»en. 117. o Ljubljani, v Četrtek, dne 23. moja 1907. Velja po pošti: ,%a celo leto naprej K 26"— ia pol leta „ „ 13'-— ■/ia četrt leta „ ,, 6 50 :<. pol leta „ n — rt Iel« „ yp — mese« w va ifoilll na dom Hi * nI mesec. "osamezrv« Stev- »O t™ Uredništvo lf v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod ?ez -----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ve vraiajo; nefrankirana pisma st ne sprejemajo. (ircdniSkega te le Iona itev 74 Političen list za slovenski narod Leto mu. Inserati: tnostop. petttvrsta (72mm)i enkrat ( „ , a 13 h mx dvakrat , „ 0 „ 11 „ ia trikrat „ „ „ , 9 „ za vti ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ;» 26 h. Pri večkratnem ob-•avljeniu primeren popust izhaja fsak dan, izvzemSI nedelje i1^ praznike, ob pol 6. url popoldne Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naroinino, Inserate in reklamacije. UpravnISktga telefona Stev. 188. es Ob volitvah. Danes so se v petnajstih kronovinah avstrijskih vršile ožje volitve, v katerih je 169 mandatov, torej tretjina bodočih poslancev. Kier se dne 14. maja ni odločila bitka, tam danes merijo svoje moči politične stranke. Kompromise so delale stranke, na levi in desni so iskale zaveznikov. Dasi nam v tem trenotku še niso znani izidi volitev, vendar je gotovo, da izgube nemške liberalne stranke prejšnji svoj vpliv v parlamentu. Ta politični vpliv v nemškem taboru podedujejo krščanski socialci združeni z nemškimi konservativci. To dejstvo bode merodajno pri zakonodajnem delovanju državnega zbora, vplivalo pa bode nidi na bodočo sostavo vlade. Naučili minister dr. Marchet že računa z dejstvom, da pride komaj polovica njegove napredne stranke v novo zbornico in da mu je stališče jako omajano. Isto velja o mladočeških zaupnikih v kabinetu, ako se danes pri ožjih volitvah niso /družile češke stranke vsaj za mladočeške voditelje. V 111 volivnih okrajih stoje soc. demokrati v ožjih volitvah nasproti kandidatom skoro vseh strank, ki so se udeležili volivnega boja in sicer: 12 kršč. socialceni, I kršč. soc. agrarcu. 7 nem. naprednjakom, 10 pristašem nemške ljudske stranke, 12 prostim vsenemcem, 2 vsenemcema, I samostojnemu vsenemcu, 1 prostemu socialistu, 7 nemškim agrarcem, 4 katolškim agrarcem, 12 mlado-eehom, 2 staročehoma, 8 češkim narodnim socialistom, 18 češkim agrarcem, i češkemu realistu, 6 češkim katoličanom, i poljskemu konservativcu. 1 italijanskemu katoličanu, 3 italijanskem liberalcem, 2 samostojnima kandidatoma. Kršč. socialci pridejo v 29 okrajih v ožjo volitev in siccr z 12. soc. demokrati, 3 nemškimi naprednjaki, 11 pristaši nem. ljudske stranke, 1 prostemu vsenemcu, 1 vsenemcu, I nemškemu agraren. V štajerskih mestnih volivnih okrajih so sc vršile sledeče ožje volitve: Ciradec prvi okraj: Hoffmatm pl. NVellcnhof (Nem. Ijud. stranka) - dr. Orel (kršč. socialcc). II. in III. okraj: Derschatta (Nem. Ijud. stranka) Neunteufel (kršč. socialcc) — St. Gallen. Knit-telfeld Atissee, Judenburg, Admont: Dr. Fun-tler (kršč. socialčc) — Tuller (soc. demokrat). Hartberg, Radgona, Fcldbach, Fiirstenfeld, Koflach: Einspinner (nem Ijud. stranka) — Neunteufel (kršč. socialcc). —Stainz, Lipnica, Ptuj: Malik (vsencmec) — Kremser (kršč. sicialec). V kmečkih volivnih okrajih: Murau, Ju-denburg, Knittelfeld: Geissler - Brandl (nem. agrarec). Brežice, Sevnica, Slatina: dr. Benkovič (Slov. kmečka zveza) Roš (narodna stranka). Iznenadila