Ameriška Domovi ima ETIiM =1 AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 168 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LIX — VOL. LIX Preiskavo zahteva Vodja demokratske večine v Predstavniškemu domu zahteva preiskavo o ozadju bega obeh uslužbencev National Security Agency. WASHINGTON, D. C. — Ko Že prišla v javnost vest, da sta d.va matematika, uslužbenca ene najzaupljivejših in najtajnejših ustanov zvezne vlade, National Security Agency, v preteklem juliju preko Mehike in Kube pobegnila za železno zaveso, so v Pentagonu izjavil^ da nista imela dostopa do nobenih važnih ta j,n in jih zato nista mogla odnesti seboj. Sedaj izgleda stvar malo drugačna. V jhvnost je prišlo, da so oborožene sile prav v onem času izmenjale vse šifre in kode za obveščevanje in zveze med enotami oboroženih sil. Kong. John W. McCormack (clem. Mass.), vodja večine v Predstavniškem domu, je pozval svojega tovariša, znanega kongresnika F. Walterja, ki načeluje odboru za protiameriško dejavnost, naj začno o begu omenjenih dveh uslužbencev preiskavo, ker sta odnesla seboj veliko več dragocenih informacij, kot so pripravljene oblasti priznati. Matematika Bernon Mitchell, dl let, iz Eureka, Calif., in William N. Martin, 29 let, Ellens-burg, Wash., sta bila zaposlena kot strokovnjaka pri National Security Agency v Ft. Meade, Md. Junija sta odšla skupno na Počitnice, « katerih se nista več vrnila. Oblasti so kasneje ugotovile, da sta pobegnila za železno zaveso. Novi grobovi Martin Arko Po dolgi bolezni je preminul v St. Alexis bolnici Martin Arko, star 70 let, stanujoč na 1193 E. 170 St. Zapušča soprogo Julijo,, roj. Lindič, doma iz Anarhija v Kongu VTadne čete se boi^e z upornim plemenom Baluba v pokrajini Kasai. ZDRUŽENI NARODI, New York. — V ZN dobivajo od ure vasi Češnice, fara Škocjan na | do ure slabša poročila iz Konga. Dolenjskem, sina Stanleya, dva | Sam generalni tajnik Ham- vnuka ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Male Dole pri Št. Vidu na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Marijo Snaider. Tukaj je bival 39 let in je bil veteran prve svetovne vojne. Zaposlen je bil pri A Shaw Scrap Co. zadnjih 35 marskjoeld je rekel, da se boji, da je dežela že na “robu anarhije”. Dr. Bunche je izjavil ob svojem prihodu v New York, da še nikjer ni doživel toliko “nesporazumov” kot ravno v Kongu. Kongoški senat, ki njegova Iz slov. naselbin PENNSYLVANIA ŽELEZNICE USTAVILE VES PROMET Joseph Slana V North Chicago, Illinois, je sinoči umrl Joseph Slana. Pogreb bo v soboto. let. Bil je član društva Naprej | večina ne odobrava politike mi-št. 5 SNPJ in Slov. moške zve- | nistrskega p r e d s ednika Lu- mumbe, je na primer izrazil željo, naj vojaški oddelki ZN ostanejo v Kongu tudi po odhodu Belgijcev, Lumumba je seveda ravno nasprotnega mnenja. Velika večina afriških držav svetuje Lumumbi, naj se ne pre- . . y , pira z ZN, on jih niti ne poslu- St. Clair Ave. je_premmul John je_ da obstoja]o v ze. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi oogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. .To,hn Brozovich Na svojem stanovanju na 5317 Brozovich, star 63 let. Bil je samec. V Pittsburghu, Pa., zapušča brata Ignaca, ki oskrbuje oogreb. Ta bo v soboto iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen. Kaj tiči za atentati v Jordanji AM AN, Jordan. — Tuji diplo-'ttatje ne morejo priti na čisto, ‘^aj naj bi bil povod zadnjih atentatov, ki so postali njihove žrtve visoki upravni uradniki z ministrskim predse dnikom vred. Nekateri mislijo, da so atentate organizirali Naserjevi Pristaši, drugi trdijo, da so organizator ji arabski begunci, ki so morali bežati iz Izraela, tretji su-mujo jordanske levičarje, ki stojijo v zvezi z iraškim diktator-iem Kasemom. Tudi v Wash-mgtonu nimajo za atentate no-bene prave razlage. Vsi se bojijo, da je to šele za-četek nove vrste terorističnih de-.lanj. Nekateri diplomat j e se Ogibaj o k misli, da je imel pri atentatih svoje prste vmes znani jordanski revolucijonar general Ali Nuwar. Ta general je J- 1955 svetoval kralju Huseinu, je odpustil iz službe znanega angieškega generala Glubba, ki Je organiziral “Arobsko legijo.” Nuwar še je 1. 