvajanjmirovne rogodbe« ki --stu (cona «A» STO-ja) Partizani so obravnavali razna organizacijska vprašanja, ki s? t čejo podsekcije v Škofijah ter si izvolili svoj odbor. Poleg drugega 3o se paitizarii obvezali, da bodo obiskali vas Gabrovec ob priliki obletnic^ po žiga vasi. Nadalje :o se obvezali, da se bodo udeležili udarniškega dela pri zadružnem domu v Škofijah ob priliki 58. rojstnega dne marAala Tita ter da mu bodo poslali čestitke. Dvakrat zaporedoma napolnjena dvorana v Skednju je eden izmed tisočev dokazov, da se proti Slovencem v Trstu ne izvajajo določbe mirovne pogodbe, ki jim obljubljajo enakoprav. nost in nemoten kulturni razvoj. Kje je dvorana v mestu, ki so nam jo pred tridesetimi leti požgali fašisti?! Zakaj morajo Slovenci iz mesta zahajati v Skedenj v neprimerno in vse premajhno kinodvorano, če hočejo poslušati gledališko predstavo v materinem jeziku? Kdaj se bodo zganile odgovorne oblasti? To je vprašanje, ki ga bomo postavljali tako dolgo, dokler se ne bo popravila krivica, ki odreka slovenskemu delu prebivalstva kulturno enakopravnost, in dokler ne bo naše ljudstvo dobilo tistega, kar mu po človeških zakonih in po mirovni pogodbi upravičeno pripada. To smo se spraševali tudi v četrtek in v petek v Skednju, ko smo gledali eno izmed doslej najbolj uspelih predstav našega Slovenskega narodnega gledališča, Molierovo komedijo «Tartuffe». O komediji sami je bilo na------------------- tem mestu že govora pred premiero. Prav tako ima nova številka gledališkega lista o Molieru in njegovi komediji nekaj poučnih člankov. V «Tar-tuffuu je Moliere, največji francoski komediograf, izklesal do zadnjih podrobnosti karakter svetohlinca, čigar trne .le postalo za take vrste ljudi pojem in simbol. Tartuffi in tartuf fovstvo niso izumrli. Najdeš jih v sleherni dobi in sleherni človeški družbi. Za krinko pobožnih, maziljenih besed se skriva človeška pošast, katere podlost je brez dna. Neverjetno moč imajo take človeške pošasti s svojimi blagimi in lepo zvenečimi besedami na nekatere neprerazborite poštenjakov iče, ki jim sčasoma povsem zapadejo. Taka sta naivni Orgon, ki je pripeljal Tarluf-fu v lastno hišo, in njegova pobožnjaška mati, gospa Per-nollova. Moliere je že s samo konstrukcijo drame genialno nakazal, kakšen je Tartuf lov tiholazni karakter: celi prvi dve dejanji 'se ne prikaže na oder in vendar vsepovsod čutiš njegovo pričujočnost in njegov zli vpliv. uTartuffes pomeni po naše gomoljiko, neke vrste gob. ki rasejo v temi. pod zemljo, kjer vsepovsod razpredajo svoje niti, svoje koreninice, s katerimi srkajo iz drugih zdravih rastlin sok, da se z njim hranijo in rede. Tartuffe neusmiljeno izvaja svojo oblast nad žrtvami, ki so mu zapadle. Zastonj so prigovarjanje in dokazi tistih, ki. so pravočasno spoznali in razkrinkali njegovo nrav. Orgon mu bo služil vse dotlej, dokler se ne bo na lastne oči prepričal, da mu svetoh-hlinski pritepenec zapeljuje ženo. In Orgonova mati ne bo verjela sinu, dokler ne bo slišala na lastna ušesa, da se je Tartuffe polastil njepoue hiše in premoženja in da poganja vso družino na cesto, Orgona, svojega dobrotnika, pa povrh še v ječo. Režiser Jože Babič je pripravil komedijo z veliko temeljitostjo, z znanjem in intuicijo. Skoraj nismo še videli predstave na našem odru, ki bi bila tako enotno zamišljena in izvedena. Z najmanjšimi sredstvi se mu je posrečilo doseči najmočnejši učinek. Pet dejanj si sledi s kratkimi premori v dobrem komedijskem tempu tako ubrano da je gledalec komaj opazil, kdaj se je približal konec. K uspehu je nedvomno pripomogla tudi stilno enotna, duhu dobe primerna in estetsko nenavadno posrečena in scenacija arhitekta Dušana Vasica, ki je s svojo lepo, pre prosto linijo diskretno nakazo vala okolje, ne da bi s preobre menjenostjo odvračala pozor nost gledalca od dogajanja na odru. Stilno lepi in bogati s>' bili kostumi, ki jih je po osnutkih Sonje Mikuletičeve izdelala gledališka krojačnica. Prav tako gre zasluga Dragi Pahor j epi za posrečene lasulje. Z več vidikov umestna je bila režiserjeva zamisel, dvojno zasesti nekatere vidnejše vloge ter pokazati občinstvu to dru go zakedbo že pri reprizi. Jože Babič je dal s tem možnost ne katerim mlajšim igralcem in i gralkam, ki smo jih doslej gledali le v epizodnih vlogah, da se preizkusijo tudi v zahtevnejših stvaritvah il plemenitem tekmovanju s svojimi igralskimi tovariši. Režiser je imel srečno roko pri izbiri in je pri-pravil ljubiteljem gledališča nekaj presenečenj. Najprej hočem spregovorit< o igralcih, ki so pri obeh za sedbah isti Tartuffe je karakter, ki vselej govori drugače, kot dela. V tej svoji dvojnosti je premoč«-ten in dosleden in Moliere ni dopustil nobenega dvoma, kake naj se moralno ocenjuje. Izmed vseh podležev je nemara svetohlinec najbolj gnusen. Venda> je v konkretni izdelavi tega podleža možnih nekaj psiho1 ških odtenkov. Rado Nakrst, k) je s Tartuffcm ustvaril sv<>/ doslej morda najbolj monu mentalen, umetniško naiholi dosleden in dozorel igralski ka rakter, ga je prikazal ne toliko kot lizuna in iiholazca kakor predvsem kot predrznega, are guntnega vsiljivca, ki se s vol no zavestjo poslužuje pobožnih in vzvišenih besed, da lahko Z njimi izkorišča človeško pro stodušnost in omejenost. Ko je ujel žrtev v svoje kremplje, čimer se je v njenih očeh razkrinkal . se tej žrtvi povrhu nesramno roga. Višek igre je dosegla uprizoritev prav v sceni četrtega dejanja, ko Tartuffe zapeljuje Orgonovo ženo. ne vedoč, da se je s tem ujel v nastavljeno zanko. V prizorih, ko se Tartuffe roga svojim žrtvam, " Jos'c Fišer Jožko Lukeš lahko uvrsti tudi Orgona med svoje p-membne karakterne stvaritve. Izbral sl je masko dobrodušnega, nekoliko omejenega «žlahtrega» meščana. ki je v sv o H zaUublj?-nosti do svetohlinskega Tartuf- fa ne le komičen, marveč smešen. Njegova igra je bila polni iznajdljivih domislic za izraze lake, smešne zaljubljenosti. Ponekod se je naslanjal v igralskih izraznih sredstvih tudi m nekatere svoje Prejšnje uspele like. Tem bolj je presenetil Jclip Fišer, ki doslej še ni nastopal v tako obsežni in zahtevni karakterni vlogi. Njegov Orgen še ni bil po igralski sigurnosti in po bogastvu izraznih sredstev tako do kraja izdelan krt Lukežev. Teda nastopa, :č prvič v tako odgovorni vlogi je pokazal Fišer igralske sposobnosti, ki pričajo, da je zmožen uspešno oblikovati tudi težke in Po tekstu obsežne karakterne vloge. Njegov Orgon -e bil v svoji prostodušnosti življenjsko prepričljiv in v sebi zaokrožen lik. Pri tem je Fišer pokazal realistično karakterizacijo komičnega lika, ne da bi zašel kakor koli v pretiravanje. Orgonovo hčerko Marijano sta podale Elza Barhičcva in Tea Starčeva. Elza Birbičeva je izkušena igralka, ki ji podobne vloge ne delajo posebnih preglavic. M-rijano je igrala ž:vahno in temperamentno ter ustvarila p njej lepo zaokroženo podobo zaljubljene in cbenem plahe meščanske deklice s prijetnim kemedii-skčm prizvokom. Tea Starčeva igralsko morda vlogi še ni povsem dorasla. nemara jo je ovirala tudi začetna trema, da se ni mogla popolnoma sprostiti. Marijani jP kot pojava popolnoma odgovarjala in je nadoknadila še manjkajočo igralsko izkušenost s prisrčnostjo in naravnostjo. Dorina, Marijar.ina ,-s režnica. je ena, izmed tistih številnih navihanih strežnic ki ;-ih poznamo iz mnogih Shakespeara, vih ju drncih ren -senčnih fr poznejših krmedij. Vloga zahteva igrivo spretnost, iskren', v goveru in zvrhano mero šaljivosti in humorja. Po tekstu je obsežna in za igralko nedvomno privlačna in hvaležna Izmenoma sta jo inrati Ema Starčeva im Zlata Rodoškem. Sma Starčeva, k: ji odre'e sigurnosti ne manjka, je pod"-la Dor:.no ž razposajeno' živahnostjo in igralsko bravuro. Morda !e ponekod tudi malce scgminjala na lastno kreac jo Mirandcline. Vsekakor ji je lite igralsko v.soel. Zlata Rodoško ca je bila spočetka za spoznanje še nekam utesnjena, a Se je kmalu razveseljivo sprostila. Dorino je igrala naravno in prisrčne Lepo je zvenel iz njenih u--i iskri cerz Zupančičevega prevoda. Njen lik e ogrel nlrdalcn z -e-kakšno rezko, dekliško svežostjo in prikupno odrezav-st o. V tej vlogi je pokazala. Zlata Rodcškovg napredek in step-n-ujočo s? igralsko sigurnost. Biriča Loyala sla igrala Mr MLADINSKO PREDKONGRESNO TEKMOVANJE Mladinci in mladinke! Za čim boljšo izvedbo predkongresne kampanje in v počastitev II. mladinskega kongresa je mestni odbor ZAM za Trst na svoji zadnji redni seji odločil, da razpiše predkongresno tekmovanje, ki naj zajame vso slovensko in italijansko antifašistično mladino, zvesto liniji ustanovnega kongresa. Tekmovanje se prične 22. maja in se konča 22. junija letos. Tekmujejo okraji, sektorji ter poedini mladinci in mladinke. Tekmovanje obsega naslednje točke: 1. Kateri okraj ali sektor bo v predkongresnem tekmovanju najbolj utrdil svojo organizacijo in jo razširil z novimi člani. 2. Kateri okraj ali sektor se bo najbolj izkazal pri delovanju na kulturnem in športnem polju. 3. Kateri okraj ali sektor bo največ pripomogel k ustanovitvi in utrditvi pionirskih družin. 4. Kateri okraj ali sektor bo izvedel najboljšo propagando za II. mladinski kongres. 5. Kateri okraj ali sektor bo v predkongresnem tekmovanju najbolj razširil mrežo čitateljev, dopisnikov in naročnikov «Glasa mladih)«. 6. Kateri okraj ali sektor bo dal največ dopisov o poteku predkongresne kampanje našim demokratičnim časopisom. 7. Kateri okraj ali sektor bo dal največ mladine za delovno brigado, ki bo odšla na delo v Jugoslavijo. 8. Kateri okraj ali sektor bo vodil najbolj natančno statistiko o poteku predkongresnega tekmovanja in jo redno dostavljal na mestni oziroma okrajni odbor ZAM. Okraj, ki se bo v predkongresnem tekmovanju najbolj izkazal, bo dobil v trajno last prehodno zastavico dar mestnega odbora ZAM, ki bo v času tekmovanja krožila med okraji. Nagrade najboljšemu sektorju okraja določijo okrajni odbori. Po dva najboljša mladinca odnosno mladinki iz vsakega okraja bosta šla po kongresu na tri-dnevni oddih v Jugoslavijo. Mestni odbor ZAM za Trst priporoča vsem okrajnim odborom, da dobro preučijo točke tekmovanja, napravijo načrt dela in ga na mladinskih sestankih ali plenumih predložijo mladini v diskusijo in odobritev. - Mestni odbor ZAM poziva vso mladino, da se z največjim elanom vrže na delo in tako ustvari pogoje, da bo naš II. kongres mogočna manifestacija napredne mladine, ki se s svojo odločno borbo proti imperializmu in komin-formističnemu izdajstvu bori za boljše življenje. Naj živi II. kongres ZAM ! Naj živi enotnost in bratstvo slovenske in italijanske antifašistične mladine ! Trst 20. maja 1950. MESTNI ODBOR ZAM ZA TRST KOLEDAR (^ieclalidče - 'ddm- - 'jZadio- NEDELJA 21. maja Feliks, Jelina, Sonce vzide ob 4.29, zatone ob 19.35. Dolžina dneva 15.06. Luna vzide ob 7.19, zatone ob 23.59. Jutri ponedeljek 22. maja Helena, Boža Počitniške kolonija Poziv staršem Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok iz sledečih sektorjev: Barkov-lje, Greta, Rojan, Skorklja, Belveder, Center mesta, Pod-lonjer, Skoljet, Sv. Ivan, Sv. Alojz, Vom, Portici, Sv. Just in Sv. Vid, ki so že bili vpisani za počitniške kolonije v Sloveniji, da pripeljejo otroke v sredo 24. maja od 9. do 12. ure v Ulico R. Manna št. 29 na zdravniški pregled. S seboj naj prinesejo rojstni Ust. ODBOR ZA POČITNIŠKE KOLONIJE Nabrežina Obvestilo staršem Starši, ki želijo poslati svoje otroke v počitniške kolonije, naj se javijo na sedežu v Nabrežini (Dudkova hiša). Prijave se sprejemajo vsak dan od 16. do 19. ure. OF Seja okrajnega odbora OF za IV. okraj bo v torek 23. t. m. ob 20. uri na sedežu. PROSVETNA DRUŠTVA Iz življenja in dela partizanskih organizacij Sestanek na sedežu prvega okraja petek dne 19. t. m. na sedežu I. okraja sestali par tirani, d.a se pogovorijo o problemih, ki se jih tičejo, da okrepijo svojo organizacijo in razširijo svoje delovanje med ljudstvom za zmago resnice in pravice. ;,*u c,--- se;tanku je tov. Tine po- dest Sancin in Ernest Zega Ra-] ^aj.ip,o:*rob.