pa ic razne kroge nepričakovana zmaga socialne demokracije osobito na Češkem. Dosedanji izid volitev je zmedel po- litične glave osobito tam, kjer so napravili napačne račune, koder niso uvaževali splošne in enake volivne pravice. Vse to pa nam ne jemlje upanja, da tudi 70 socialnih demokratov med 516 poslanci ne bode motilo delovanja v državnem zboru Nasprotno, socialni demokratje bodo v gospodarskih in socialnih vprašanjih pač zagovarjali svoje enostranske, radikalne zahteve, vobče pa pospeševali nadaljno socialno preosnovo, ako bode večina ostalih poslancev držala voz v pravem tiru, na trdnih realnih tleh. Kar sc pa tiče narodnega vprašanja, najdemo med socialnimi demokrati zmernejše može, nego so bili n. pr. Stein, Schonerer, Choc in drugi, ki so onemogočili vsako resno pogajanje o narodnih vprašanjih. Že sedaj Slovani dobe večino v zbornici, četudi le neznatno. Vsak nov korak naprej more Ic okrepiti slovansko stališče, kar v isti meri ruši nemško hegemonijo. Utrdila se bode pozicija slovanskim poslancem, da se prej ali slej resno lote narodnega vprašanja v celoti. In v tem oziru moremo računati, ako nas povsem nc vara politična logika, da socialna demokracija ne bode vlekla voza nazaj v blato brezplodnih bojev za narodne drobtine, ki si jih izvojuje kaka stranka na račun svojih gospodarskih teženj. V tej nadi nas potrjuje oklic čeških socialnih demokratov, ki izjavljajo: »Vse hočemo storiti, da naš češki narod dobi povsod v narodno mešanih krajih redne javne ljudske, srednje in strokovne šole in tudi drugo univerzo na Moravskem. Kot sinovi češkega naroda hočemo zastaviti vse svoje moči, da dobi naš jezik povsod svoje pravice, ti.di v parlamentu in v uradih. Iste pravice bodemo zahtevali tudi za druge narode.« V verskih in šolskih vprašanjih pa se pač bližamo času, ko sc bode reklo: Tu Krist, tu antikrist. Pozabljamo pa vedno, da smo v Avstriji že davno doživeli podobne razmere, ko je nekdaj vsemogočna nemško - liberalna stranka imela krmilo v rokah. Vse pride in preide. V dogledneni času bodo silila na površje v prvi vrsti gospodarska in socialna -vprašanja. Preden se pomirijo valovi političnih bojev, ustalijo parlamentarne razmere ter iz vrtinca pokažejo okviri bodočih skupin in mogoče večine, bode časa dovolj, da sc organizme tudi krščanska četa, ki bode branila krščansko misel in krščanski značaj države. Pogum velja in upanje v boljšo bodočnost. OŽJE VOI.ITVE. Danes so se vršile ožje volitve v i5 kronovinah. Rilo .ic v ožjih volitvah 169 mandatov, in sicer na Nižjem Avstrijskem 11, na Gor. Avstrijskem 5, na Solnograškem 2, na Češkem 48 čeških in 32 nemških, na Moravskem 20 čeških in 10 nemških, v Šleziji 9, na Štajerskem 7, na Koroškem 5, na Kranjskem 1, na Tirolskem 5. na Goriškem I, v Trstu 3, v Istri 3, v Bukovini 4, v Dalmaciji 3. Socialno demokraški mandati so v ožji volitvi v lil okrajih. Znani poljski socialni demokrat Daszynski ni bil izvoljen. V listih izjavlja, da noče nemškega mandata, ki so mu ga ponudili v Gradcu ali Mariboru. Pač pa hoče kandidirati v okraju Hiala v Galiciji. Ce tukaj propade, mu odstopi svoj mandat soc. demokrat Ciagr v Šleziii. Dunajski Cehi so sklenili, tla danes oddajo povsod prazne glasovnice, le proti Schneiderju glasujejo za socialnega demokrata VOLIVNA STATISTIKA NA ČEŠKEM. Na Češkem je bilo 14. maja oddanih 1,035.441 glasov. 