1957 sprl s kraljem Huseinom in zbežal najbr-Ze v Sirijo. V jordanijski prestolici ima tajništvo ZN posebno misijo, to-i a tudi ta si še ni na jasnem., za-, ka.i kdo misli in kaj je njegova sodba, potem se:veda bo navaden človek postal duševni in vsestranski suženj onega, ki ga i30 vladal s takimi aparati in sredstvi. Zdaj še tega ni. Lahko Pa kmalu pride do tega, ker znanost gre hitrih korakov naprej in to marsikje brezvestni ljudje uporabljajo v prid hudobije in krivice. Kaj naj sodiru0 in sklepamo Kulturna kronika Cleveland, O. — Naj večja žrtev človekovega duševnega in znanstvenega napredka je človek sam. Ustvarjen, da bi stremel po lepotah stvarstva, jih skušal posnemati in preustvarjati, se premnogokrat zaplete s svojimi iznajdbami v uničevanje duha in telesa in prestaja strahovite duševne muke, kljub obilici nakopičenega materij alnega bogastva. Lep in mnogokrat bogat je svet na zunaj, poln najmodernejših sredstev ki olajšujejo človeku življenje. A kakor pesek v oči se človek iz dneva v dan spominja po tisku, govorjeni in slikani besedi teh svojih napredkov, upanju, da bi si prikril tisto kljuvajočo rano v svoji duševnosti, ki ga hoče opomniti, da ne služijo vsi sadovi njegovega dela namenom za katere je bil postavljen na svet. Odkritje lastne duševnosti je premnogim najtežje delo na svetu, zato to delo prav radi prezrejo v svoji življenski dobi in ga tako za vedno odlože. Trpijo pa ne vedo za kaj, nesrečni so pa ne znajo poiskati vira svoje nesreče, hrepenijo po materijalu, pa imajo vsega dovolj. To ‘podtalno” a resnično sliko človeškega rodu nam skuša odkriti francoski pisatelj Maurice Rostand v svoji drami “Vest.” On sam je del našega sveta, sam poln človeških napak in tudi nje. gove oči so usmerjene v človeški napuh, a ima dar umetnikovih oči, s katerimi opazuje dejstva, ki nam navadnim zemljanom prerada uidejo, čeprav so z nami vsak dan skozi celo življenje. V svoji govorjeni besedi nam M. Rostand razkriva sliko nas samih, postavlja nas same na oder, nam pripoveduje našo lastno duševno živi jensko zgodbo. Moderno dramo “Vest” bodo pedali igralci torontskega gledališča pod vodstvom g. Milka čeku te v soboto ob 7:30 zvečer v šentviški dvorani v okrilju 3. zborovanja Slovenskih akademikov v Ameriki. K predstavi vabijo akademiki vise slovenske rojake. Pretekli uspehi torontskega gledališča nam obetajo velik dra-matski užitek v naši sredi. M. S. Stoletnica Kocenovega atlasa V teh dneh bi se morali spomniti štajerskega Slovenca, Blaža Kocena (ki so ga prekrstili v Blasiusa Kozenna) in ki se ga gotovo spominjajo starejši Slovenci, ki ,so še pod Avstrijo obiskovali šole in se z njegovimi atlasi seznanjali z domačim in tujim svetom. Blaž Kocen je bil rojen 24. januarja 1821 v vasi Zgornja Ponikva pri Celju. Gimnazijo je obiskoval v Celju, maturiral pa je na akademski gimnaziji v Gradcu. Teologijo je študiral v Celovcu, v mašnika pa je bil posvečen v št. Andražu, kjer je bil takrat sedež lavantinske škofije. Na Dunaju je diplomiral in opravil z odliko profesorski izpit iz naravoslovnih znanosti. Bil je profesor v Ljubljani in v Goriči, od 1. 1853 dalje pa v 01-mupu na ičeškoslovaškem. Točno pred 100 leti je Blaž Kocen izdal svoj prvi “Zemljepisni atlas za ljudiske šole” pri Edvardu Holzel-u v Olomucu. Leto kasneje je izšel njegov “Zemljepisni šolski atlas,” ki bo prihodnje leto v isti založbi na Dunaju doživel svojo 85. naklado. Jedro Kocenovega atlasa s o uporabljali v Nemčiji, Franciji, Angliji, v Združenih državah, na Turškem, v Izraelu in na Nizozemskem. Zaradi šibkega zdravja je bil Kocen predčasno upokojen. U-mrl je 29. maja 1871 na Dunaju. Pokopan pa je na pokopališču Hernals. Kocenovo ime, čeprav popačeno, živi v njegovih delih dalje, le redki avstrijski znanstveniki priznavajo, da je bil Slovenec. Slovenci pa smo menda nanj kar pozabili. Kaj je bilo - kaj bo? Kje? V Lemontu. Par dni po prazniku Marijinega Vnebovzetja 'sta prišla k Mariji Pomagaj v Lemont dva nabito polno busa. Materino društvo sv. rožnega venca je priredilo svoje romanje, in sicer od fare sv. Jožefa v Jolietu. Pripeljal je romance njih župnik Rt Rev. Matija Butala. Skupina okrog 80 žena, se je zbrala pri Križu, potem smo molili rožni venec- v sprevodu na pokopališče. Matere so nosile v procesiji prekrasni venec, ki ga je Msgr, Butala položil na, grob svojega visokega prijatelja ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Potem je bila za romarice sv. maša ' pri Lurški votlini. Med sv. mašo je bila romarska pridiga in vse navzoče romarice so med mašo prepevale. Velika večina jih je tudi prejelo sv. obhajilo. Dragocenega škofa groba nobena romar- Nova knjiga Slovenci take knjige še nismo imeli; zato smo lahko res ponosni na njo! Knjiga se imenuje “Vodnik po Rimu”. Knjiga je velika novost, pa skrajna potreba. Ta knjiga je res ponos naroda, saj bo prišel ta “Vodnik” v vse rimske knjigarne. Knjiga je natančno in pre- ska skupina ne prezre. To je bilo! KAJ PA BO? V nedeljo 4. septembra je v Lemontu zadnje večje romanje v tem letu, ki je združeno z medenim piknikom. Ali ni glavna zadeva pri tem predvsem piknik? Morda za nekatere! Pa ni treba, da bi bilo tako. Oboje se da prekrasno in tudi miselno lepo zvezati. Predvsem Beg in Marija morata biti tudi tukaj prva. Še le na zadnje pride svet s svojimi sladkostmi! Najprej Jezus, naš Zveličar, ki o njem poje cerkvena pesem: “O Jezus, sladki moj spomin, veselje srčnih globočin; nad med pa in sladkosti vse navzočnost tvoja sladka je. . Božja pot je k Bogu in Boga romarji prejmejo med sv. mašo pri -sv. obhajilu. Glavna sv. maša bo