^n PfeS(7d razvoj1 zumljivo je, da n- mogel Mo. destu Sancinu in njegovi igralski izkušenosti spodleteti tak tip. Izbral si je primerno karakterno masko in igral je s-svoio znano bravuro. Tembolj je presenetil Z gov Loyal. ki ni zaostajal za San-cinovim niti v zunann n■ tipološki karakterizaciji. Podprli ga je r'rj tem tudi imenitna maska. Na odru je bil sproščen in svoboden, kot ga še nismo videli. Iz te krajše epizode je ustvaril lik. ki •> je gledalcu močno vtisnil v spomin. Flipoto, služkinjo gospe Per-nellcve, sta izmenoma igrali Tea Starčeva in Elza Barbič-’, va. Obem-i še je tipizacija do bro posrečila. Občinstvo, ki je dvakrat zapored napolnilo dvorano r Skednju, je s polnim razumevanjem in z naivečjo zbranostjo spremljalo igro naših igralcev in jim po vsakem dejanju burno ploskalo. Uprizoritev je deseala rovoln uspeh. Predstava «Tartuffa» je ponoven blesteč dokaz visoke ravni našega SNG in bo za gotova povsod, kjer jo bodo izvajali, dosegla visok umetniški in etični učinek. Vladimir Bartol. so se | dilne borbe ter napnejo politične situacije na STO-ju. Prikazal je gonjo kominformi-stov proti coni B in Jugoslaviji. ki je od dneva do dneva bolj besna. Govor Pajette v italijanskem parlamentu n Tržaškem ozemlju je jasno vsem poštenim demokratom odkril njihovo protirevolucionarno, oportunistično in šovinistično naravo. Zarrje je narodne-osvo-bcdilna borba kar čez noč postala sramotna preteklost. Zaslepljeni v svojem besu pozivajo reakcijo k enotnemu nastopu za splošno stavko zaradi cone B. Tov. Tine je zaključil svoje poročilo s pozivom, da se partizani še bolj tesno združijo kakor za časa narodno-osvobo- V Pevski zbor Slavko Škamperle bo danes odšel na pevsko turnejo v Jugoslaviji Svetoivanski pevski zbor Slavko Škamperle bo odšel danes popoldne na pevsko turnejo po Jugoslaviji. Tokratni cilj turneje Je Bosna, predvsem Banja Luka in Sarajevo. in se lotijo dela, vse svoje sije za uspešno in zmag vito nadaljevanje borb? za pravico. Po diskusiji, ki je sledila poročilu tov, Tineta, je bil izvoljen odbor, v katerem so tovariši Žerjal Franc, Bucik Drago, Žerjal Aleksander. Siega Marcel, Petkovšvk Sergi Fer-tot Kari, Batič Vilke, p.rnar-čic Albert in Žitko B: gcrnil. Pevke in pevci Prosvetnega društva v Barkovljah se zbero danes, v nedeljo, ob 20 v društvenih prostorih na malo slavje v čast godovnikov. V ponedeljek ob 20. uri bo vaja škedenjskega pevskega zbora »Velesila«. Bodite točni. SINDIKALNE VESTI IZPITI na nižji srednji šoli v Irslu Na slovenski nižji srednji šoli v Trstu, Ul. della Scuola Nuova 14, bodo v juniju naslednji izpiti: I. SPREJEMNI IZPIT. Začetek 16. junija. Vsak učer.ec naj vloži do 31. maja prešnjo na kclkovanem papirju za 24 lir in ji priloži: 1. rojstni list anagraffkega urada, kolkovan s 24 lirami; 2. potrdilo o ponovnem cepljenju; 4. potrdilo o Račani taksi 150 lir. V pisarni pa plača 100 lir za kolek na diplomi, papir in izpitne stroške. II. NIŽJI TEČAJNI IZPIT: začetek 21. junija. Prošnjo je treba vložiti do 5. junija. Taksa znaša 350 lir, izpitni slrcški 200 lir. III. PRIVATNI VSTOPNI IZPIT: v drugi polovici junija. Prošnjo je treba vložiti do 1. junija. Taksa znaša 300 lir. Vsa takse se plačajo na pošt; na položnici za šolske takse c. c. 11-124. RAVNATELJSTVO Opozorilo javnosti Administrativna policija opozarja javnost, da se bodo pričela v ponedeljek dela pri ruše. nju «Zelenega mostu« ter da stopijo ta dan v veljavo prometne odredbe, ki jih je s tem v zvezi izdala uprava policije in ki so bile pred dnevi objavljene v vseh tukajšnjih dnevnikih. Vabimo člane tajništva akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov STO-ja na sejo, ki bo jutri, v ponedeljek ob 19.30. DAROVI IN PRISPEVKI STRAŠNA SMRTNA NESREČA DVEH DEKLIC Smrten padec na dvorišče s IV. nadstropja Pn nesreči so 4 letno Lidijo Lombardo in 2 in pol letno Giselo Pizzarello odnesli v bolnišnico, vendar pa sta že med prenosom izdihnili za posledicami hudih notranjih poškodb Družini Lombardo iz Ul. Ta- | rabocchia in Pizzarello \z Ul. Commerciale 73 je včeraj popoldne zadela strašna nesreča, o katerih le malokdaj poroča časopisna kronika, kajti redki, zelo redki so na srečo primeri, da bi dve družini na tako nenavaden in krut način izgubili svoje ljubljene otroke. Včeraj okrog 14.10 popoldne je bilo. ko sta se v veži IV. nadstropja v Ul. Tarabocrbia 5 igrali sestrični 4-letna Lidija Lombardo in 2 in pol letna Gi zela Pizzarello iz Ul. Commer-ciale 73. V veži, kjer sta se punčki igrali, sta tudi dve okni, ki sta obrnjeni na dvorišče. Ob isti uri je bilo eno okno popolnoma zaprto, drugo Pa je bilo le priprto. Med igranjem sla se oba otroka povzpela na neko dolgo klop, ki stoti pod obema oknoma. Najprej je zlezla na njo Lidija, za nio pa še Gizela, ki si je pomagala tako, da se je oprijela Lidijine oblekce. Po nesrečnem naključju sta med lezenjem na klop odpeli verižico, s katero sta bili pripeti stranici okna, tako da Se ie okno popolnoma odprlo. Kako je od tega trenutka dalje prišlo do strašne nesreče, bo verjetno za vedno ostala uganka. Domneva pa Je, da sta punčki, ko sta bili na klopi, izgubili ravnotežje ter strmoglavili na dvorišče, kjer sta negibno obltžaU. V trenutku nesreče so bili na dvorišču stari starši Gizele in Lidije ter še neki sostanovalec, ki pa so bili tako zatopljeni v svoje delo, 'da niti niso slišali zamolklega udarca, kaj šele, da bi videli strašno nesrečo. Prva, kj je obvestila ubogo Lidijino mamo, katere se je ob bolesti onesvestila, je bila neka druga sostanovalka, ki je s svojega okna videla, kako sta obe punčki z zamolklim udarcem padli na trda dvoriična tla. Uboga otroka so takoj odnesi; v bližnjo bolnišnico, vendar pa sta punčki že med prenosom izdihnili za posledica- mi težkih notranjih poškodb. Zdravniški pregled je ugotovil, di, sj je Lidija pri padcu zlomila desno nogo ter dobila hude notranje poškodbe, Gizela pa prebila lobanjo ter tudi zelo hudo poškodovala notranje dele telesa. Trupelci sedaj ležita v mrtvašnici bolnice, kjer sta ostali na lazpolago sodnih oblasti. Desno nogo si je zlomil Prejšnja noč so z avtemobi-lom Rdečega križa pripeljali na ortopedski oddelek tukajšnje bolnišnice 61-letnega Panzinija Mihaela iz Ul. Irenco d Ua Croce 3. Zdravniki, ki so ga takoj pregledali, so ugotovili, da si je zlomil desno nogo. Zlom je hujšega značaja, saj se bo moral ponesrečenec zdraviti okrog 50 dni. V bolnišnici je Fanzini povedal, da je prišlo do nesreče malo prej na Drevoredu XX. septembra, kjer ga je v višini Ul, Gatteri povozil 21-letni m »lociklist Picoiont Sergij iz Ul. Pabio Severo 113. Zadnja pot tov. Furlana Dolg sprevod, številni venci in cvetje ob pogrebu tov. Alojzija Furlana, znanega gostilničarja s Cola in svetovalca Ljudske fronte repentaborske občine, so pričali, kako je bil pokojni znan in priljubljen daleč naokoli. Poštenega meža, skrbnega gospodarja in zglednega družinskega očeta je naglo strla bolezen, zdaj pa ga je vzela v svoje okrilje rdeča kra-ška prst. Lahka mu bo domača zemlja, ki jo je ljubil in ji ostal zvest. Njegov spomin pa bo ostal trajen v vseh, ki so ga poznali in spoštovali. Pokojni Furlan, ki je umrl v starosti 65 let, zaveden sin našega Krasa, je bil pravi poštenjak. Miren in preudaren po značaju, si je v svojem življenju pridobil mnogo prijateljev. Skozi vse težave in temna leta je pomagal in koristil kakor je le mogel svojemu ljudstvu, No je naš narod preživljal, najtežje čase in se boril za svojo osvoboditev, je tov. Furlan znal, kje je njegovo mesto. Pomagal je partizanom na vse načine, v njegovi, hiši sn bili naši fantje vedno dobro preskrbljeni. Pomagal jim je on in vsa njegova družina ki je vedno sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju Tudi ko je zloglasna resolucija vnesla razdor med naše ljudi, je pokojni Furlan ostal na pravi poti. Ko so bile lani razpisane občinske volitve ie kandidiral na Usti Slovansko-italijanske ljudske fronte hi bil izvoljen v občinski svet v re-pentaborski občini. Mir-n in preudaren je dajal koristne nasvete, polne življenjskih izkušenj, p korist svoje občine. Pogreb pokojnika je bil včeraj pozno popoldne. Iz hiše žalosti se je proCi pokopališču razvil dolg sprevod. Skupina pevcev je zapela pred nišo in na pokopališču nekaj žalostnih. Ob odprtem grobu pa sv je od najstarejšega občinskega svetovalca poslovil v kratkem nagovoru tov. Bizjak, župan repentaborske občina. Krsto so nosili svetovalci repentaborske občine. V sprevodu pa so bili med drugimi zastopniki ljudskih organizacij, organizacijski tajnik Osvobodilne fronte tov. Bole, svetovalec Ljudske fronte v tržaški občini tov. Dekleva ter zastopniki drugih političnih skupin. Družini in sorodnikom pokojnika izražamo svoje najgloblje sožalje I V počastitev spomina pokojnega brata mons. Zinka in sestre Josipine, umrle 20. aprila 1959, daruje Peter Zink v prid ubogim dijakom 5.000 lir. * * • V počastitev spomina pok. Frar.ca Ažmana, očeta požrtvovalne tov. Fanice, darujejo Mara Samsa. Polda Gruden in Milan Bolčič 1.000 lir za Dijaško matico. II RADIO II JUG0SL. C0ME TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 21. 5. 1950 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.15 Iz znanih simfonij: 9.00: Kmetij, ska ura (slov.); 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glas. ba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Nedeljski koncertni spored; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Simfonični plesi; 13.30: Pionirska ura (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje (slov.): Nastonj pevski zbor NZ iz Maribora: 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra: 19.15: Poroči la v ital.: 19.30: Poročila v slov. 19.45: Poje mladinski zbor slovenske filharmonije; 20.15: Iz opernega sveta; 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00: Cesar Franck: Simfonija v d - molu 21.35: Igra orkester Ketelbey; 22.00: Športni 'pregled (ital.): 22.10: Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Večerne melodije. LJUBLJANA, MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212.4; 202,1 m.) NEDELJA 21. 