626.953 za češke, 408.488 za nemške kandidate. Češka je štela ob zadnjem ljudskem štetju 6,271.012 duš, torej .ie volila vsaka šesta oseba. SKLICANJE NIŽJE AVSTRIJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Dunaj, 23. maja. Nižjeavstrtjski deželni zbor je sklican na 27. t. m. Zasedanje bo trajalo samo tri tedne, da se reši deželni proračun in predloga o zgradbi deželne elektrarne ob marijaceljski železnici. OGRSKA. Justh, predsednik ogrske poslanske zbornice, se je nedavno pritožil nasproti nekemu časnikarju, da .ic v neodvisni stranki premalo liberalnega duha. Poslanec Gaal hoče v prvi seji neodvisne stranke vprašati Justha, kako more dokazati svojo trditev. Ako se ne opraviči, hočejo nekateri poslanci odločno nastopiti proti Justini. Koncem tedna pride ministrski predsednik dr. VVckcrle na Dunaj, da z avstrijsko vlado določi dan za nadaljevanje nagodbenih obravnav. ŠTRAJK TEKSTILNIH DELAVCEV. O pava, 23. maja. Število stavkujočih tekstilnih delavcev v Jagerndorfu je naraslo na 2000. Delavci so se obrnili na državno oblastvo, da uvede pogajanja. RUSIJA. Monarhisti so včeraj objavili pismo na predsednika dume Gotovina. Pismo je podpisalo 54 članov. Golovinu očitajo, ker je v zbornici izjavil, tla duma soglasno obsoja napad na cesarja, dasi so bili nalašč odsotni levičarji. Pismo se konča: »Vaše besede so hinavske in se ne strinjajo z dostojanstvom predsednika. Dolžnost naša je. da to javno povemo ter preprečimo mnenje, da ie duma soglasno obsodila napad na carja«. V Censto-hovj so uporniki na cesti ustrelili dva stražnika. V Varšavi so kaznjenci napadli čuvaje. Vojaki so ustrelili tri kaznjence, tri pa ranili, ostale so zvezali. RAZMERJE AVSTRIJE DO BOLGARIJE. Sofijski »Dnevnik« konstatira, da vse avstro-ogrsko časopisje piše jako prijazno o Bolgarskej. To je gotovo posledica vplivanja dunajskih vodilnih krogov, ki so Bolgar- ski tako naklonjeni, kot še nikdar. Dokaz temu je tudi to, da jc cela vrsta bolgarskih častnikov dobila avstrijske redove, med njimi neki bolgarski polkovnik celo red železne krone druge vrste, ki se v Avstriji daje samo ieldmaršalom. Mnogo bolgarskih topniških častnikov jc vrhutega pozvanih v dunajsko šolo za ježo, in dunajski vojaški krogi sc jako laskavo izražajo o bolgarskej armadi. Tudi Aerenthal je jako naklonjen Bolgarskej, kar se je pokazalo zlasti ob času protigrških nemirov. Grška vlada si je tedaj prizadevala, da pridobi velevlsti, ki so podpisale berolin-sko pogodbo, za posredovanje, da se Grkom vrnejo njihove šole. Pri Clemenceauu se ji je kmalu posrečilo doseči isto, a Aerenthal je odločno odklonil vsako posredovanje, s čimer si je pridobil za Bolgarsko velike zasluge. SESTANEK NIKOLAJA l. IN VILJEMA II.? Dopisnik »Petit Parisicna« piše, da je dobil iz Pctrograda obvestilo, da se Viljem II. in Nikolai I. kmalu sestaneta v baltiških vodah. UMORI NA BALKANU. Iz Carigrada javlja turški vladni statistični urad, da je bilo v zadnjih štirih letih ubitih v Makedoniji 2500 kristjanov, Grkov, Srbov in Kucovlahov. FRANCOSKO MINISTRSTVO. Vlada Clemenceau jc v zbornici dobila zaupnico s 327 glasovi proti 200. Večina je bila sicer znatna, toda pokazala se jeind vladnimi strankami velika zmešnjava. Trideset socialističnih radikalcev je glasovalo proti vladi, mnogi niso glasovali. Clemenceau jc sicer šc rešil svoj kabinet, toda za bodočnost se more ozreti po novih zaveznikih v zbornici. Te zaveznike pa more iskati in dobiti lena