ob 11. uri pri votlini, Vrhu votline in v lemontski cerkvi pa nas čaka Marija, naša Mati, ki k njej tol ikokrat kličemo z molitvijo sv. Cerkvp: “Pokaži nam po tem izgnanstva Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa: o milostljiva, o dobrotljiva, o SLADKA DEVICA MARIJA! Torej troje sladkasti vas čaka v nedeljo v Lemontu: Jezus, ki ima vso sladkost v sebi; Marija,, njegova in naša sladka Mati in polne posode1 medu iz čebelnega satovja. Vse božje in zemeljske ‘sladkosnede-že vabijo v Lemont Frančiškani. krasno zajela vse, kar mora in more vedeti obiskovalec večnega mesta. Knjiga ima krasni jezik in vse zanesljive zgodovinske podatke. Knjiga je praktična, ker ti pove celo, kako prideš najceneje do zanimivosti, ki jo hočeš v Rimu videti. Knjiga je razdeljena na deset poglavij: znamenitosti večnega mesta so razdeljene na deset okrajev, da je knjiga bolj pregledna. Vsakega slovenskega katoličana knjiga popolnoma zadovolji, ker mu pokaže in razloži vse, kaj mora katoličan videti in si ogledati v srcu katoličan-stva: Tu je prestolica vidnega poglavarja katoliške Cerkve. Tu so grobovi apostolov in prvih mučencev in nešteti spomini življenja, trpljenja in zmag tistih, ki so šli kot pričevalci Kristusovega nauka po bridkih stopinjah Njegove poti. Rim je zakladnica umetnosti in kulture. Iz te zakladnice zajemajo vsi narodi. Vsi važnejši spomeniki so našteti, muzeji, knjižnice in druge kulturne u-stanove. Potem vse katoliške bazilike, cerkve, katakombe. 'Kdor je v Rimu že bil, bo takoj segel po tej knjigi, da si o-sveži neizbrisne vtise in spomine. Kdor namerava iti v Rim, bo knjigo takoj naročil, da se za obisk večnega mesta pripravi in na podlagi knjige že prej naredi načrt, kaj hoče videti v Rimu. Kdor še ni bil v Rimu in tudi ne bo mogel iti, naj knjigo vseeno naroči, da se pouči o središču katoliške Cerkve. To je več kot naravno in več kot razumljivo. Knjiga ima tudi zemljevid mesta in bližnje okolice, kjer so zaznamovani vsi važnejši kraji. Pride j an je tudi seznam vseh muzejev, knji žnic, važnejših cerkva, kopališč, znamenitih palač, gradov, grobišč, katakomb. Povsod je zraven tudi omenjeno, kdaj so ti prostori odprti in koliko stane vstopnina. Tudi tramvajske proge so vse naštete, potem dirkališča in razna igrišča. Seveda tudi razne avtobusne zveze po mestu in zunaj mesta. Nato parki, izkopanine in mednarodne knjig arne. Res, knjiga je dovršeno delo. Knjigo je sestavil Ljubljančan g. Roman Rus, ki po drugi svetovni vojni živi s svojo družino v Rimu in torej mesto dobro pozna. Priporočilo je knjigi napisal profesor na univerzi Razširjanja vere Msgr. Dr. Maksimilijan Jezenik. Knjigo je tiskala Goriška Mohorjeva družba, založila pa jo je univerza “Alma Mater”. Knjiga je o-premljena z mnogimi jasnimi slikami in delo ima 207 strani. Oblika knjige je žepna izdaja. Tisk jasen, papir najboljši. Knjiga lahko konkurira s knjigo te vsebine vsakega največjega naroda. Knjiga ima kar smešno nizko ceno: $1.25 za izvod, ako knjigo kupiš sam; $1.35 pa, ako jo naročiš po pošti. Knjiga se naroča pri: Familia Gift Shop 6116 Glass Avenue Cleveland 3, Ohio. USA. Za enkrat ima Familia samo eno knjigo za ogled, dobi pa kmalu večjo zalogo. Knjigo si boste lahko naročali tudi v Clevelandu pri obeh potovalnih zastopstvih pri A. Kollander Travel in pri Bled Travel. V pisarnah teh dveh zastopstev bo knjiga na razpolago vsem potnikom, ki preko teh zastopstev potujejo v Rim. Knjiga nudi prekrasni material za predavanja o Riihu. Ako ima kdo skioptične slike, lahko s slikami in s pomočjo Vodnika po Rimu napravi zanimivo in poučno predavanje o Rimu. Celo vrsto predavanj. Sezite takoj po knjigi! P. Odilo, OFM. FRANCE BEVK: STRAŽNI OGNJI Gosto grmovje ji je oviralo Pot. Prišla je v gozd, zašla med goste smreke. Vila se je med debli kot splašena zver. Prišla je na piano, kjer je raslo redko grmičevje. V daljavi je videla cerkev Device Marije, zdelo se ji je, da sliši topot konj . . . Ozrla se je proti Vipavi. Morje rdečih zubljev je švigalo pro-ti nebu. Iz njih je bilo 'čuti zamolklo rjovenje, kakor da so se sPopadle divje zveri. Nebo je bilo deloma pokrito z °blaki, ki so žareli; rdeč sij se je odražal na sivem gradu in na bližnjem smrekovem gozdu. Dva Valova plamenov sta prihajala Vsak od svojega konca vasi. Združila sta se na sredi in se dvignila v ognjenem stolpu do neba. Ogenj je jokal, vpil in si-kal . . . črn dim in ognjene is-krc so plavale pod nebo in se vlekle preko zemlje. Nad krajam, kjer je prej stala vas, se je Prelivalo ognjeno jezero, ki se je rdeče in črno spreminjalo, Prasketalo, šumelo in jokalo, da bi se usmililo nebo. Liza je obrnila pogled od tega prizora in se ozrla navzdol. Lik pod njo je stal dom v gaju zelenih dreves. Šele zdaj je o-Pazila, da je bil tudi ta v ognju. L prvih plamenov se je razbohotil v veliko, plamenečo rožo. Iskre so segale do nje. Toplota ji je udarjala v