5. 1950 8.00 - 9.00: Veder jutranji spored; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 9.00: Tako žive in delajo...; 9.30: Pol ure po željah pionirjev: 10.00: Dopoldanski koncert . Na sporedu skladbe slovanskih avtofjev; 11.00: Go. vorna oddaja; 11.20: Poje mladinski mešani zbor MKUD-a «Vinko Košak«; 12.00: Opoldanski kon- cert orkestra mariborske radijske postaje: 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30: Želeli ste - poslušajte!; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.30: Oddaja za podeželje; 18.30: N. A. Mozart: Kon- cert za violino in orkester v A-duru; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Novosti Iz naše diskoteke; 20.00: Oddaja za za- mejstvo: 20.20: Iz opernega sveta; 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10: Plesna glasba; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beo-gra; 22.15: Lahek nočni koncert; 22.30: Najnovejša poročila. «ADRIA - EXPRESS» IZLETI 4. junija enodnevni izlet Vpisovanje do 23. maja. 10.-11. junija dvodnevni izlet I* X7ll6//fHIO Vpisovanje do 26. maja. Nekaj mest je še prostih za DVODNEVNI IZLET iti Celi e 28. in 29. MAJA, OBČNI ZBOR KMETIJSKE NABAVNE ZADRUGE V TRSTU Upravni odbor Kmetijske nabavne zadruge v Trstu, s sedežem v Ul. U. Foscolo št. 1, sporoča, da f>o dne 3. junija 1950 ob 18 občni zbor na sedežu zadruge z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev preasedstva in dveh skrutinatorjev. 2. Poročila upravnega odbora in obravnava o poročilih. 3. Odobritev bilance. 4. Izvolitev novega upravnega odbora. 5. Razno. Ce ne bi bilo ob prvem sklicanju zadostno število članov in bi s tem občni zbor ne bil sklepčen, bo občni zbor na istem kraju v drugem- zasedanju 4. junija ob 9, ki bo v smislu pravil sklepčen ne glede na prisotno število članov. Vabimo vse člane, da se občnega zbora gotovo udeleže. SI. II VE IVI S K n IVIIK UII IVI U GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 21. t. m. ob 16- Wfl gostovanje v dvorani k'113 v NABREŽINI z Molierovo komedijo TARTUFFE" Prošnja občinstvu. Upta^a SNG priporoča staršem. a .ne jemljejo s seboj v g'e“a' lišče otrok pod desetim k tom, razen pri mladin#0 igrah, ker motijo irj z: njajo razgled na oder s stini premikanjem po dvo^ ni. Paziti moramo, da bo dališka vzgoja občinstva **• predovala. Uprava SNG KINO Hossetti. 15.40: ((Blesteča ntif vost«, C. Wilde, M. O n>' te-hnikolor. Excelsior. 15.00: «Zlati konjk6 B. Grable, tehnikolor. >, Fenice. 15.00: ((Ljubljenka niarjl[( la«, Larry Parhs, Marguč*1 Chapman. la«, Larry Parhs, Margu Filoarammatico. 14.30: {{Cynth|a*' E. Taylor. Alabarda. 14.00: ((Pustolovs1 sčint ».t Lord1 Don Juana«, Errol Flynn. te. Garibaldi. 14.00: «Gozdm. PL.t puh«, Robert Mithum, Young. «, ...gi, Ideale. 14.30: «Cudežni N°v' D. Kaye, V. Mayo. impero. 15,30: ((Ponižana “A. nja«, Maria Felix, A. <>e doba. iučoC Italia. 15.00: «Prva žena« ka), Joan Fontaine. Viale. 14.30: »Rdeča zarja na kanu«, G. Raimond, M. ATLtii Vittorio Veneto. 14.00: «11 mož«, Alida Valli, J. Cotte ■ ♦ Adua. 14.00: «Zoro». Armonia. 14.30^ »Adam in D Macario. Azzurro. 14.00: ((Mornar Sin«" D. Fairbanks. <0 Belvedere. 14.00: «Alibaba l11 razbojnikov«, M. Montez. Sv. Vid. 14.30: «Posebni natu" vanec«, R. Taylor. Lumiere. 14.30: «Otok siren#-Grable. ...«), «t)b morju«. 14.30: «IzdaJai‘ John Ford, Mc Langlen. g Marconi. 14.30: «Beli vrag#. Brazzi. -„t Massimo. 15.00: ((Vede-ževanJ mazonk«, Vera Rabston, ge Breit. wj) Novo Cine. 14.30: ((Zadnji n#^;. ooeon, 14.30: «Slepar», Jea« Hadio. 14.00: «Jutri bodo ' O’ Brien, ajfi savona, 14.00: «Pilot Joe«, cer Trac.v. .-vtit Venezia. «Tarzan in beli viniK* Vittoria. 16.00: «Tudi «1 umrejo«, Brian Donlevy. Ljudski vr4 na prostem-«Diana prodaja svobodo«. ley Temple. MALI OGLA*1 BAMBICEVE SLIKE-RISBf |> PliJEM. PONUDBE UPRAVJ’ SV. FRANČIŠKA 20, j , obnovljeno “pU|j > stropno gosposko vilo v PRODAM razgledom na mesto ter ,(!■ dvonadstropno hišo s trg0* v Tinjanu. Ponudbe uprava TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7000-7050, papirnati šterling 1580-1600, dolar 632-635, dolar (telegrafski) 638-640, 100 francoskih frankov 178-182, švicarski frank 148.5-149, avstrijski šiling 22-23. Spalnice, kuhi^ ter drugo pohiš^ domačega proizvoda dobite v / Ulici Vasari Š* CENE UGOV^ BIRMA Prireditev in veseli večer PD S. Kosovel in OF Sinočnja prireditev OF (sektor Sv. Vid) ter prosvetnega društva S. Kosovel je potekla v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Solistki Slavica Batistuta ter Justina Vugova sta zapeli nekaj opernih komadov ter narodnih pesmi. Po kratkem nagovoru so udeleženci poslali borbene pozdrave in voščila Primorskemu dnevniku ob njegovi 5. obletnici. Sledila je kratka vesela igra lutkovnega odra, a ženski trio Grozda-na, Ema in Fedora je zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Kulturnemu sporedu je sledil veseli večer. URE NAJBOLJŠIH ZNAJj-VERIZICE, DARILA pU-SF nižjih cenah pri ex NOF((ii - Ulica Roma 19. KuP"Jjt-zlato, srebro in draP^ ---------------- GRADBENIK SFHEJEMA VSAKOVRSTNA GHADBENA DELA-^ OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SFHEJE!”g TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NACHT6 CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančišk* l»- Dr. R. 1UNG0 /OKt>%l)lt.4VNIK izdeluje proteze v jeklu, zlutu, kavČ11^11 in plastiki. - JNajveeja garancija* „ Sprejema od 10 do 12 in od 15 do IGuvori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. CarducC MEHANIČNA DELAVNICA 66 H T Dem ULICA DELLA TEsA izdeluie strešne žlebove, odtočn cevi ter inštalira vodo in P lio Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32 Slovenski starši, Kile svoje otroke sr Sredi meseca junija se prič- na slovenski srednji šoli v mi !ci sprejemni izpiti. Ker izmed vseh dobrin, ki jih ejo starši dati otrokom vredni dobra vzgoja in fazba, poskrbite tudi vi za 'cl° izobrazbo svojih otrok, ter le tako se bodo laže pre-življenje. Odločite ^Mli skozi J 6 •« m vpišite svoje sinove in re K slovensko srednjo šolo G(>rici. Sinu veste, da čas in življe-tej Zl^ševata od ljudi vedno Cetudi ima vaš otrok ve- zelo 3e kdjub temu i 0 koristno, če napravi kak I, ei srednje šole; pa čeprav fi ®aš otrok posvetil kme-rti' mu ne bi prav nič ško-f®°> Pač pa bogato koristi-bi dovršil vsaj nekaj j ec*ou nižje srednje šole. •1 Času, ko bo obiskoval j^nio šolo, se bodo najlepše “laie in tudi razvile nje-l^c. sposobnosti. Ako bo po- , dovnU ymnynnat.i hn dovolj zmožnosti, bo nadaljeval šolanje do še ne pa se bo s svo-Znanjem iz nižje srednje K '“ica im *°le ujj "‘nogo uspešneje uvel a-v trgovini ali kme- 'Znanje je moč», to je že r Pregovor, zato ne okle-^ in ne mislite, da gredo kSreinio šolo le tisti, ki se kt ,e.ravaj° posvetiti raznim e ‘senčnim poklicem, ne, i0lV.Vsi otroci, ki so uspešno šili štiri razrede osnovne so potrebni še nekaj več ^ ‘n, kot jim ga pa daje sa-osnovna šota. Znanje bo !jenGs^° našemu otroku glob- m.zumevanje in večjo raz- ^fenost v useh področjih nega in javnega življenja verjemite^ da vam bo otrok srečo vedno hvaležen. Vseb naprednejših drža- premijo danes za dvigom ^ Urne ravni najširših pla-^ naroda, kajti vzporedno s in napredkom gredo samo tisti, ki imajo v 1» ne^ai več Podlage kot osnovnošolsko izobraz-iDni postanejo v vseh stro-2 Prožnejši, iznajdljivejši in ptnejši in zato uporablji-‘n pridobitnejši na vseh. ^-Piiih. genski starši! Posredujte inan otr°kcm še nekaj več lep” ker jih boste s tem »reslbnelib0lje PrtP^!" Vi m J Za življenje. O i »ko sloVensko in itali an- ia s‘ednjo šolo pa mislim, Prerit- *reba dvomov in niti slo v' ,"ja- Cast in dolžnost šej0 k staršev je, da vpi-otroke kakor v slo-Slto 0 osnovno tudi v s loven-h^njo šolo. Slovenske V le šole so priznale, dr-}n enakovredne italijan-be0( iste vrste. Naj vas ne %, OCv, n°ben dvom in noben ker '°r ne Prp vas tudi noben 'Z-niore opravičevati ed svojo vestjo in tudi r* slouensko skupnostjo. ;j Sq 9re človeku Zg stvar’, io° •WU nai^ražje in svete, ii:). brez dvoma tudi naš a Im matirina beseda re Wa ne lev o ne desno am-L* 0ri to> kar veleva d:l- « uen*i s arši, vp šit vo-t|„|r<>ke v slovensko sred< jo Zrcalo žalostnih gospodarskih razmer v standrezo za katere je kriva goriška občina „ M ih Dles v Sovoilnie !Stan-n^Cl vab'J° meščane in S enskl e na svoj običajni Ples, ki bo nocoj na v Sovodnjah. C., ROJSTVA v Mrti in poroke J' n>estni občini je bi- Xv14- do 21. maja t. 1. 16 Vj ’ . 9 Primerov smrti, 2 ,V. * Poroki in 3 poroke. ila, : Medeot Sandra, ' ■ **Vra *- K Gregorič Ferruccio. Or- vnlis res Nj, j® Hubald, Fabbri? S, shr?,° Dino, Primožič Iza- tv !' Albin, Gravncr Jo- ij\ )rJlodtc Fnlvij Cocco „ Priam Lina, Ceeotti * j, 'JPsič Loredana Vidič C’ 57 I ni KIIiei ‘1'omsic j % Hetnj uradnik Nanut ^••,8n-.etni kmet Tomšič L * *- la. 66-letni slaščičar Cur. "'e*n;i Rospodrnja Ci ^fhlJa- 66-letni slaščičai *qQ PsJ; 58-lelnj delavec lAj Veh) dencij, 36-letni iAm c,.,Ur°so Maks, H5-letni Vlk'0r' M-|Ptn' lli^lj Gravagna por. Ma-a P< 31 Slavin!10 'n Sosoodinja In "• Policist Gentib pi. >sPodinja Rocco As \ °>Ce. jO Rlazko Bru- R*li onin Novello Ne Prac;.n0llonn Albert in Sbn.bUt Vlttori Igina oif, alijanske vojske l\A ’t?r »n — /v^etlo ♦c^iiii'lS. Lovrenc ’ 70-letna ^ i Anjp^ar n Ho*„?nSka' S7-letna učile >or te»o ' h01- Malner Ema !