desnici, ker levica se žc močno krha. To pa bode le tedaj mogoče, ako se vlada s svojim programom približa desnici. V istem trenotku pa vladi odpovedo poslušnost radikalci na levici in Clemenceau sedi na tleh med dvema stoloma. Uollunl Do]. Kranjska. (Iz višnjegorskega okraja.) Volitve v viš-njegorskem sodnem okraju kažejo sijajno, velikansko zmago načel S. L. S. Š ponosom lahko rečemo, da naš sodni okra.i je med prvimi na Kranjskem glede ogromne večine za našega kandidata. V naš sodni okraj bilo je raztresenih tisoče volivnih okliccv za Cankarja, zanj so strastno agitirali celo o velikem semnju v Zatičini med kmeti, a bilo je brez uspeha. Zadnji hribovski volivec jc vedel, da ima izbirati med dvema strankama. Stali so naši možje kot skala za g. Povšeta. Vsa čast iii slava zavednim volivcem celega sodnega okraja! Naj bodo prepričani, da so pravemu možu oddali svoje glasove, ker g. Povše jc priznan veščak v vseh kmetijskih rečeh. Naš LIK6K. Dva listo Iz učiteljskega življenja. (Konec.) »Dobro, dobro,« ga je prekinil gospod Mihael, »za to je treba najprej denarja, tega sredstva nam pa — priznati moraš — najbolj manjka.« »Deloma ga ne manjka tako, kakor se zdi . . . Mnogo vas je — iz mnogih darov tisočih nastanejo milijoni! . . . Treba vatli je samo ljudi. O, to je najvažnejše . . . Mislim, da vam takih ljudi ne manjka; samo skriti so; zmožni, inteligentni, toda vznevoljeni, kakor tudi večina . . . Tc vzdramijo shodi, sestanki, razgovori — končno ona sila, katero morajo uzreti, ko se združite! »Optimizem, nič drugega,« je rekel suho Kospod Mihael. «Ali nam dovolijo shajati sc? . . . Sklicavatj shode? ... Ali imamo mi čas za razgovore? . . . Porečejo, da nam morajo konference zadoščati — in konec .. .« »Jaz mislim,« je nadaljeval gospod Vladislav. »da sc čas že dobi, Sai je dosti praznikov. Shode in sestanke pa garantira ustava . . .« »Pri nas? ... Ha! ha! . . .« se jc nasmejal trpko gospod Mihael, »ti niti ne veš, dragi, kako smo odvisni — naravnost terorizi- rani. Pri nas, kjer jc v navadi slavno dentin-cijanstvo — ti misliš, da se vsak hoče zameriti tam . . . zgoraj? ... V tem slučaju dovoli, da ti povem, da gledaš od strani, našega položaja ne poznaš natanko; imaš v resnici idealne namere in želje, ki v nesrečo ostanejo vse želje . . . Ti misliš, da sc v samem našem stanu ne najdejo ljudje, ki nam hočejo v tem slučaju škodovati? . . . Saj si sam rekel, da večina nas so ljudje brez izobrazbe ... Ali razumejo oni pomen združenja, samoizo-braževanja in tako dalje? . . . To že tako ostane, kakor jc . . In gospod Mihael je povesil glavo z nekako nepopisno apatijo, iu Vladislav je dolgo molče zrl v njegov tipali obraz, oko brez živ-Ijenja — in si mislil: »Cc so vsi taki — je škoda besedi! . . . Zal mi je za nje . . . Glej, kaj delajo tiaše razmere iz ljudi . . . To so stroji! . . .« Zvonček se je oglasil . . . Otroci so začeli prihajati v šolsko sobo . . . Cez malo časa se jc tudi gospod Vladislav R . . poslovil s prijateljem, z njegovo ženo in, ko se jc oblekel, jc odšel v vežo; za njim je stopal še. spremljajoč gosta, učitelj . . . »Me še obiščeš? . . .« je vprašal. »Ce ostanem dalje časa. seveda . . .