obraz. Ta pogled jo je tako prevzel, da ji je Zastalo srce. Tiho čustvo jo je vezalo do te hiše, ki je bila ne1 kdaj njen dom,. Pokleknila je, dvignila roke in prosila Boga U' smiljenja . . . Med molitvijo se je znova ži v° spomnila na otroke. Odtrgala se je od strahotnih slik, ki so j° prevzele vso. Planila je da-Ije. Ni se 'zavedala, kdaj se je približala cesti. Šum ljudi in topot k°nj jo je predramil. Ustavila ^ je med grmovjem, ki je obračalo rob ceste. Videla je rjave obraze v pisanih oblačilih, me-e'c in loke s puščicami, sulice in ahke muškete . . . Trepetala je ) grozi. Planila bi bila mednje jih pogazila. Lden izmed Turkov, malo, zagorelo človeče, z velikimi brki ln majhnimi očmi, jo je opazil, stavil se je in obrnil konja, da ' planil med grmovje. Liza je Zaslutil^ kaj namerava, odsko-a je kakor srna, se izmuznila tTled vrbovje in zagazila v močvaro. Tedaj se je ozrla. Turek le bil planil s ceste in begal med grmovjem sem in tja. zagledal. Zagnal je r* in pognal konja proti njej 1Zo je oblil mrtvaški pot, njene - Končno oster j n°go so bile uklonjene. Zbra-a je nadčloveške sile, se odtr-^a a od tal in zletela preko ne-arnega mesta, padla skoraj na az, se v hipu zopet pobrala n Zginila v gošči. v Lorek je bil planil s konjem močvaro v hipu, ko se je Liza Parala s tal. Konju so se no-k Vc rle, da ga je le s težavo o-2^ 'n spravil na trdna tla. so ^ po turško, nato je rozil puščico za kristjanko, ki ni več videl ne zadel. ^ ,viza se je oddaljila od ceste, 18 a do gozda, ki je pokrival Se Pobočje hriba in e’ ter hitela dal del ravni-Oči je ne-smer, kjer Prestane upirala . ^ stala koča ob ovinku. Vonja-^ le’ da bi občutila duh po di-^.U' Losluhnila je in postala za j 'P' Ničesar hi slišala. Bila je jCvpana) utrujenosti ni čutila. ašla je v gozdu in dolgo blo-Bif niem- Objel jo je obup. in ° ^ ^e’ kakor da sta se nebo m 10 „ , .. • • jz njem. da sta se sr ZernJia zavezala proti njej. s ?a’ k* se ji je stiskalo samo od sl •?? ir Pričele vreti solze. ip6 niič ie našla stezo, ki se ji Je zdela znana. Bežala je po njej ko ranjena zver. Nenadoma se je zasvetilo skozi drevje, bila je v bližini gozdnega roba. Drevje se je razredčilo, odprl se je pogled na cesto. Bila je prazna. Oblak prahu je bežal pred njo, kakor da so pravkar jezdeci šli po njej . . . Prebrzela je malo dolinico in znova zašla med drevje. Ko se je razredčila poslednja skupina dreves, je zagledala mesto, kjer oi morala stati koča, in je obstala. Uzrla je črn kup pepela, iz katerega je le tu pa tam švignil zubelj in zopet ugasnil. Nekaj debelejših brun je gledalo kvišku; le del zidovja, ki je obkrožal vežo in peč, je ostal, pokrit s pepelom in žerjavico, vse drugo je bilo izginilo. Žena je kriknila in se zgrabila za glavo. V enem skoku je bi-a ob pogorišču. Tam je zagledala očeta, ki je ležal na trati z obrazom v tleh. Preko glave se mu je vlekla dolga rana, kakor da je z nožem zasekana. “Oče, oče!” Oče se ni ganil. Kri ga je oblivala čez obraz, muhe so sedale nanj. Obrnila ga je: Njegov obraz je razodeval strah in začudenje. “Tonček, Drejče!” Glas je^ odmeval kot jeklo in se ubijal sam v sebi. “Kje so moji otroci?” Nihče ji ni dal odgovora. Nov zubelj se je dvignil iz pogorišča, liznil proti nebu in ugasnil. Liza je vila roke, jokala, blaznela, letala okrog ognja, izpraševala očeta . . . Nihče ji ni dal odgovora. Posluhnila je, da bi od kje zaslišala glas svojih otrok. Ni ga bilo. Stopila je v gozd ih klicala: Z ostrim odmevom so ji odgovarjala drevesa. Zdaj pa zdaj je prepeketalo po nekaj zapoznelih jezdecev po cesti. Liza se jim je vselej skrila. Vsak izmed njih je z divjim režanjem zrl na pogorišče in se podvizal dalje. “Tonček, Drejče!” je odmevalo za njimi iz materinske bolečine. Kakor da vpije zver za svojimi mladiči. Sila, ki se ni bala nikogar, je plala v njej. Grebla je po pepelu, kakor da bi hotela svoje otroke izgrebsti iz dna žerjavice. Ali so ju živa zažgali? Novi zublji so se prebudili. Našla ni ničesar. Z golimi rokami bi bila razgrebla žerjavico, če bi bilo to mogoče, in izkopala pogorišče do temelja, da bi našla sled . . . Sedla je. Jokala je. Gledala je v daljavo, v pas gora, v daljni dim, ki se je dvigal kakor steber proti nebu. Nastal je znova šum na cesti. Prihajali so med jezdeci sužnji: ženske in mladeniči, med njimi so bili tudi mali dečki in celo otroci.. Odrasli so nesli bremena, da so se težko upogibal pod njimi . . . Liza je bila skrita. Pred to prikaznijo so se ji širile oči. Dečke so gnali v globoko Turčijo. To spoznanje je vstajalo pred njo in raslo tako visoko, da jo je prevzelo vso. Bila je zdajci prepričana, da Tončeta in Drejčka ni pod pepelom, ne v gozdu. Odpeljali so ju in ona ju ne bo videla nikoli več . . . Ta misel ji je dala novih moči. Strmela je in mislila. Preden je razmislila, se je znova o-zrla po očetu na tleh. Pokleknila je k njemu in molila zanj. Vzela je sekiro in