>ih.! Pa o pPr°ke: slikar Car- a«tlo Jo. Riko 'n učiteljica V našem listu smo pred časom objavili članek o štandre-ških zelenjadarjih in spoznali vse težave, s katerimi se morajo boriti kmetje, aa pravilno vnovčijo svoje blago. Danes pa bomo nekoliko globlje posegli v gospodarske razmere tega slovenskega predmestja, ki tvori v kompaktnosti največjo slovensko vas na Goriškem. Občina Gorica je v letu 1926 začela resno misliti, kako bi odvzela slovenskim vasem, ki so bile v njeni neposredni bližini in so predstavljale nekak slovenski obroč okoli deloma poitalijančenega mesta, vsako samostojnost. Do tega časa so bile vasi Standrež, Podgora, Pevma, Solkan, St. Peter in Vrtojba samostojne občine. Samouprava teh občin je b:la v nekaterih vaseh, posebno pa v Standrežu, zavidanja vredna, saji so bile te občine bogate in zato bolj nevarne. Pametni slovenski župani s slovenskimi svetovalci so znali izkoristiti vse, kar je bilo v korist vasi in njenemu prebivalstvu. Sama občina Standrež je imela ogromno zemlje, kakor so Male Rojce, Velike Rojce, ves soški prod na desnem bregu Soče, občinske hiše, vojašnice na Rojcah itd. Donos tega velikega posestva ie bil tako velik, da se je skozi dolga stoletja štandreška občina vzdrževala popolnoma sama in si sama merila zelo nizke občinske davke. Sam soški prod je občini prinašat toliko dohodkov, da so z njimi krili vse stroške občinske administracije in je še ostajalo za kritje krajevnega šolskega preračuna. Takoj pc drugi svetovni vojni je občina pričela skrbeti, da si napelje električno razsvetljavo, kar je v enem letu tudi storila. Se večjo skrb pa so posvetili vzpostavitvi vaškega vodovoda, ki je bil prebivalstvu bolj potreben kot vsaka druga stvar. Načrti, so bili pripravljeni. Vodovod naj se iz mesta podaljša do južnega konca vasi in odcepi v stranske ulice. Vsaka hiša naj dobi potrebno vodo, da ne b0 treba nikomur več nositi težka vedra po strmem bregu Soče. Kupili so že cevi za prvi del napeljave. Vsi vaščani so bili neizmerno veseli tega načrta, ki je bil že blizu svoje izvršitve. Ogromne stroške, ki jih je uresničenje tega načrta zahtevalo, bi plačala občina sama, saj je nekoč imela v blagajpi 286.000 lir pripravljenih za začetna dela. Dohodki, ki so jih občini dajale vojašnice in zemljišča, nai bi krili še neznaten primanjkljaj. Poleg tega je imela občina pripravljen že drugi načrt, ki naj bi se uresničil po izvršitvi tega dela in po katerem naj bi se voda iz ledenice pri postaji napeljala med zelenjaana polja vzhodno in južno od vasi. S tem bi kmetom olajšali težko delo, ki ga imajo s prevažanjem vode za zalivanje zelenjave. Vsak kmet ve. kako je delo še boli težavno ob veliki suši, ko stoji na Rojcah kar po 15 do 20 «ladric» z dvojno vprego, včasih tudi do polnoči, da pride «ladrica» do vode. Leta 1921 se goriška občina na celem spomni, da je treba slovenske občine okrog mesta priključiti k mestni občini. Ker so se prebivalci vseh okoliških vasi upirali, je izrabila vse možnosti zakona in tako so avgusta meseca tistega leta vse zgoraj omenjene občine izgubile svojo samostojnost. Pri takem početju so bili posebno presenečeni Standrežani, katerim so padli vsi načrti v vodo. Ogromnega zemljišča, vojašnic in vsega nepremičnega imetja Se je polastila občina Gorica. Izginile so tudi vodovodne cevi, denar z vsemi nadaljnjimi dohodki se je preselil v blagajno goriške občine. Zginili sc slovenski župan in slovenski svetovalci in z njimi tudi slovenska beseda. — Osupli sc se vaščani vračali iz goriske občine, kjer so imeli večkrat opravka. Tam jih je uradništvo zelo nevljudno sprejemalo in ker nis0 znali italijanščine, so jih zmerjali s ščavi. V listi dobi se je še najbolj občutilo prekletstvo fašizma. Raznarodovalna morija j« vedno boli raztezala svoje umazane kremplje. Občinski svetovalci - fašisti — so postali gospodarji vseh občin. Samo od nših je bila odvisna gospodarska u-reditev teh občin Kar je bilo tekočega denar-ju v blagajni štandreske občine in sicer 286.000 lir, je gorska občina takoj porabila da ir v mestu zgradila zelema i trg. Kam pa je vse ostalo lzi-ginilo ne vemo. Nalbrze za bolišo razsvetljavo fašističnih gnezd v mestu. Sedaj smo v letu 1950, od teh dogodkov je minilo 23 let. Standrež je še vedno brez vodovoda. kmetie še vedno, nre-važajo svoje edadrice« na polja in mučijo sebe in živino. Na njihovih nekdanjih občinskih posestvih pa oblasti zidaio hiše za esule. Til; pred Standrežem so zgradili 186 stanovanj za e-sule in vsem tem stavbam so napeljali elektriko, vodo in jih opremili z vsem konfortom — med tem časom Pa je goriški župan g. Bemardis obljubil našim svetovalcem, da bo občina skrbela tudi za Standrež. Dr. sedaj pa je ostalo vse le pri načrtih in obljubah. Standrežani se upravičeno sprašujejo kai misli mestna občina z vodovodom. Potrpljenje prebivalcev je sicer veliko, pa vendar ne tako, da bodo pustili, da j,im lahko jermene režejo iz hrbtov. Gospodje občinski svetniki naj stopijo samo nekoliko v Standrež in bodo videli, po njihovi zaslugi in zaslugi njihovih prednikov najbolj zanemarjeno vas goriškega predmestja. Na glavnem trgu pred cerkvijo. tam kjer se začenja cesta v klanec proti Soči, tam je va- Ceplienie prali tam in davici Poverjeništvo za zdravstvo pri okrajnem ljud kem cdboru v Kopru razglaša, da bo v času do 10. junija t. 1. po spodaj navedenem razporedu obvezno cepljenje proti kozam in davi-cj za ves koprskj i krsj. Za otroke iz mesi dokčijo dneve cepljenja pristojni mestni zdravniki, o čemer bodo starši obveščeni p.avcčasno. K cepljenju more-j o priti vsi otroci rojeni leta 1948 in vsi otroci prvega razreda osnevne šole, kj še ni; o bili cepljeni. RAZPORED CEPLJENJA: 22. t. m. ob 14 v os ovni šoli v Borštvu kjer Se pridruži tudi šola v Hervojih; 24. t. m. ob 14 v osnovnj šoli v Pučah; 24. t. m. v osnovni šoli v K::štaboni; 25 t. m. cb 14 v osnovni šoli v Pomjanu; 26, t. m. ob 14 v osnovni šoli v Gažonu in Bare-dih; 22. t. m. ob 14 v i snovni šoli v Sečjolah; 23. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Strunjanu; 24. t. m. cb 14 v osnovni šoli v Sv Jerneju; 25. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Maliji; 26. t. m. ob 14 v osn ,vni šoli v Krkavčah; 26. t- m. cb 16 v osnovni šoli v Podni; 27. t. m. cb 14 v osnovni v Sv. Petruj 29. t. m. ob 14 v osnovni šoli v KorUh; 30. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Portorožu; 31. f. m. ob 14 v osnovnj v Sv. Luciji; 1. iunija ob 14 v rsnovni šoli v M rezi gah; 2. junija ob 14 v osnovni šoli v Šmarjah; 3. juri-ja ob 14 v osnovni šoli v Sv. An'onu; 5. junija bo 14 v osnovni š li v Cezarjih; 5. jurija cb 16 v csrovni šoli v Pradah; 6. junija ob 14 na sedežu KLO v Seme deli; 6 junija ob 14 v osnov n šoli v Dekanih; 6. -junija cb 16 v osnovni š li v Ankaranu; 7. junija ob 14 v osnovni šoli v Tinjanu; 7. junija cb 16 v osnovni šoli v Škofijah; 10. junija ob 14 v osnovni šoli v Opu. ško korito, kjer dobivajo prebivalci potrebno vodo. Tu se tudi napaja živina in ženske morajo preko živinskih odpadkov po vodo, ki jo nosijo v škafih na glavi ali pa v rokah domov., Pri tem koritu perejo tudi perilo. Ker pa voda teče iz ene sama cevi, je tu zlasti ob | suši cel direndaj. Drugo podobno korito je v južnem delu vasi, pri nekdanji gostilni Mclar. Tudi tu vladajo iste razmere kot pri prvem koritu. Gospodje svetniki, marsikatera pikra pada na vaš račun pri teh koritih in ko bi bili včasih navzoči bi vas vaščani v teh koritih prav pošteno okopali! Tega bi seveda ne storili svetovalcem DFS, ki sq občino na to že večkrat opomnili. Drugo poglavje so vačke ceste. Cesta, ki pelje skozi vas v Sovodnje in sploh vse druge ceste, ki križajo vas so v takem žalostnem stanju, kot nikoli prej. Za vsakim avtemobi-lo se dvigne tak prah, da potniki ne vidijo drug drugega. T0 se godi opoldne ob prihodu na glavni trg ko 170 otrok zapušča šolsko poslopje, ki je v neposredni bližini. Kar v vaših paradnih oblekah pridite v vas gospodje svetniki, pa boste naenkrat bel; od prahu in upajmo tudi rdeči cd sramote, ker se za take razmere prav nič ne zanimate. Zato danes Standrežani premišljujejo, ali se splača živeti v «španovij,i» z Goričani. V taki družbi še pes crkne. Iz svobodne domovine Tekmovanje za večjo obremenitev lokomotiv sprejeli tudi železničarji kurilnice v Divači Tekmovanje za večjo obremenitev lokomotiv zajema po vsej naši domovini vse večji obseg in prinaša rekordne rezultate. Uspehi Kumerja, Vojeta ter drugih je navdušil tudi strojevodje kurilnice Divača. V sebeto ob 1. uri je z diva-ške postaje odpeljal strojevodja Vrbole Anten, kurjač Pasa-rit Valerij ter kontrolni strojevodja Završnik Karol najtežji vlak na gorski progi z lokomotivo serije 28 v teži 397 ton to je 12 cdst. nad obremenitvijo. Proga, ki je bila dolga 122 km in ima 20 odst. vzpona na več odsekih do Pole, je strojevodja Vrbole pripeljal brez motenj. Cas vožnje je skrajšal za 20 minut. Istega dne in na isti progi, samo obratno iz Pole V Divačo, sta strojevodja More Ferdinand in kurjač Cerkvenik Ivan pripeljala s lokomotivo serije 28 vlak v teži 400 ton. Cas vožnje pa sta skrajšala za 50 minut. Trčmun Otroci - delovna sila V naši vasi je življenje zelo trdo. Čeprav delata o*e in mati ter tudi starejši sinovi in hčere, se pogosto dogaja, da so prisiljeni pošiljati na delo tudi otroke, in to celo še pred zaključkom šoloobvezne dobe. Dogaja se, da jnorajo otroci desetih let delati tudi po 16 ali 17 ur z očetom na polju. Zaradi takega ravnanja, pri čemer ne pade krivda tcliiko na starše, kolikor so za to odgovorne vladne oblasti, ki ne dajo ljudem v naših ter v drugih vaseh po Benečiji dovolj dela in zaslužka, so posledice med šolskimi otroci zelo porazne. Otroci si ne pridobijo nit; najosnovnejše Šolske izobrazbe. Vaščan SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Občinski delavci izenačeni v nreiemkih z državnimi V petek zvečer se je pod predsedstvom župana sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedensk; seji. Med drugimi sklepi navadne uprave so odborniki odobrili vsoto 117.000 lir za nakup platnenih pokrival za prodajne mize na zelenjavnem trgu ter 50 tisoč lir za nabavo orodja za občinski tehnični, urad. Nadalje so odborniki odobrili osnutek pogodbe, ki jo bodo predložil; ustanovi za pomoč beguncem, ki se tiče najema bivše vojašnice v Standrežu, ki jo bodo v kratkem preuredili v zavod «Fabio Filzi». V tej zvezi so odbornik; preučili možnost preselitve nekaterih begunskih družin, ki sedaj bivajo v omenjeni vojašnici, Nato so odobrili sklep za finansiranje gradbe noye osnovne šole na Rojcah. Med teun časom pa bodo sprejeli 5 razredov omenjene šole v prostore določene za zavod «Fabio Filzi». Nadalje so odborniki sklenili, da bo 29. junija običajna tombola, in sicer na dan sv. Petra in Pavla, katere čisti dobiček bo šel v korist zavoda «Od- done Lenassi«. Določili So tudi že ceno listkom, ki bo po 50 lir vsak. Cinkvina bo letes znašala 20.000 lir, prva tombola 50 tisoč lir, druga pa 10.000 lir. Ob zaključku so odborniki odobril; nekatere popravke pravilnika občinskih delavcev in sklenili, da bedo odslej ti plačani kot državni delavci. Ker niso odborniki na tej seji izčrpali vse točke dnevnega reda, so sklenili, da bedo s se' jo nadaljevali jutri ob 18.30. Darovi V Sovodnjah so nabrali za jubilejno številko Primorskega dnevnika 1.320 lir. Najlepša hvala. --------- KINO VERDI. 15: «Mademoiselle du Barry», L. Bali. VITTORIA. 15: «Argor.ski strel-; ci», J. Cagney. CENTRALE. 15: «Clovek iz Vir. ginije«, J. Mac Crea. MODERNO. 