« »No, na svidenje! . . . Moram iti v razred Otroci vrešče. Vsaki dan pričakujem nadzornika ... Na svidenje! . . « Poljubila sta sc in razšla . . . Hrup otrok je hipoma prenehal, ko jc vstopil gospod učitelj, kakor bi začaral. Gospod Vladislav se je vsedel na sani, poklonil se še učiteljici v oknu iu slišala se jc samo niotona glasna molitev otrok, sedaj drobni zvončki sani po gladki ledeni poti . . . XXX V provincijalnem mestecu L . . . je bilo veliko gibanje . . . Sejni — zato se je zbralo mnogo ljudi iz okolice in od daleč. Kriki, klici prckupccv, kletve trgujočih židov, beketanje telet, ki so jih vlekli v mesnico, mukanje lačnega goveda, hrupno petje blatnih pijancev, vse to se zliva v en semanjski hrup, nesličen pri drugih ljudskih navalih, ki se nahaja samo na sejmih . . . Treba je dodati, da .ic sejni v času prehoda z zime na pomlad; blato, mešano od tisoč nog, se preliva kakor reka umazane lave . . . Tu in tam jc možno najti čevelj, moleč iz blata, ali »krpec« navadne obutev podkarpatskega naroda. Pijani se nc zmeni, pusti krpec v blatu in gre dalje bos, če tudi je še zimski čas . . . Izven šumne, raznobarvne množice, vozov premikajočih se v gn.ieči, blatnih dolgo-bradih pastirjev, se zbira največ ljudstva pri kolibah, šotorih, na živinskem trgu in pri rdečem »žganjetoču« . . . Tam je največji hrup. Ljudje imajo navado, da vsak od blizu pride na sejni, akti ima kaj prodati, kupiti, ali če tudi nima . . . Razgovori se vsaj z znanci, potoži svoio bedo, zve. ali je živina ccneja, in kar je najvažnejše, napije se pri tei priliki . . .« Ko so pregledali sejni, sede taki pri »žganjetoču« do pozne noči, kier se delavno ude- leže vsakega »likota« znanih prodajavcev ... Dobri so za razgovor, za »kompanijo«, dokler jim likofi jezikov ne zavežejo iu se ne zvalc pod klopi v krčnu . . . Tudi sedaj je polno ljudi v krčmi. Gneča, zaduhlost, šum in hrup je nepopisen . . . Vse izbe so natlačene, celo v veži in pred vežo stoje ljudje. Tu vleče žena kmeta za suknjo in ga zmerja na ves glas: tam nagovarja par rdečih hlapcev nesniela dekleta, naj vsaj za malo časa, »na en kozarec« vstopijo v krčmo. Govorica v najrazličnejših glasovih se meša s kričavim petjem pijanih . . . Ravno se mlad gospodar, čisto natrkan, ziblje »na lahkill krpeih«, in se prepira z ženo, ki ga skuša spraviti k domu . . . »Doma so otroci gladili . . . Treba je kupiti soli. Ce boš tu sedel, ue napraviš ničesar! . . .« govori žena neprenehoma . . . »Eh, vrag naj vzame sol! . . .« ji odgovori. »Sedaj nisem dobre volje kaj sem dobre volje? . . objame .io okoli pasu in poje hripavo: »Nimam gospodarstva, tudi ne denarja! . . . Vse st> vragi vzeli, še umretn jaz v bedi . . .« »Pa ne pij! . . .« kriči mu žena na ušesa .. . »nc daiaj Židu! . . .« Gospodar jo potegne v krčmo in konča-»Kdo tako me sprejme, kdo tako pogosti? Cc denarja nimaš, ie pred vrata koj iiostavi!« Le izza vrat, med hrupom sc razločuje: Pa moj ded je pil že. otec tudi je že pil . . . Cemu sin od otca bi drugačen bil! . . .« sodni okraj šteje 2-4 občin. »Slovenec« jc navedel le 22 občin. Naj torej pripomnim, da jc občina Hudo oddala za Povšeta 26 glasov, za Cankarja pa -4, nasprotno pa občina Cešnjicc ni imela nič nasprotnih volivcev. Občina Šte-panja vas, ki ni bila v »Slovencu«, je oddala za Povšeta 45. za Cankarja nobenega glasu. Vseh glasov je dobil Povše v celem okraju I7U), Cankar Ic 22. (i. Povšetu smo obljubili pred volitvijo 95 odstotkov glasov, a jih je dobil 98 7 odstotkov. V tem nas niti veliko-laški sodni okraj ne doseže. V 1-1 občinah ni Cankar dobil nobenega glasu, v 5. občinah po en glas, v eni občini 