pričela sekati zemljo poleg njega. Divje, naglo je sekala, grudo je metala z golimi rokami iz jame. Delala je, da ji je znoj tekel po telesu in se je solnce že nagnilo. Ko je bila jama za dve pedi globoka, je prijela očeta za glavo in mu govorila: (Dalje prihodnjič) IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA (Nadaljevanje z 2. strani) Posamezniku vzeti ne le samo gospodarsko svobodo, marveč tudi miselno in osebno, kjer bi ne smel napraviti enega samega koraka brez dovoljenja komunističnih valptov na vrhu. To je jasen in znan cilj komunizma, pa naj kdo še tako zavija dejstva in dopoveduje drugače. In demokratičen svet in demokratični svobodni človek, kaj ima za storiti? Le dvoje: zatisniti svoje oči in vtakniti glavo v pesek kakor to napravi noj, ter čakati usode, v kateri ima za izgubiti vse, človekovo dostojanstvo, gospodarsko, politično, narodno, socialno in versko svobodo ter postati kakor nekaka brezpravna mravlja v komunističnem mravljišču. Drugi in edini izhod pa je, da se jasno in odločno postavi pred izzivajoči komunizem in jasno pove: do tu in nič dalje! In še več! Povedati mu je treba odločno v brk: Nazaj, odkoder si se priplazil! Preveč si že nam demokracije in svobode po svetu pokradel in uničil. Nazaj nam, kar je našega! Za te cilje je demokratičen svet dolžan, da se postavi in če se kmalu ne bo, bo jutri suženj v komunističnem mravljišču. Drugega izhoda ni, razen če se komunizem svojim ciljem odpove. Ali se jim bo? Kdo naj to verjame? Ali se jim je Hitler odpovedal? Ne, demokratičen svet ga je moral prisiliti k temu. Žalostne so te razmere in tuž-in zahtevajo resnega in stvarnega gledanja na iste. Tro-štanje s praznimi upi nas ne bo privedlo k izhodu in rešitvi. Hitlerja se svet ni rešil s praznim troštanjem, ampak s silo in močjo. Žalostno je, kadar se mora sile in moči poslužiti človek proti človeku, ali pa narod proti narodu, ali država proti državi. Pa bili so mnogi taki slučaji v zgodovini in jih bo še veliko, kakor izgleda. Prav sedanje razmerje m e d komunističnim Vzhodom in demokratičnim Zapadem to kaže in potrjuje. Komunizem ne bo ustavilo prazno troštanje, da bo že kako. Ustaviti ga morejo le velike žrtve, moč in sila in za tem pa mora demokratičen svet dati nekaj boljšega narodom sveta, kakor pa mu je nudil dosedaj. Več gospodarske pomoči in svobode o-nim narodom, ki so bili doslej gospodarsko v ozadjih. To potrebuje svet, da bodo narodi imeli več kruha, več gospodarskih in drugih prilik, pa bo več zadovoljnosti na svetu. Zadovoljna ljudstva in narodi ne bodo gledali in se obračali za pomoč h komunizmu, če jim bo ta na razpolago v demokraciji. Sodobni svet stoji pred dvema velik anskima nalogama! Ena teh nalog je: ustaviti ko- munizem, takšen kakršen je! Druga naloga je: dati ljud- stvom in narodom nekaj več in nekaj boljšega, kakor pa se mu je dajalo in nudilo dosedaj! Obe nalogi bo mogoče izvesti le v pravi pošteni in pravični demokraciji! -----o------ Ledena cesta Menda najdaljša ledena cesta je speljana po strugi zamrznjene severnosibirske reke Vitime. Od konca oktobra do prvih poletnih mesecev vozijo po tisoč kilometrov dolgi “ledeni cesti” ne le vozovi z živinsko vprego, temveč tudi avtomobili in največji tovornjaki, kar ni nič čud- Ženske dobijo delo DEKLETA ALI ŽENSKE 17 let ali več da bi delale v pralnici. začetnice. Vzamemo MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (168) Dobi delo Ženska, 21 do 30 let, za splošno delo v gostilni. Mora govoriti angleško. Vprašajte za Charles M. Škufca, 13311 St. Clair Ave. (170) nega, če vemo, da zdrkne živo srebro v tistih krajih pozimi tudi pod 50 stopinj Celzija. Lastnik prodaja Lesen bungalow v bližini E. 185 St. 5 sob spodaj, tretja spalnica in prostor za razširjenje na drugem. Nova kuhinja, vzidana peč, nova kopalnica, razvedrilna soba, garaža za 2 kare, 50x100 čev. lot, nizki davki. Na 19011 Chickasaw Ave. Kličite IV 1-6284. (169) MALI OGLASI Miklich Painting & DecorMNft KE 1-3889 923 Nathaniel Rd. se priporoča za pleskanje hiš in stanovanj. Brezplačna ocenitev stroškov. (180) Stanovanje se odda Dvosobno opremljeno stanovanje s kopalnico in gorkoto se odda samcu na 1193 E. 60 St. Vprašajte v stanovanju št. 2. (170) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Odda se šest sob in kopalnica, parna kurjava, vroča voda, na 6215 Carl Ave. zgoraj. Vprašajte spodaj. Naprodaj v Wickliffe Hiša s 3 spalnicami, lot 80x180, peč, hladilnik, pralnik, sušilnik, preproge, zavese, vse vrtnarsko orodje, možno tudi pohištvo, garaža, polna klet. $18,900. Kličite WH 3-3682. (169) Sobe se odda 3% sob se odda v Euclidu, blizu transportacije. Kličite po 5:30 uri pop. RE 2-8598. (169) Stanovanje v najem Štiri velike sobe, gorka voda, inska gorkota, vse na novo irvano, pri mirni družini, se Ida v najem. Blizu cerkve sv. Lovrenca na 3622 E. 80 St. Za pojasnilo pridite osebno ali kličite Dl 1-5586. (169) Car st Memorials ' Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Re-NuAutoBodyCc. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. i Popravljamo body ln fendarje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN , GLenviUe 1-3830 ^ •82 Enat 152nd Street ener' EAGLE ZNAMKE ^ MAY cod DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE POMENIJO SE VEČJE PRIHRANKE BASEMENT CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR. rV Zelo ponosni bosle na nakupovanje v May’s PARMAT0WN KLETMI TRGOVINI To je naše mnenje . . . prostor, kjer kupujete ekonomično, kjer prihranite dodatne penije pri vsemu, kar kupite, bodisi pri oblačilih ali pri predmetih za dom . . . Vse je udobno razstavljeno za lahko izbiro . . . in po denar prihran-Ijivih nizkih cenah, ki so naredile May’s kletno trgovino za “Kupovalni svet” Severo-vzhodnega Ohio za desetletja! Eagle znamke pomenijo še večje prihranke Najbolj vredne clevelandske znamke “Gold-Star” vrednosti v dekliških šolskih oblekah MERE 7 DO W “Perl in nosi” bombažni čudež z novim modnim navdihom Kako čudovit dodatek v dekliški šolski garderobi bodo te čedne bombažaste obleke. Ugajale bodo tudi mamici, ker se z lahkoto perejo, z lahkoto negujejo in z lahkoto plačajo. Pridite zgodaj za boljšo izbiro šolskih oblačil. SPREJEMAMO PISMENA IN TELEFONIČNA NAROČILA KLIČITE CHERRY 1-3070 Rusiji manjka bakra WASHINGTON, D. C. — Da se Moslkva tako zanima za političen razvoj v Kongu, se da vsaj deloma razložiti z dejstvom, da Kongo proizvaja letno ravno toliko bakra, kdlikor ga mora Moskva uvažati. Zvedenci cenijo, da porabi Rusija letno okoli 629,000 ton bakra, da ga pa doma producira samo okoli 420,000 ton: Ruski bakreni rudniki se nahajajo deloma na Urtlu, severni Sibiriji in Kazahstanu. Rusija mora torej uvažati vsako leto 200,000 do 250,000 ton bakra. Ravno toliko ga proizvaja pa Kongo. To so samo cenitve. Rusija smatra namreč baker za strateško važno kovino in ne objavlja nobenih številk o produkciji, porabi in uvozu. Kletni oddelek dekliških oblačil . . The May Company, vse 3 trgovine Razprodaja! Čezglavni: 100' ; Orion acrylic čezglavni žem-perji s koničastim izrezom. Pralni; marinskomodre, rdeče ali skri-lastosive barve. Cenjeni po zelo nizki ceni za šolarje. Cardigan kroj: Dolgi rokavi, spredaj gumbi, iz 100'/; Orion acrylic vlakna. Te jopice so na izbiro v krasnih odtenkih sinjemodre, rdeče ali marinskomodre barve. Se z lahkoto perejo. Mere 6 do 16. Cenjene po specialni ceni za vsakogar. KLETNI ODDELEK DEŠKIH OBLAČIL THE MAY COMPANY, VSE 3 TRGOVINE Deški 100% Orion ŽEMPERJI Čezglavni Cardigan | Očetov greh =iaBaBaBaBaB»aiaai»a»»flBBaaB»»»iBBaHaaHBnaHi= & “To bova vse še videla . . . Zdaj pa še nekaj! Čisto na prazno gnezdo se ne moreva vzeti— moja bogatija pa bo le za največjo silo, toliko, da si kupiva najpotrebnejšo opravo.” “Tevž, po očetu sem dobila o-semnajst tisoč dinarjev. To veselje boš meni pustil, da bom najin dom uredila. Ženske se na to bolj spoznamo kakor moški. V štirih, petih tednih bo vse v redu.” “Ali Marta, to je tvoj denar! . . . Škoda je zanj.’” “Kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je moje. Zdaj se ne bova ločila. Ne le dinarje, mnogo, mnogo, mnogo več si bova dala.” “Marta! Moja dobra Marta!” Tedaj so se odprle duri in izza teh je prikukal mojster Krištof s svojo cvetočo glavo in smeje se je vprašal: “Ali sta se nakregala? Ali smem priti?” Ko je videl njuna obraza, ki sta od sreče sijala, je vstopil, prijel Tevža za rokav in rekel: “No, Tevž, ali pojdeš na Sta-neče?” “Da, in Marta tudi!” je od- itak ni ljubilo govoriti, često pa sta se drug drugemu vsa srečna nasmehljala. CHICAGO. ILL. REAL ESTATE - WISCONSIN MODERN 6 room home, 3 bedrooms, IVi baths. Oil heat. Near school, lakes, chu'rches. Priced to sell — .$13,800. Extra lot. J. Olevsky. Red-granite, Wis. Tel. 2333. (170) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 6 room Cape Cod, 3 bdrms., IVz baths, finished recr. room, spacious lot, near schools, churches, shopg., excellent transp., low taxes, gas heat. Extras. Priced low for immed. sale. RO 3-5398. (169) vrnil Tevž veselo; “glej jo, mojo gospodinjo! Še preden nastopim, se bova vzela.” Zdaj je iz krojača bruhnilo, da se ni mogel držati: “Hehehehehehehehehe! Torej sem prav izračunal! Dadadada, gore in doline se znajdejo, ljudje pa ne. Ljudi je treba za glavo prijeti in treskati ž njimi, da jim zvezde posvetijo.” “Da ste pa vi, stric Jurij, tako vseh muh polni, tega bi si pa nikoli ne bil mislil,” je rekel Tevž dobre volje. / “Hehehe, malokdo spozna, da so krojači največji umetniki na zemlji. Takle pravi krojač ti vse zakrpa in polika: hlače, jopiče in — srca, hehehe! ... Ali si zadovoljen z menoj?” “Da, zadovoljen, še kako! Ne morem se vam zahvaliti, stric — ljubi stric! Zdaj šele vem, kako ste dobri. Oprostite mi, ker sem bil večkrat zarobljen!” “Kaj ti bom odpuščal! Mladost