15: «Pavel in Fram čiška», O. Versois. EDEN. 14.30: «Renegati», E. Keyes. Velika množica prebivalstva in vojske je sprejela včeraj popoldne nosilce Titove štafete na Titovem trgu v Kopru. Na častni tribuni so štafeto pričakovali predstavniki JA, med temi komandant odreda JA tov-polkovnik Potočar Stane, dalje predsednik Istrskega okrožnega LO tov. Beltram, predsednik okrajnega LO Koper tov. Kralj Franc - Petek in predstavniki množičnih organizacij. Iz vseh postranskih cest v Istrskem okrožju so tekle štafete proti glavnemu cilju . Kopru. Pred mestom so se vse združile in v lahkem športnem teku pritekle na Titov trg, kjer so bile navdušeno sprejete. Na čelu štafete sta vozila dva okrašena avtomobila, za tem pa trije mladinci na konjih, eGen od . vojske, drugi od narodne za-ščite in tretji od mladine. Ko se je poleglo ploskanje, je stopil pred mikrofon oficir JA in pozdravil mlade nosilce pozdravov in voščil. Med drugim je dejal: «Dpnes pozdravljamo po vas tovariša Tita. Ko pošiljamo pozdrave tovarišu Fizkullurne priredilve v časi rojslnega dne maršala Tiia Titu, jih istočasno pošiljamo naši Partiji in njenemu vodstvu. Titova štafeta je manifestacija vdanosti našemu genialnemu voditelju, ki tako do- po morju navzdol po Jadranu dokler se ni združila z ono, ki je hitela navzgor po morju iz Ulčinja, je usmerila druga svojo pot iz Bujščine proti Kopru ŠTAFETNA PALICA KI SO JO PRINESLI TRŽAŠKI TEKAČI S POZDRAVI’ DEMOKRATIČNEGA PREBIVALSTVA V KOPER. Nedavno smo objavili, da je Zveza društev za telesno vzgojo (ZDTV) ob proslavi rojstnega dne maršala Tita dala pobudo za celo vrsto fizkulturnih prireditev. Vsi dosedanji nastopi so uspeli najlepše m na ta način povezah mladino s,, številnimi množicami istrskega ljudstva ter dali dogodku samemu tudi zunanji sijaj. Pri tem je treba poudariti, da so letos nastopile docela samostojno sindikalne podružnice s svojimi telovadnimi in športnimi odseki ter klubi ter pokazale S tem svojo aktivnost na športno-telovadnem področju m skrb za kulturno-telesno vzgojo mladine, kj se zbira v njihovih vrstah. Včeraj 20. maja ob 15. uri so pričele 'zločitvene tekme v odbojki, Nastopila s° moštva narodne zaščite iz Kopra proti ltadiofoniji, dalje moštvo Istrske banke v Kopru proti moštvu VUJA in moštvo Edilita proti ekipi prosvetnih delavcev. Danes ob 9. uri bodo zmago-vitp ekipe v odbojki odigrale zadnje tekme na našim stadionu Z današnjim dnem se pričnejo tudi tekmovanja v halincanju. Na igrišču kluba narodne zaščite se bosta spoprijeli moštvi Zadružne poslovne zveze vn odseka za notranje zadeve. Ob 11. uri bo sledila na igrišču kluba N Z tekma med moštvom odsska za preskrbo m prehrano ter Zveze primorskih partizanov. Ze ob ‘J. ur! bosta na igrišču kluba VUJA igrali moštvo VUJA in Vodovoda iz Kopra. Radioloniia in moštvo sindikalne podružnice iz Skocijana se bosta srečali oh 9. uri na igrišču v Skooi-janti Zmagovita mogtva bralo Igrala še isti dan semifinale m finale jutri v ponedeljek ob 17, uri bo tekmovanje v namiznem tenisu Igrali bodo sindikalisti RcdiafonijCi VUJA in Istrske banke. Te tekme bodo na igrišču kluba VUJA. Spored v lahki atletiki je sledeč; Danes 21. maja ob 10. uri bo na stadionu «Prv; maj» v Trstu start v teku s ciljem pri «Lovcu» (Cacciatore). Proga bo dolga 3.300 metrov. Dne 25. maja, fo je prihodnji Četrtek, pa se bo pričel v Kopru cb 14. uri na stadionu velik nastop v lahki atletiki vseh sindikalnih podružnic iz Kopra. Jutri, dne 22. maja bo v Izoli ob 17.30 nogometna tekma «Ar rigoni« protj «Ampeieji», ob isti ur; Pa v Kopru med moštvom «Stila» in tiskarjev. Torek 23. t. m. bo na stadio nu v Kopru ob 17.30 uri tek tila med enajstoricama prosve tarjev in Interevropo, v sredo 24. t. m. pa med zmagovalci v tekmi Arrigoni - Am-pelea z Adrio. Ta tekma bo v Izoli ob 17.30 uri. Istočasno bo podobna nogometna tekma na stadionu v Kopru med zmagovalci Stila-Tiskarji prot; zmagovalcu iz tekme Erosvetarji -Interevropa. Četrtek 25. t. m. bo v Kopru ob 17.30 finale med zmagovalci iz Kopra. L mu g Borba proti nepismenosti V tovarni za predelavo rib «Arrigoni» v Umagu so otvori-li tečaj za nepismene. Zečetko-ma so tečaj obiskovali samo trije nepismeni, sedaj pa jih je že devet. Tečaj, katerega vodi tovarišica Zora Kakež, zelo dobro napreduje. Podoben tečaj bodo otvorili v teh dneh tudi v podjetju «1-stra-Vino». To je nov dokaz, kako si danes naši delovni ljudje želijo znanja. Vse so bili vzeli fašisti za časa svojega rimskega režima temu ljudstvu. Danes vodi bro vodi jugoslovanske narode v izgradnji socializma. Po Titovi štafeti pozdravljamo človeka, ki je v najtežjih dneh tako dobro vodil naše ljudstvo. Mi pozdravljamo človeka, ki je tudi takrat, ko so se pojavili revizionisti tudi v vodstvu Sovjetske zveze znal obdržati pravilno in čisto linijo marksi- zma-ler.inizma. Tovariši mladinci, nosilci šta. fete! Ponesite naše pozdrave tovarišu Titu in mu povejte, da stojimo čvrsto tu na najzapad-nejših mejah in da bomo čuvali te meje tudi v bodoče. Izročite mu vse tisoče in tisoče naših pozdravov in povejte, da hočemo ostati zvesti r.ačelom, za katere se bori on in narodi Jugoslavije«. V imenu ljudstva Kopra je v italijanščini pozdravil štafeto tov. Lanza Franc, ki je me(j drugim poudaril, da Italijani, Slovenci in Hrvati občudujejo velike uspehe, ki jih je dosegla Jugoslavija s svojim petletnim planom. V slovenščini je po zdravil v imenu prebivalstva Kopra tov. Novak Dušan. . V imenu demokratičnega prebivalstva Trsta je v italijanščini pozdravil tov. Petronio Bor-tolo, v slovenščini pa tov. Turk. Množica je govornika prekinjala z vzklikanjem: Bratstvo - edinstvo. Tov. Turk je poudaril naj povedo Titu, da v Trstu živijo Slovenci, ki niso pozabili svojega jezika. «Vsi, kar nas je Tržačanov, vzklikamo tovarišu Titu: «Zdravo», je zaključil ob navdušenem ploskanju. Štafeto so pozdravili še tov. Vok v imenu mladine Istrskega okrožja, v imer.u Ljudske fronte tov. Vatovec Narcis, ki je dejal: ((Povejte tovarišu Titu, da bo Ljudska fronta koprskega okraja ostala zvesta borbi, kot je bila zvesta v najtežjih trenutkih takrat, ko je fašizem gazil po Istri. Preveč nas je stalo, da bi nas še kdo mogel zapeljati«. Po končanih pozdravih je pevski zbor zapel borbeno pesem. Štafeta bo nadaljevala pot danes zjutraj ob 7. uri proti bi.-.-ku v Rižar.-i in naprei v Jugoslavijo. Koper je bil za to priložnost ves okrašen s slovenskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo. Kakor smo že poročali sta odbrzeli letos iz Istrskega okrožja v proslavo Titovega rojstnega dne dve štafeti, in sicer prva po morju ((Pozdrav Jadrana«, Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Izročite tou. Titi tisoče lasih pozdrauou š#ho““ 1 eEžARj* - z oniiiiBo, da nomo ostali zuesli našim načelom Sprejem Titove štafete v Kopru - Štafeta iz Bujščine skozi Koper v Jugoslavijo poleg gospodarske borbe tudi borbo proti neznanju. Naj bi to _ _____ posnemali tudi po drugih to- 1 druga pa po suhem. Medtem ko varnah in podjetjih. I je nadaljevala prva svojo pot in naprej skozi Rižano v Jugoslavijo, kjer se bo priključila ondotnim štafetam. Ze v petek 19. maja ob 17. uri so posamezni odcepki štafete odhiteli iz raznih krajev bujskega okraja, ter se še ta večer zbrali v Bujah. Tako je .štafeta št. 1 nastopila svojo pot v Kostanjici irj tekla skozi vas Bele zemlje in Krašico do Buj- Štafeta št. 2 je odšla iz Poropatov in se dotaknila Marinčičev, Grožnjana in Tribana in prišla od te strani v Buje. Iz Gomile se je vzdignila štafeta št. 3 ir.- Hitela v Buje skozi Marušiče. Prav tja je prišla iz severo-vzhodne strani štafeta št. 4, in sicer iz Kučibrega, skozi Brda in Mo. mjan. Štafeta št. 5 je iz Kaštela dosegla Buje, št. 6 pa iz Savudrije skozi vas Sv. Marija na Krasu in Gamboči. Umag je poslal štafeto št. 7, ki je nadaljevala progo skozi Petrovijo, Juričane in Materado do Buj. Iz Sv. Lovreča je odšla štafeta štev. 8, skozi Babiče in Materado, iz Novega grada pa štafeta št. 9, ki je tekla skozi Bužir.ijo in Brtoniglo ter štafeta št. 10, ki je startala v Dajli jn z dotikom Fiorinov, Kovrov in Brtonigle prispela v Buje. Štafeta št. 11 je zapustila Novo vas v dolini reke Mirne in zopet skozi Brtonigle prispela v Buje. Ta kraj je dosegla še štafeta št. 12, ki je prispela prav tako iz doline Mirne in po najkrajši cesti skozi Novo vas ir.1 Brtoniglo pritekla v Buje. Pri teh štafetah je sodelovalo na stotine mladincev in mladink iz vsega bujskega okraja. Prebivalstvo Buj jih je dočakalo z velikim navdušenjem, prav tako pa so bili štafetniki tudi med potjo sprejeti s cvetjem, ploskanjem in vzkliki na čast maršalu Titu, s tem je istrsko ljudstvo dalo duška vdanosti do človeka, ki simbolizira v svoji osebi narodnoosvobodilno borbo, zmago, in vse pridobitve te borbe. Včeraj v soboto ob 13. uri je štafeta odhitela iz Buj in nesla svojo pozdravno poslanico za tovariša Tita do Sečjol, kjer jo je izročila štafeti iz koprskega okraja. Ta je hitela naprej v Portorož, Piran in Izolo ter v pravem triumfu prišla v Koper. Danes zjutraj ob 6.30 je nadaljevala svojo pot proti Rižani. Tako so sodelovale naše ljudske mr.ožice tud' pri tem slavju polnoštevilno in izkazale s tem poleg voščil za maršala Tita še posebej svoje piiznanje naši aktivni mladini ir: svojo povezanost z ljudsko oblastjo. V počastitev: rojstnega dne maršala Tita bo y prihodnjih dneh v Kopru več šahovskih tekmovanj in dvobojev. Danes, v nedeljo, dne 21. maja, bo ob 9. uri dopoldne na verandi pred kavarno «Loggia» dvoboj na 10 deskah med šahovskim moštv.om iz Ljubljane in najboljšimi šahisti Istrskega o-krožja. OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA V KOPRU bo jutri, v ponedeljek, dne 22. maja, ob 20. uri v mali dvorani gledališča. TEKMOVANJE ZA SINDIKALNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA se bo pričelo v torek, dne 23. maja, cb 20. uri v menzi št. 3. Sindikalne podružnice, ki še niso prijavile udeležbo, naj pohitijo s prijavami, ki bodo zaključene dne 22. 5. zvečer. Prijave sprejema ZDT.V v Kopru, Titov trg. Tekmovalci naj prinesejo šahe in šahovnice s seboj. Nekaj šahov ima na razpolago Šahovsko društvo za igralce, k: nimajo šahovskih rekvizitov. Sindikalne organizacije, ki razpolagajo z večjim številom šahistov, lahko prijavijo tudi več skupin po 5 igralcev. Igralo se bo po čistem izločilnem sistemu in bo v četrtek, dne 25. maja, zvečer, odigran finale tega sindikalnega moštvenega turnirja. Na čast rojstnemu dnevu tov.Tita bodo pospešili gradnjo spomenika padlim borcem Zg dolgo smo v naših dveh vaseh govorili, kako bi postavili dostojen spomenik padlim borcem in talcem. Od časa do časa smo tudi nekaj napravili, toda delo ni moglo prav oživeti. Vse sile smo namreč dali za zgraditev zadružnega doma. Tekmovanje na čast rojstnemu dnsvu marš- la Tita pa je dalo pobudo tudi za to. Pripravili smo v ta namen že več potreb-nega gradiva. Na sestanku borcev smo se dogovorili, da 'je treba ta dela pospešiti. Vsi borci s0 sprejeli konkretne naloge in jih tudi izvršujejo. Dnevno je sedaj na delu nekaj tovarišev, ki pomagajo pri gradnji. Spomenik bonto postavil; 53 padlim borcem, talcem in Pogrešanim. Na zelo lepem kr?j ) bo spominjal ljudi cbeh vasi in tudi tujce, kako velika je naše hvaležnost do tistih, ki so dal; vse za svobodo naroda. Borci in aktivisti obeh vasi se toplo zahvaljujemo ze veliki pomoč, ki smj jo prejeli cd VUJA in Istrskega okrežnega LO, da bomo lahko postavili tak spomenik, kakršnega so zaslužili in čutimo d lžn st, da ga postavimo. Obljubljamo, da bomo kot nasledniki borcev, ki so vse dali, budno čuvali in utrjevali našo ljudsko oblast, za katero so oni prelili svotfo' kri. Nobena obrekovanja ali ustrahovanja in grožnje od strani klerofašistične Italije in tako imenovanih kominformi-stičnih internacionalistov nas