je norost. Saj sem bil v mladih letih sam tudi tak. Krivico smo ti pa vsi delali. No, kaj moremo, hehehe!” Na glas se je zasmejal in vendar so mu po obrazu trkljale debele solze. Zamahnil je in za-hreščal: “Kar je bilo, je bilo ... Otroka, danes je lep dan. Zaliti in zabeliti ga moramo!” Odprl je vrata in zavpil na hodnik: “He, krčmar! ... Ali naj stradamo in žejo trpimo, ko nam iz kuhinje take dišave vstajajo? Ko je priteklo dekle, je naročil bogato kosilo in najboljšega vina. Danes je bil Židane volje. Medtem ko so jedli in pili, je zbijal norce in jih tresel iz rokava, da onadva sploh do besede nista prišla. Sicer pa se jima CHICAGO. ILL WINSTON PARK — By owner. Spacious 7 rm. split-level, 1% baths, recreation room, Philippine maho-paneled basement with bar. gany Fillmore 5-3059. (170) IMMEDIATE POSSESSION — By owner. 6 room Spanish brick, cathedral ceiling, gas heat, cabinet kitchen, tile bath. Paneled, tiled bsmt., crptg. Near 101st and Morgan. BE 8-5977. (169) HELP WANTED—FEMALE YOUNG GIRLS OUR LADY APPEALS TO YOUR GENEROSITY Will you join her at the foot of the Cross, in a life of Prayer and self-sacrifice, in the teaching and nursing apostolates, both at home and in mission Lands? Write Today Novitiate: 231—24th Street East Prince Albert, Saskatchewan, Canada or Rev. Mother Regional Sister of Our Lady of the Cross FORGET, SASKATCHEWAN, CANADA (170) Sedem tednov pozneje, v ponedeljek po žegnanski nedelji, so se trije pari oženili, dva para v domači fari. Tevž in Marta pa v Mariboru v frančiškanski cerkvi. Poročal ju je nekdanji pod-krajski kaplan, ki je bil zdaj župnik, nekdanji in sedanji zopetni prijatelj Tevžev. Na obedu so se vsi trije pari zbrali v Mariboru; razen ženinov in nevest so bili le še gospod župnik, mojster Krištof in mlajši Zvonikov sin.. Čeprav je bila družba majhna, je bila dobre volje. Od nevest je bila Mojcka najbolj glasna. Venomer je tiščala v svojega moža, tisoč reči ga je izpraševala in se sladko smejala. Rezka je bila bolj plaha in tiha in se je vsa srečna smehljala zase. Najlepša med njimi je bila Marta, izmed ženinov pa najpostav-nejši — Tevž. Sredi obeda se je dvignil župnik in govori prisrčne besede. Dejal je, da so si vsi trije ženini svoji mladi ženki boš vendar kaj in vse tri neveste zaslužile bla- privoščil!” goslov, ki ga obeta četrta božja Tevžu se je obraz razjasnil in zapoved, in Bog jih bo osrečil, prijazno je pokimal nevesti. Ko so po tem govoru trčili, jej “Tevž, ali smem sprejeti?” ga vstal krojač in zaropotal s svo-' je plaho vprašala, jim stolom. | “V božjem imenu!” je rekel, “Krištof nebeški,” je začel “saj je tvoje.” govoriti, “prav za prav bi mo- Tedaj je vstala, stopila k moj-ral danes biti tiho in se za ušesi stru, z obema rokama prijela čohati, kajti to ni mala reč: na njegovo desnico in vsa ganjena Pri teh besedah je vzel iz žepa veliko, zapečateno pismo in ga dal Marti. Tevž je široko pogledal, Marta pa je obračala pismo in ni vedela kaj z njim. Dala ga je Tevžu. “Ne, ne, njegovo ni, samo tvoje je, samo tvoje!” je ugovarjal mojster. Tevž ga je odprl in vrnil Marti. Ta je vzela iz ovitka pisanje in ga jela brati; pri tem je zdaj zardela, zdaj prebledela, kajti pisanje je bilo prava pravilna notarska listina, v kateri je stalo zapisano, da daruje Jurij Močilnik Marti Jakopič roj. Zvonik Stanečo kmetijo v Hrastju z vsem, kakor stoji in leži. Marti so se tresle roke, ko je podala listino Tevžu. Komaj je ta pisanje pogledal, se mu je o-braz zmračil. “Sprejmi, Marta! — Pametna bodi!” so jo vsi silili, ker so že vedeli kaj je. “To je preveč, mnogo preveč,” je ječala. Tedaj je zarohnel mojster: “Krištof in Golijat, Tevž, ne bodi bik! Naj napravi Marta s svojim, kar hoče! Tvpje ni nič, tebi še pare ne dam! Ampak bi nisem ničesar dal! Kljub temu me imej rad!” “Moj dobri, moj dobri stric!” je odvrnil Tevž globoko ganjen. “Kaj vse ste vi meni storili, to vem le jaz in ve le Bog. Pozabil tega ne bom nikoli.” Ona dva para sta še isti dan odšla na Brezje, Tevž in Marta pa na svoj novi dom na Stane-če. i * .AH'"j Tevž zadnjih štirinajst dni ni bil tu, ker ni maral biti v tem času preblizu neveste. Zdaj se ni mogel načuditi, ko je videl, kako skoroda razkošno je Marta medtem opremila hišo. Od srebrnega kropilnika pri vratih pa do pisanih podob svetnikov na stenah in svetlih zaves na en dan tri otroke oženiti. Da, tri; kajti tudi Tevž je moj. Dejal bi, da sem ga v bolečinah rodil, to se pravi, spametoval, in Tevž je mojega ljubega bratranca sin. Ne bom dolgo govoril, nekaj pa moram vendar povedati. Otroci, lepo se imejte in na Boga nikar ne pozabite! Če boste pridni kakor jaz — to se pravi, kakor bi jaz bil moral biti, potem bo vse prav . . . Zdaj na še nekaj! Spodobi se, da kot vaš oče vsakemu kaj za spomin dam na ta slovesni dan. Rezka in Mojcka sta svoje že dobili. Nekaj pa mora še moja najnovejša hčerka Marta dobiti. Njej dam zdaj majhno darilo in jo prosim, naj ga sprejme.” REAL ESTATE FOR SALE HINSDALE — For quick sale by owner. «17,900. Cape Cod, 1 level, 6 rms., 3 bdrms. Tile bath and kit. Full bsmt. Hardwood floors.. Johns-Man-ville comp, insulated. Lathe and plstr. thruout. Attic fan. Oil ht. Gar. 14 pine trees. Blacktop. Bk. yard. Nr. CB & 0, schools. Terms. FL 2-1368. (168) FOREST PARK — By owner. 3 bdrm. brk. residence, 2 baths, nat. firepl gas ht. Enel, rear porch, bull bsmt. Conv. to schools, bus, shopping, expressway. Immed. poss. Priced realistically. FOrest 6-2492. (168) CICERO — By owner. Completely modernized. 6% rm. brk. bunga low. Crptg. and drapes. Conv. to Cermak Rd., churches, shopg., all transp. Many extras. Moderately priced. Immed. poss. 2223 S. Lombard or call TOwnhall 3-7150. (168) PROSPECT HEIGHTS — By home owner. Must sell! Brick 2 bdrm. Bi-level with att. breezeway and brick gar. Beautiful % acre with mature trees, shru’bs. $18,750. — CL 3-6710. (168) MORTON GROVE — $27,500. By owner. 3 bdrm. bi-level, IVfe baths, 75 ft. front. Fully Idscpd. lot, patio, alum. S & S awnings. Set-up for air cond. 5844 Emerson. — OR 4-3310. (168) HELP WANTED — FEMALE CLERK-TYPISTS for ACCOUNTS RECEIVABLE and ACCOUNTING DEPARTMENT Also a rariety of openings for experienced office perfcjonnel. Good starting salary, opportunity for advancement, excellent company benefits, modern air-conditioned office, 5-day week. CRestwood 2-3701 GENERAL BINDING CORP. 1101 Skokie Highway, Northbrook, 111. 14 mile south of Route 68 (172) dejala: “Ljubi, ljubi stric . . .” Več ni mogla; zalile so jo solze. Tudi mojstru Krištofu so tekle po obrazu. “Že vem, že vem, Marta,” je hreščal; da, da, da, je že prav, ampak sama moraš imeti, sama zase. Ta bikec, ta bikec — njemu ne dam ničesar.” Vsi so obstopili Marto in ji čestitali. Tudi Tevž ji je stisnil roko, ona pa mu je zašepetala na uho: “Zaradi tebe me veseli, samo zaradi tebe!” Nekaj časa so še vsi srečni sedeli in bili Židane volje. Ko so se poslavljali, je segel krojač Tevžu v roko in ga dolgo držal: “Nič ne zameri, Tevž, ker te- FLOOR CARE VALUES MOST POWERFUL HOME CLEANER DUAL DE LUXE VACUUM CLEANER ONLY oknih se je vse bleščalo. “Marta!” je vzkliknil. “Da boš tako lepo opravila, bi ne bil verjel. Zdi se mi, da sem v nebesih.” “In vse je najino,” je rekla žareča od sreče.. “Tvoje je, Marta, in tega sem najbolj vesel!” “Tvoje, Tevž! Hiša je tudi tvoja! Prihodnje dni pojdeva prepisat nate.” “Ne, to pa ne,” je ugovarjal; “veš, na vse zadnje bi me le še prijela lakomnost in ti bi bila cela reva.” “Ti, ti! Ali boš tiho s tem!” mu je zapretila s prstom. “Če ti nimaš ničesar in jaz vse, me prav nič ne veseli.” “Saj jaz imam vendar tebe, Marta! To je več vredno kakor celo kraljestvo . . . Zdaj pa se 'HUiiiiiiiiiiiiumiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiigiiiiiiHiiiimiiiiiMHiiiiM”, *89.95 -. Trade In Your Old Cleaner NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK STROH’S VARJENO Z OGNJEM Mi varimo Stroh’s zaradi okusa- Zato je varjeno z ognjem pri 2000°. Ta skrajna vročina pospešuje najfinejši okus iz najfinejših primesi . . . omogoči osvežujoč okus, katerega ne najdet:6 v nobenem drugem ameriškem pivu. Poskusite edino ameriško z ognjem varjeni pivo — še danes. Ugotovili boste, da je to pivo izmed vseh najlažje in najmehkejše! UGAJALO VAM BO SEDAJ PO LOKALNIH CENAH JE LAŽJE! ittt Sniri *f»wwy Cofnpiny. Octioit X. Michij^ bova zahvalila Bogu; od Njega imava vse.” Pokleknila sta drug poleg drugega in iz srca jima je priki-pela zahvalna molitev, goreča in prisrčna, kakor jo zmore le srce, prepolno blaženosti, in je kipela pred božji stol. (Konec.) PITTSBURGH, PA. BUSINESS SERVICE WILLIS E. SHICK—Amburance service. Local or long distance trips. 24 hour service. Personalized service. Oxygen equipped. Trained personnel. Qualified in administering First-Aid and oxygen. Safe -Fast - Dependable. TEmple 4-431L 546 Grove St., Greensburg, Pa. (165') tJos. Zolo in Ninovi TOGBKBNI ZAVOD M« ST. CLAHt AVENTJB Tel.; RNdlcott 1-«M OOLLINWOODSKB CHAD *52 E 152nd STREET Td.: (Venhoe 1-H1I Avtomobili In bolnlitkl vox redno In ob vsaki url a« razpolago Ml smo vedno pripravljeni s oaJbolJAo postrežbo ..................................... MMSHMIf1* GRDINA POGREBNI ZAVOD 1033 Rast 62 St. 17002 Lakeshore Blvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-630« Moderno podjetje — Zmerne cent < ■* > KONJ IN VOZ NAJPR1PRAVNEJŠA! — V mestecu Marktbreit na reki Main v Zah. Nemčiji so zamenjali poštni avto s konjem in vozom, ki sta okretnejša v tesnih mestnih ulicah. . . . VISOKE STAVBE? — Visoki odri bi kazali, da 9rade visoke stavbe, v resnici pa sta to dve veliki ladji v ladje' delnicah v San Francisco. Spredaj je nova ladja “Predsednik Roosevelt”, zadaj na levi pa “Predsednik Lincoln”. Roose~ velta bodo splovili v septembru, Lincolna pa prihodnjo sp0' mlad. i