ne bodo odvrnile od naše "po ti gradnje socializma in izvrše. vanja enoletnega plana. Avtobusni vozni red na progi Portorož - Koper - Divača Sežana Odhod iz Portoroža 23.30, Strunjana 23.45, Izole 24.00, Kopra 0.15, Ankarana-Križišča 0.25, Dekanov 0.30 in prihod v R žano ob 0.50. Po postaniku na bloku, ki traja 30 minut, bo odpeljal avtobus naprej in bo v Črnem kalu ob 1.30, Eetri-njah 1.50, na Kozini 2.00, v Rodiku 2.20, Divači 2.30. Od tu bo odpeljal ob 7.00 v Sežano, kamor pride ob 7.30 in se takoj vrne nazaj v Divačo, kamor prispe ob 8.15 in nadaljuje vožn-jo po dosedanjem voznem redu, tako da pride v Koper ob 11.10. Ribiška zadruga v Zambratiji prispeva k proizvodnji honservne industrije Na našem izletu seno dospeli tudi v majhno, prijetno pristanišče, v katerem je mrgolelo bark in čolnov. Največja teh bark ima označko R 1 in je last krajevne ribiške zadruge v Zambratiji, kakor je tudi ime tega kraja. Želeli smo zvedeti kaj več o delovanju zadruge in na prošnjo nam je prijazni r'-, bič takoj pokazal njen sedež. Tu smo spoznali predsednika zadruge tov. Velka Emilija, ki nam je z ribičem lastno mirnostjo povedal, kako je njih dobra desetina veščih ribičev lanskega le‘ta ustanovila današnjo ribiško zadrugo. Sprva je bilo nekaj pomislekov, toda po zaslugi ljudske oblasti so dobili najprej v zakup veliko sakalevo. nato pa še barko sposobno za ribolov na visokem morju. S tem so opustili dosedanji način ribištva, s katerim se je posamezni ribič z majhnim čolnom mučil in ubijal na morju, da ie s težkočo zaausži* za preživljanje sebe in družine Tov. Volk je pripomnil, da ’e sicer vsak začetek težak, da se pa vsi ribiči zadruge v Zair.-bratiji zavedajo, da 80 osnove njihovega delovnega kolektiva zdrave in čvrste, da so na Pra' vi poti in da bodo zato zmagali jn uspeli! Posamezen rilaio ni več prepuščen samemu sebi da si zasluži kos kruha, danes je poveza^ z mnogimi drugim:. ki zasledujejo isti cilj ir, ticer-delati za napredek svoje ribiške zadruge m si s tem ustvariti boljše gospodarske P*>go>: Pri tem pa uživajo vso pvdp > rf> ljudske oblasti, ki 'Vrti za opremo njihove barke, za od kup blaga, poleg tega pa jim priznava razne priboljške pri prehrani. V zvezi s tem so nam pokazali ribiči velika vretena močne vrvice, ki jo potrebujejo, če hočejo imeti večjo in bolj odporno sakalevo. Ta vretena so prejeli ribiči od tvrdke «Rit>a» katerj prodajo ves svoj ribji lov Za tem smo si v QTUžbi ribičev ogledal; zadružno barko R 1. Zadošča] je en saiin pogled in spoznali smo, da skr- bijo naši tovariši za svoji, barko, da vladata na njej čisteča in red. Nanjo gledajo z zavest, jo, da jim ona predstavlja sredstvo, od katerega je odvisen gospodarski prospeh zadruge, njih samih in njihovih družin. Zato smo razumeli ribiča, ki je z obale zapazil neko pomanjkljivost, pa je skočil na krov barke in ob pomoči neka-terih tovarišev popravil napako ter tako preprečil moiebit-nr okvaro na visokem morju. Ta primer nam istočasno priča, kako so neosnovani vsi pomisleki, ugovori jn zatrjevanja tistih, ki v nameri, da prikujejo svoje osebne interese neprestano navajajo, da je uspavanje v zadrugi nemogoče, češ ker nima posameznik nobenega interesa na prospevanju za druge, da tam nj nikogar, ki b; zadostno skrbel za produkcijska sredstva, za orodje in po-debno. Pri tem seveda zatrjujejo, da je gospodarski uspeh mogoč samo tam, kjer stoji za delavcem neizprosen gospodar k j /,fs>eduje edinole svoje ko-h zna zato izrabiti silo delovnega človeka tei pazi na to. da se mu ne kvari orodje itd. Tov. Stokovac, ki ima v zadrugi funkcijo poveljnika barke, je dejal: «Cim večji je ribolov, tem več korist; ima tudi posameznik. Lov razdelimo namreč na 17 ozdoma 18 delov, od katerih odpade 11 dele-ležev na 11 ribičev, ki so včlanjeni v zadrugi, ostanek 'o-va Pa uporabimo za popravila barke, investicije, nakup potrebnega materiala. — Iz tega razloga pazimo na barko, orodje, ker prihranimo izdatke zadrugi in povečam svoje lastne deleže.« Kar pa je glavno, ribiči v zadrugi delajo in živijo v slogi, tekmujejo pri delu v sociali-stičnem duhu in zanosu ter si ne delajo nobene konkurence. Zlastj pa jih ne izkorišča kapitalist, ki jim je preje postavljal sramotne odkupne cene, ne zmeneč se za gospodarske in socialne potrebe ribičev, ter izigraval ribiča proti ribiču! Za- družništvo je s pomočjo ljudske oblasti pokazalo ravno ribičem izhod iz slepe ulice, v katero sla ga privedla konkurenca kapitalističnega trga in pomanjkanje produkcijskih sredstev. Vse to ga je preje tlačilo k tlom, ga obsodilo na bedno životarjenje brez upanja na boljšo bodočnost. Danes je ravno tem v zadrugi strnjenim ribičem omogočeno, da si zagotovijo s svojo lepo barko in sakalevo človeka vredno življenje. Hkrati pa prispevajo k preskrbi naše konservne ribje industrije, povečanju splošne produkcije, izvedbi plana, kar gre po njihovih lastnih koristih še posebej v dobro skupnosti! Buje Javno kopališče gradijo Nedaleč od zadružnega doma ob cesti, ki pelje v Krašico, gradijo javno kopališče. Dela so se pričela v marcu in kaj- dobro napredujejo. Računajo, da bo kopališče pod streho v dveh mesecih. Takoj na to bodo pričeli z notranjimi deli. Postavili bodo 12 pršilnikov in 4 kopalne kadi. Tudi gradnja tega kopališča je dokaz, kako skrbi ljudska oblast za tistega, ki dela in v polni meri zasluži to njeno skrb. Pri gradnji kopališča se posebno odlikujeta zidarja Burič Marko in Zankola Bertolo iz Savudrije ter pomagača Mako-vac Josip in Buflon Gildo. tako Planinsko društvo v Kopru Jamo “ bo priredilo v soboto, dne 27. maja in naslednjo nedeljo skupinski izlet v Brda (Vipolže), združen s prostovoljnim delom: obiranje češenj. Odhod iz Kopra v soboto ob 13.30 in povratek v nedeljo zvečer. Prijave za izlet sprejema do torka 23. maja zvečer tov. Stane Strah, sodnik okrajnega sodišča. ■■■ / / ZA PRAVICE naših otrok in našega naroda Prisluhnili smo pripravam jugoslovanskih žena za ((teden matere in otroka«. Spremljamo jih v njihovem snovanju in delu. Veselimo se z njimi zdravja in napredka njihovih otrok. Toda vse to nam Se bolj odkriva naše gorje, srce se nam krči od bolečine in roka se sama stiska v pest. Prav v teh dneh smo priča novemu poizkusu strašnega raznarodovanja, ki smo mu bili izpostavljeni dolgih petindvajset let in ki nam je pustilo marsikatero odprto rano. Zdi se nam, kot da bi se povrača-la, kot da bi hoteli nekateri vse tisto, kar je ležalo kot svinec nad nami, priklicati nazaj. Niso jih izmodrile petindvajsetletne izkušnje zatiranja in zapostavljanja našega naroda tu na Tržaškem in V vsem Primorju in Istri. Tudi takrat se je pričelo s slovensko šolo. Njej so bili namenjeni prvi udarci. Pred šolsko poslopje na Akvedotu sp znesli šolsko opremo, kataloge, knjige, zapiske, da hi izginilo to gnezdo s’čavov iz središča mesta. Po tem so postopoma ukinili slovenske razrede, z enim samim mahom uničili naša prosvetna društva, zajezili skoraj popolnoma naš tisk. V njihovih rokah je bila oblast in moč. Spretno so jo porabljali zlasti proti nam Slovencem. Po porazu, ki ga je italijanski imperializem utrpel v zadnji vojni, se je zaradi narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in tržaškega delovnega ljudstva marsikaj spremenilo. Njegove težnje pa so ostale prav take, kot so bile. Ker jih ne more uresničevati, tako kot jih je hotel uresničevati v dobi fašizma, je izbral daljšo pot. Njenih izhodiščnih točk je več, najpomembnejša med njimi pa je zopet slovenska šola, v kateri se vzgaja in dorašča naša mladina. V Italiji se pripravljajo zanjo počitniške kolonije- Morda štiri tedne, morda pa tudi več naj bi preživela tam, naj bi pozabljala svoj jezik in vsrkavala mržnjo do njega. Taka naj bi se potem vrnila v Trst, kjer naj bi se vpisala v italijanske šole, kjer bi jo sčasoma postalo sram svojega slovenskega porekla. V tem raznarodovalnem procesu bi postala nositeljica istega imperializma ter njemu nič več nevarna. Število otrok v slovenskih šolah pa bi se postopoma zmanjševalo in nekega lepega dne bi oblast ugotovila na svoje veliko veselje, da te niso nikomur več potrebne. To so tisti končni cilji raznarodovanja Slovencev, za uresničenje katerih je italijanski imperializem nadvse iznajdljiv v izmišljanju novih metod in trikov. Slovensko ljudstvo na Tržaškem ga do potankosti pozina v vseh njegovih odtenkih in se mu bo danes z isto silo in zanosom uprlo, kot se je upiralo vsa fašističnena leta. Vprašanja raznarodovanja naših otrok pa bo odprlo oči tudi marsikateri zapeljani materi, ki še ni utegnila razmisliti, kaj je kominformizem in »Delo« in kaj je Slovenska demokratska zveza in aDemokra-cijaii. Vodstvo enih in drugih ni še našlo besede, s katero bi se izreklo proti temu raznarodovanju. Kominformisti v svojem izdajstvu slovenstva moledujejo za slovenskimi vzgojitelji v mešanoitalijan-sko-slovenskih kolonijah, čeprav dobro vedo, da bi tudi s tem ne bilo ničesar doseženo in da bi tudi to ne moglo zajeziti raznarodovanja. »Demokracija« previdno molči. Njen molk razumemo, samo če pomislimo, kako se je s kominformisti znašla v tržaškem vprašanju in blatenju Jugoslavije na isti črti, in tako se s tihim pristankom znajde na isti črti v vprašanju kolonij v Italiji, ki je samo sestavni del prvih dveh vprašanj. Dejanja govorijo, kdo brani pravice našega naroda na Tržaškem in z njimi vred vsega demokratičnega ljudstva pred imperializmom, kdo se bori proti izkoriščanju delavskih žuljev in njegovi agresiji in kdo jih zapravlja v korist imperializma. Naše žene in matere sodijo politične voditelje po dejanjih. V kolikor se vse tega še ne držijo, ker jih je komintor-mizem ali pa lažna demokracija preslepila, jih bodo dejanja sama k temu prisilila. Tej železni logiki se ne bo nobena izognila. Naši otroci, naša bodočnost Trije otročički 50 oni dan | šajo s svojo dvatisočletno kul-1 z imenojn «eeuli» izgubljajo po vzbujali pozornost in sočutje I turo. Največji zločin je bil tržaških ulicah in rastejo s so-vseh mimoidočih. In teh ni bilo storjen nad onimi tremi malčki vraštvom v srcu qq Jugoslovan-malo, ker je bilo ravno pcipol-1 in nad mnogimi drugimi, kilskc zemlje in njenega novega dan. Vsi trije so se podili okrog mizic velikega bara, na širokem .pločniku Ulice Carduc-cj v Trstu. Največji med njimi ni presegel mnogo nad pet let. Zaradi kratko ostriženih las, drobnih obražčkov, umazanih lic, se ni moglo dognati, so ti trije fantki ali tri deklice. Oblhkca dolga do tal ie zakrivala bose nožiče, ki s; jih majhne In drobne videl, ko je veter privzdignil lahka krilca. Gostje so jih napivali s sadnim sokom pa tudi s pivom. V razigranem razpoloženju so malčki peli in plesali. Okrog njih se je prav kmalu zbralo mnogo občinstva. Ta iim je stisnil v rečico bonbonček, oni denar in tretji spet češnje, dokler se niso neki gespe zasmilili in jih je odvedla s seboj. «Esuli— da Fiu,me», je «lo ponovno mimo mojih ušes. «Poverini»; so ponavljali nekateri in se z neokusnimi, žaljivimi besedami znašali nad Jugoslavijo. Odšla sem tudi jaz in sem razmišljala % krivičnih žaljivkah šovinistične reakcije. Kako dobro bi bilo na rodni zemlji onim trem malčkom, četudi italijanske narodnosti. Ljudska oblast ne pozna narodnega sovraštva, ena daje vsem enake pravice in enake dolžnesti v Vsakem pogledu. Ce bi tržaški kričači vedeli in videli, kako je v socialistični Jugoslaviji poskrbljeno za zaščito matere in otroka, bi se svojega nazadnjaštva sramovali zlasti zato, ker se ob vsaki priliki in povsod pona- jih je fašistična propaganda izvabila iz rodnega kraja, iz države, ki ji je bodočnost mladine prva in največja skrb. Izpeljala jih je *n jim ne nudi drugega kot gorje, glad in cesto. Svoje dolge roke ie iztegnila tudi po tujem. Z laskavami besedami izvablja k sebi še našo deco in ji pripravlja celo kolonije na zemlji raznarodovalne «madre patrije«. S tem hoče pokazati svojo veliko socialnost, a strenu le po naši krvi, zato hoče še mlada srca naših malčkov zastrupiti z mržnjo in sovraštvom do lastnega naroda. Naše ljudstvo, ki je že občutilo fašistično socialnost, se. je odreklo zahrbtnemu vabilu in odločno odgovorilo z «ne». Zakaj bi naša mladina hodila drugam, ko ima svojo domovino, katero je dolžna v prvi vrsti spoznavati? Prihodnji teden bo v sociali, stični Jugoslaviji «Teden matere in otroka«, ki se bo vršil pod geslom: «Naši otroci, naša bodočnosti). Vse organizacije se bodo še z večjo vnemo zavzele za oba, za otroka, ki mora biti zdrav, močan in lepo vzgojen in za mater, katerj je treba nuditi vse potrebno zg časa nosečnosti in poroda a pri sodelovanju v izgradnji socializma, po-mcč s tem, da. otrcke odda čez dan v jasli in domove, kjer so deležni najlepše nege .V dečjih ustanovah, ki jih je Jugoslavija izgradila po osvoboditvi, je dovolj prostora tudi za one tri malčke in toliko drugih, ki se ljudstva, ki je največje zagotovilo zmagovite bodočnosti jugo. slovanskih narodov. S. Kako m n delavska družina kaj nudi svojim otrokom «K(ij na j storim s tem denar, j čun, da ji ta kreditira za na-1 skupaj denar. Ni čudno, če je jem?» se delavčeva žena vpraša, ko ji mož konec tedna izroči svoj pičli zasMzeK. Mnogo si s tem res ne more pomagati. Trgovcu mora dati nekaj na ra. KER SE JE STARE RAZVADE TEŽKO OTRESTI, BI SE DALO SODITI, DA BO MLADI MOZ, KO ODRASTE, STRA. STEN KADILEC DISECE SMOTKE ALI PA CELO PIPE prej. S tem kar ji ostane, mora preskrbeti družino z najpotrebnejšim. Da se laže preživljajo. je marsikatera primorana, da ši še sama poišče primeren zaslužek. Poglejmo, kaj dobi delavec iz ladjedelnice Sv. Marka, Lloydovega arzenala, Strojnih tovarn Sv. Andreja in drugih tovarn v Trstu, na petnajst dni, ker se plače tako računajo. ' Vzemimo povprečnega delavca, ki‘ ima ženo in pet otrok. Prvi teden dobi na račun 7.000 lir, manj k°t 14.000 lir. Tako sedaj, ko mu še vedno nekaj odtrgajo za živila, ki jih je dobil v zadrugi za Sasa zadnje stavke. V to vsoto so seveda vračunane družinske doklade. Ko pa je bilo manj dela. je dobil tak povprečni delavec z isto družinsko doklado, prvi teden 5.000 lir ng račun in drugi teden saldo v znesku okoli 7.000 lir. Kaj naj tržaška delavsica družina s tem denarjem nudi svojim otrokom? Na to vprašanje je res težko dobiti odgovor. Kaj naj nudi? Prav gotovo ne mnogo, ker z denarjem, s katerim razpolaga, mora žena biti že kar umetnica, da nabavi res najpotrebnejša živila in ne naredi prevelikih dolgov. Dolgove na vsak način dela vedno naprej, kajti tržne cene so tako visoke, da bi za tako sedemčlansko družino ne bilo dovolj niti dnevno 2.000 lir, če bi se Hotela pošteno preživeti. Otrokom se lahko le malo nudi. Iz starih moževih hlač, če so seveda le malo dobre, mora delavčeva žena šivati dečkom obleke, iz njenih kril pa hčerkam. Za novo blago ni denarja. Le za silo oblečen in obut hodi otrok v šolo in. kar se nabave zvezkov in knjig tiče, le s težavo iztisne O BORIS OREL STAREM SLOVENSKEM PLESU Ljudski ples predstavlja v slovenski etnografsko folklorni znanestj eno najmlajših panog, namreč v tem pogledu, da smo se zanj pričeli resneje zanimati in ga sistematično raziskovati prav za prav šele v predvojnih letih, V mislih imam MaroltoVe narodoslovne študije: 1. Tri obredja iz Ziljske doline, 2. Tri obredja iz Bele Krajine (z razpravo B. Orla o »motetu»), predvsem pa razne folklorne festivale: Festival slovanske glasbe in slovanskih narodnih plesov 1- 1934 v Ljubljani. Koroško-ziljski dan 1- 1935 in Belokranjski dan 1.1936 v Ljubljani, festivala narodnih plesov in obi. čajev 1. 1939 v Mariboru in 1. 1940 v Metliki itd. Ti festivali so nam prikazali vrsto ljudskih plesov iz raznih slovenskih predelov ter ovrgli trditev, ki jo je bilo med nami pogosto slišati, češ da Slovenci nimamo svojih izvirnih ljudskih plesov. Na teh festivalih sme se lahko prepriča li, da poglavje ljudskih plesov v ni>i folklori le ni tako borno, kot se marsikomu zdi na prvi pogled. Kakor piše F. Marolt v lanskem Obzorniku, je Glasbe-no-narodoptsni institut v Ljubljani zapisal in zbral do okupacije okrog 250 slovenskih ljudskih plesov z melodijami. Po osvoboditvi nadaljuje Glasbeno . narodopisni institut s svojim znanstveno-zbiralnim delom in lahko pričakujemo, da se bo LJUDSKEM Med prastare, preproste ljudsko plesne oblike prištevamo predvsem razne obhode vzhed-no-štajerskih Kurentov in pustnih oračev, ziljske Pjerhte, be. lokrajnskega Zelenega Jurija in njegovih spremljevalcev y slovenskih ljudskih običajih. Podoba je res, kakor da so vsi ti več ali manj bučni obhodi brez-lični, vendar je še danes mar- Vrtcu je bil bržčas podoben davni slovenski ples «ovrteni-cu», kolo, ki je danes popolnoma pozabljeno. Zadnje skromno izročilo o lem plesu je ohranjeno y slovenski pripovedki o knezu Artuiji, ki jo je zapisal pisatelj Josip Jurčič. Ta pripovedka se namreč začenja takole: «V starih časih je stalo na kraju sedanjega Virja Dri Stič- aikje v njih mnogo svojstvene- veliko mesto. Tam kjer še ga ritma, mnogo določnega poskoka ali slovesno - obrednega koraka. Naša naslednja, a že višja razvojna ljudsko-plesna oblika je ples v krogu, to je kolo. Kadar govorimo o staroslovenskem kolu, ne smemo prezreti dolenjskega «l> rtca», k: je v marsičem zelr. podoben metbškemu obrednemu kolu. Zadnjo zbledelo ostalino dolenjskega vrtca, ki utegne segati celo v predsloven-sko dobo na našem ozemlju, najdemo v nečnem božjepotnem obhodu na Zaplazu in na Žalostni gori Pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer so pred leti odkrili keltsko grobišče. Romarji pod večer pred romarsko nedeljo «vrtec igrajo ali ravna-jo». Vrtec, to je nekakšna ro- število naših starih, danes več | marska procesija, ki se «naprej ali manj že pozabljenih ljudskih plesov nedvomno še povečalo. Pri ljudskem plesu razlikujemo obliko, riteni, melodijo, naziv ter vsebinski smisel. V tem prigodniškem in nepopolnem sestavku se želim na kratko dotakniti nekaterih starih sloven-skih ljudskih plesov in iger samo glede na njih vsebinski smisel in obliko. pomika Po mnogih ovinkih, kakor ji.m načelnik kaže«. Ta načelnik in mnogi ovinki so v božjepotnem vrtcu zelo važni. Tako načelnik spominja na belokranjsko vojarinko ali na grškega predplesalca. ovinki pa nis-i nič drugega nego zavoji v metliškem kolu. Romarske obhode po navadi zaključijo s plesom. dandanašnji dan stoji gaber je, se je sprehajala virska gospoda. Ob gomilah, ki leže tam in so sedaj prerasle s hrasti, je imela gospoda vrtiče; napravljala jih je pa zato tako okrogle, da je plesala po travniku okoli njih starinski ples «ovrtenico». Pravo podobo dolenjskega vrtca pam dobro odkriva «me-tliško obredno kolos (Bela Krajina). 'Značilni plesni liki metliškega kbla, kakor tudi deloma vrtca, so različni kačasti zavoj; in odvoji, krogi, verige, polži. Kolo, krog, polž ter razni zavoji pa so stari magično-sim-bolnj elementi, so prastari ornamenti, ki jih zasledimo že v bronasti dob; in ki obenem vidimo v njih gibalne osnove plesa. Tudi vzhodneštajerski prleški «člndarus moramo navsezadnje uvrstiti v skupino vseh teh starih plesov, ki smo o njih zgoraj govorili. Mnogo bolj v plesno igro kot v pravi ples spada belokranjski «most», ki ima svoje sorodnike skoraj povsod po svetu, med drugim pa še prav posebn0 v znani otroški igri »trden most«. V plesni igrj »most« je osrednje važnosti stvarna in osnovna po- doba mosta (vrata, preden-, od- prtina), v tesni zvezi s lem pa je nadvse pomembno glavno mostno dejanje- skoz iti, skoz hoditi, skoz teči. Vsa ta dejanja so stara zdravilna sredstva in posebna čarovna dejanja, s katerimi se, je skušal davni preprosti človek ubraniti zlih duhov. rešiti se začaranosti jn podobno. Lezenje skozi votle, kam- zlast; pa na svatbah, dalje «vi-niško kolo«, kfse igra o božiču, «adlešičko kolo«, »bojarvško kolo«, itd; ObadVa- kola, viniško in adlešičko, označuje kasnejša razvojna stopnja obrednega kola, na kateri se je prvotni krog kola razbil v plesne skupine ali pare, ki Pa »e nadalje plešejo v krogu. Tu sem rfioramo uvrstiti — vbuzetsko kolos, ne, drevesna okna, precepe, vo- i istrsko kolo «balun», razne tl© zemljo itd. je prestara ljudska čarovnija, ki so jo že v zgodnjem srednjem veku prekleli mnogi krščanski svetniki in duhovniki. In dalje: Rusi poznajo posebno igrp «vrata»: dva igralca Si podasta roke in jih dvigneta kvišku. Skoz; vrata gredo pojoč ostali igralci. Branilca vrat vprašata: «Kaj nam dajete?« Odgovor se glasi: «Majhnega 6troka». O tej igri domneva ruski narodoslovec Kagarov, da Im a za svojo os-novo praznik iniciacije, t. j. obredno slavje prehoda iz ene dobe v drugo, praznovanje zrelosti mladeničev in deklet, o-bred slovesne razglasitve otroka za odraslega. Potemtakem igralci v ruski igri »vrata« prikazujejo v resnici svoje lastno preroienje v zrelega mladeniča ali fanta. V luči tako pojasnjene ruske igre «vrata» dobiva vsekakor belokranjska igra emostt, svoj pravi smisel in pomen. Razen «mosta», metliškega in črnojneljskega kola pa je ohranila Bela Krajina še drugih plesov: «poljansko kolo«, ki so ga .svoj čas plesali na vse velike praznike po večernicah, prekmurske plese (šamrjankav, etkalečkas, stočakp, «ioštarska>> itd.), beneško-slovensko «re-zijank0» ter med drugim končno koroško-ziljski «visaki rej«. eVisoki rej« ( = raj) še dandanes izvajajo v Ziljski dolini na Koroškem. Svojčas ie bil rej povezan s kolektivnim obrednim snubljenjem pod lipo. Ob tej ugotovitvi pa Se moramo zavedati da je obredno snubljenje sicer zelo star, a prav gotovo ne prvotni običaj7"0 prvotnem smislu ziljskega visokega reja P.a lahko danes samo domnevamo. Matija Majar Ziljski, ki je v 19. stoletju župni-koval v Gorjah y Ziljski dolini, piše med drugim, da so za njegovih dni «rejalj pod lipo še v Kobaridu in na več krajih na Goriškem«. Brez dvoma se je visok j rej močno spreminjal. Vse te poskočnice, razni potrkan; plesi, pozneje pa polke in valčki, so seveda povzročali, da je stari ljudski ples vedno bolj izgubljal svojo prvotno podobo ter naposled postal Je ;c ples posameznih parov, ki povsem pogreša davne skupnosti in povezanosti, zlasti pa starega praznoverskega smisla. otrok delavca, pa čeprav ie še tako nadarjen, primoran opusti, ti študiranje in se oprijeti kakršnega koli dela, da še sam pomaga družini preživljati mlajše brate in sestre Z e v rar,i mladosti je otrok delavca prepuščen sam sebi. Mati hodi na delo, ali pa tava okrog za povoljnejšimi cenami kar ji vzame mnogo časa. Na ta način si pomaga da laže izhaja z denarjem. Takih je v Trstu vse polno. Slabo oblečene jih vidiš, na cesti pred hišo sedijo na pločniku in se igrajo. Koliko morajo ubogi tržaški de. lavski otroci požreti prahu, ko liko bolezni in umrljivosti izvira iz tega. V Jugoslaviji imajo matere zanje otroške jasli in domove igre in dela. Seveda bo marsikatera rekla, da imamo tu. di tukaj otroške vrtce. Imamo jih, toda vsaka mati nima možnosti, da da otroke v vrtec, ker je teh vse premalo, ali pa so predaleč, in nima časa, da bi čakala do S ali 9, da bi otroka napravila in ga tako daleč peljala v vrtec. Mora po delu ali opravkih. Marsikatero je sram. ker nima, da bi otroka pošteno oblekla in vsaj za silo obula. So pa še razni drugi vzroki, o katerih bomo tudi še obširneje razpravljali. Poglejmo, kaj lahko še nudi delavska družina svojim otrokom. O preskrbi smo že govorili, o šolanju tudi, še na šport se moramo ozreti, zanj je potrebno veliko denarja in tega delavec nima, zato tudi ne more nuditi otrokom ničesar. Ce bi tržaški delavec imel vsaj možnost, da svojim otrokom. da primerni poklic, pa tudi ta možnost je zelo omejena. Strokovnih šol, v katerih bi se otrok usposobil za življenje, ni, zlasti za dečke ne. To so problemi žene, ki se ms tičejo, ms, žene in matere, in. na katere moramo misliti. Vsaka bi za svojega otroka rada storila vse, da bi mu bilo življenje lepo. Kako naj to stori? Tako, da se bomo borile, skupno borile, ker le v skupnosti je moč, da bodo naši možje zaslužili toliko, da ne bomo samo naše otroke prehranile in oblačile, ampak jim tudi nudile to, kar bi moral imeti vsak otrok, to je pravico, da se svobodno in v zdravju razvija. Nočemo. da se danes sindikalna organizacija zanima le za jugoslovansko področje Tržaškega ozemlja, organizira stavke proti «nekemu terorizmu, ki' si ga izmišlja, da odvrača delavstvo od Prave borbe. Proč s takim vodstvom, ki vnaša v ES šovinizem in oportunizem, proletariat drži v temi in ga usmerja v napačno smer. Hočemo vodstvo, ki se bo pobrigalo Za nas. da se bomo otresli dolgov in se bodo naše družine pošteno preživljale. Za to naj se borijo ES ne pa proti istrskemu področju, Sotrudniki ! Čitatelji ! Prispevajte članke za jubilejno številko ((Primorskega dnevnika«, ki bo izšla sredi tega meseca ob peti obletnici izhajanja našega lista ! Opišite najvažnejše in najpomembnejše dogodke iz borbe in dela našega gibanja! kjer vlada ljudska oblast, ki si jo je delovno ljudstvo s krvjo boril priborilo, in kjer ima delavec glavno besedo, kjer ni brezposelnost in se načrtno gospodari. Zapomnijo naj si današnji sindikalni voditelji, kot so Ra-dich itd., da se pošteno delavstvo ne bo dalo slepiti po njihovih nakanah in jih bo za taka dejanja sodilo. Take stavke, kot jih oni nameravajo organizirati niso delavskemu razredu pogodu. Zadnja polurna stavka, ko se je stavkalo skupno z gospodarji in dobilo zato še plačo, je bila za vodstvo današnjega sindikata le sramota. Bila .ie tudi edinstvena o zgodovini proleta. riata. Tudi me žene bomo napravile vse, da bodo take vaše mahinacije že naprej obsojene na neuspeh. OBJAVLJA ČLANKE O POLITIČNEM, GOSPODARSKEM IN KULTURNEM ŽIVLJENJU JUGpSLOVAN SKIH NARODOV. JE ZELO PESTRO OPREMLJENA 5 FOTOGRAFIJAMI, BARVNIMI REPRODUKCIJAMI, ORIGINALNIMI SLIKAMI IZHAJA ŠTIRIKRAT NA LETO. Izšla je zimska številka revije v angleščini, fran' coščini in srbohrvaščini. Ta številka je posvečene veliki razstavi srednjeveškega slikarstva in P“‘ stike, ki je bila odprta ' v Parizu, ter prinese niz barvnih reprodukcij fresk in reprodukcije “ skulpture ter arhitekture srednjega veka Uvodnik je napisal književnik Miroslav Krleža. Obenem po-, javlja revija članke o elektrifikaciji in o kulturna preteklosti ter sedanjosti Jugoslavije. — Naslečnje številka revije bo izšla junija t. I. v angleščini, francoščini, nemščini in srbohrvaščini. Cena jesenski številki je 5 sh (angleških šiliDl0^.' Cena zimski številki je 7 sh. Poštnina za eno številko: 3 sh. Poštnina za dve številki: 5 sh. REVIJO I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuniiiiiiii11111 LAHKO DOBITE PRI DIREKCIJI III TRGOVINA Oglejte si zalogo Ulica Vasari 10 Lut hi. dot iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RECSIII NOVI M B.U. za vezenje, krpanje, obšivanjeL kenj, prišitke gumbov, čipke, cir, kaste šive. Ta dela se izvršujejo^ okvira. Pouk za ve ŠIVALNI STROJI na indust p n TULLIO lok za čevljarje in krojač^ . PRODAJA NADOMESTNIH K,, - 1II LOV — RADIOAPARATI naj1* ših znamk NA OBROK TRST, Ul. C. Battistl št. 12, tel. «5-33 TRZ1C, na |^ prišel domu? Sem že mislila, i ljudje, ki so večkrat gledali, da si popihal s kako Putifar-1 kako je Gavžnik jemal življe- ko —« nje revnemu grešniku, so pri- »Kaj pa je —?» je vprašal ne-, čali, da niso nikoli take mno- dolžno. SPISAL: Tako neslavno se je končalo pričevanje Marksa VVulffinga! Od tistega dne je bil izginil, da niti lastni ljudje niso vedeli, kam. — Pa še nekemu drugemu se je slabo godilo tisto popoldne. Takoj ko se je prebralo škofovo pismo, je hitela Rozalija Frue-bergerjeva po najbližji stezici proti domu. Sodniki, za katerimi sem hodil tudi jaz, pa so polagoma z množico prikorakali na trg ter se ondi ravno pred Fruebergerjevo hišo med sabo poslavljali. Stari pl. Frueberger se je poslovil od vseh in kar videlo se mu je, da Je zadovoljen sam s sabo in s častjo, ki mu je šla kot asesorju. Nič hudega sluteč je stopil v vežo svoje hiše. »Glej, glej,« — ga je sprejela lastna žena — asi vendar še Pa stara ni dobila časa, da bi bila odgovorila, ker se je mlada Rozalija prikazala na bojišču. »Ne veste, mati, — kar nikamor si pogledati nisem upala, tako me je bilo sram! Pomislite, naš oče je hotel, da bi jo slekli in da bi Jo on preiskal po vsem nagem telesu —# Spustila se je v silen Jok. Stara pa ni jokala, ampak na tak strupen način je ozmerjala svojega moža, da Je stari Frueberger kar hitro zlezel v stransko sobico. Tako Je Bog še tisti dan kaznoval oba najhujša nasprotnika naše Agate! XIII Se enkrat zapišem, da Škofja Loka nikdar ni videla takih dni kot tedaj, ko so sodili Agato Schvvarzkoblerico. Najstarejši da jih prešteti nisi mogel. Prebrisani prekupci so se zagne-zdili v te roje in vsak nič so drago prodajali. Med tolpo se žice oblegale mesta. Za vse ni I jih je mnogo tolažilo, da Jutri bilo prostora v hišah in naj morda voda ne bo skalila vese-se jih Je po gostilnah in pri j ija, da jo jutri morda le sežgo znancih spravilo kolikor največ j ali pa ji vsaj vzamejo glavo, mogoče. Po trgu jih Je kar mr- ' Mnogo jih je lahko zaspalo v golelo, ki so bili brez preno- j tem upanju! Tak je človek; člšča. Pivničarji so takoj posko- j vsak ima v svoji duši kot, iz čili s svojimi cenami mesarji so neprestano pobijali živino in klali drobnico, da si menil, da si zašel v tabor velike armade, za katero je treba pripraviti zadostnega provianta. Pri vsem tem ni hotel nikdo proti domu in naš hlapec je prav posebno klel, ko je moral s konjičema na Visoko nazaj, ker z Jurijem nisva vedela, koliko dni nama katerega priteče nekaj prijetnega škodoželja, če je zagazil bližnji v nesrečo! Jedlo se je, pilo se je in, če so se lonci izpraznili, so se nasuli in znova pristavili k ognju! nje je zaspala in Je spala do ranega Jutra, prav kakor bi pričakovala veselega dne in ne mrzle smrti v vodi ali pa še celo vroče smrti na grmadi. — Okrog devete ure in še prej je začelo občinstvo spet pritiskati v mesto in po trgu se je trlo radovednežev kakor prejšnji dan. Tedaj je prišel z grada gospod Joannes Franci-scus. Cez rdeče obšiti talar si je bil oblekel beli koretelj, rdečkasto kapo je nosil na glavi, okrog vrata pa široko štolo. Takoj se je raznesla novica, da hoče sam presvetli škof izpo- Agato so zaprli v mesimo hi-1 vedati Agato Schvvarzkoblerje- šo. Niso Je zapustile ne mesarica, ne pekovka, ne mati Bergantova in tudi ne druge dobre ženice, ki so trdno vero- bo ostati v Loki. Ali ljudstvo [ vale v nedolžnost dekletovo. si je vedelo pomagati: naselilo se. je po njivah in senožetih ter prenočevalo pod milim nebom. Ko se je ulegla tema po Cvrle so, pekle so in tudi sladkega vina so ji kuhale, tako da je Agata sedela kakor pri svatovski mizi. Pa ni mogla veliko ravnini, Je gorelo ognjev okrog l Jesti. Le malo Je okusila jedi, Puštata.in okrog Kamnitnika, I veliko pa je jokala; navsezad- vo. Skof sam Je hotel našo Aga. to pripraviti za oni svet ter ji oprati z duše grehe, če jih je kaj imela. Takega odlikovanja v Škofji Loki še ni bil nikdar nikdo deležen in sam Fuehrn-pfeii mi Je pozneje pripovedoval, da se tudi v najstarejših pisarijah, katerih je na gradu obilo, ne bere, da bi bil fray-sinški škof kdaj podelil kake- mu podložniku zakrament sv. pokore. Dolgo jo je izpovedoval. Kaj sta govorila, ne vem; o tem ni vedel nikdo ničesar, kar je umljivo. Tudi Agata mi o tern, kolikor časa živim, ni črhnila trohice, ali tudi povpraševati sl Je nisem upal, dobro vedoč, da mi ničesar ne bi povedala. Ob devetih je zapet veliki zvon pri Sv. Jakobu. Kratko je pel, a žalostno je pel, kakor poje mrtvaški zvon. V blisku je bil trg na kolenih in videl sem stare može, da so si otirali oči. Med klečečimi Je počasi prikorakal prošt Urh in Boga Je nosil v rokah, ga vzdigoval ter blagoslavljal ž njim tiste, ki so molili. Spet izjavljam: takega obhajila se ni bilo na loškem trgu in ga gotovo ne bo, dokler bo stalo naše lepo in bogato mesto, ki je najlepše, kar jih šteje naša kranjska dežela — Ljubljana Je morda še lepša. Nadaljevanje sledi Mizarji podjetniki Deske kot>e, miive *".«(<- "SI tre' kmetovalci! $ ,etan* šče, furnir, parkele ->«di najugodneje -1 izdeluje ženske ter otročke oblcK*cC p cenah. Naslov na u . sv. Frančišk « « m - Telefon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska St. ?3-38 UREDNIŠTVU: ULICA MONIELC , > • QI!iaS0V. za vsak mm višine v Sirim l stolpe«, trgovski 60. flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI: od 8.30-12 In od 18-18 . Tel. 29-477 Cene oglasov. « vsak ^ ^ ^ ^ og)asov pQ d,n Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-ll., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.30. mesečno . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlši*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — lia Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske«* ^ tel. 49-63, tekoči raču«( pri Komunah)! bank! v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska l)Z°' Ljubljana, Tyrševa 34