2, v dveh po 3, iti v eni 4 ter v eni 5 glasov. Pet glasov je imel Cankar v občini St. Vid-Zatičina, kar pa ni nobena primera proti 28.1 glasovom za Povšeta. Cankarja so volili večinoma železniški delavci, a tudi ne vsi, nekaj jc bilo odločno naših. Zlasti nas veseli rezultat v Višnji gori: Povše 44, Cankar 3. Od nekdaj je bila Višnja gora najbolj zanesljiva liberalna trdnjava cele Kranjske. Bili so časi, ko so bili vsi oddani glasovi liberalni; še pri zadnjih volitvah v državni zbor je imela naša stranka le en glas, reci: en glas, a vpliv splošne, enake volivne pravice ie dokazal, da ima naša stranka v mestu samem znatno večino. Vseli vpisanih volivcev Višnje gore je 75. Ce so bili torej vsi odsotni liberalci, imamo čez polovično večino. Med odsotnimi je bilo pa komaj 10 liberalcev. Priznati se mora, da je nekaj zmernih liberalcev volilo g. Povšeta zavoljo njegove osebe. Bili so trije ali štirje. Čast jim! Kdo je pa tisti Viki Rohrman? Tukajšnji kmetje naročajo, naj poizvem ljubljanske tvrdke, gostilne, trgovine, obrtnike, ki so odločno naši, in one, ki nasprotno volijo, zlasti pa tvrdke, ki agitirajo proti nam. Hočemo izvesti do-slovno načelo: Svoji k svojim! Pravijo, kako je neki to, da mora Ljubljana biti nasprotna vsej deželi. Res je postava, da je bojkot prepovedan, ali nas živ krst ne more siliti, da kupujemo pri nasprotnikih in ga ni paragrafa, ki bi nam velel, kam naj gremo. Objavite tvrdke nasprotnih, zlasti udeleženih agitatorjev in pa naših. Ce so drugod istega mnenja, kakor tukaj, se mora ljubljanski liberalizem streti! Simpatije naše vam, ki stojite v ljutem boju, nejednakem volivnem boju. Imejte zavest, da ogromna množina dežele ie za vami in je vam pripravljena po svojih močeh pomagati, da tudi v Ljubljani vržete s časoma liberalno kliko ob tla. Naših novcev pa naj se liberalci nikar ne nadejajo! (Logaška trdnjava.) Ob času zadnjih državnozborskih volitev so liberalci imenovali v »Narodu« obe logaški občini »liberalno trdnjavo«. Tedaj so bile tudi občinske volitve in zmagala je »napredna misel«, kakor so se hvalili. A že tačas se je zasejala v Logatcu zdrava krščanska in ljudska misel, ki je padla na rodovitna tla ter pognala močne korenine. V takozvani »katoliški ulici« ali za hribom se je razvila ta misel, ki je v kratki dobi izpodrinila mnogo tal liberalcem ter omajala hva-lisano liberalno trdnjavo. Klerikalni zmaj, kakor sc norčujejo napredne dame, je podrl zidovje liberalizma ter si utrdil stališče, upajmo, za vso bodočnost. Ko je bil napovedan shod S. L. S. pri Kokolovcu, teda.i so se ba-hali liberalni velmožje, da razbijejo shod in da bodeta tekla dr. Šusteršič in Gostinčar. Skoraj 14 dni j so se pripravljali na »razbijanje«. Toda doživeli so žalostno blamažo. Glavne razgrajače so naši posadili pred vrata. »Narod« ic grdo lagal, da je bil shod razbit, da sta bežala dr. Šusteršič in Gostinčar, da so usta zamašili klerikalnim kalinom. Upali so, da zmagajo 14. maja. In prišel je dan bitke. Liberalni štab je skora.i do zadnjega moža spravil vse na volišče. A tudi naši niso spali ter navzlic terorizmu sijajno vrgli nasprotnike. da se je potresla mogočna trdnjava in ž njo še mogočnejši liberalni štab. Ljudstvo jc spoznalo svoje »prijatelje« in neznosne jerobe. Niso pomagale rožice, ki so iili napredne gospice v narodnih nošah nudile liberalnemu generalu iz Ljubljane; niso koristile »Narodove« psovke, ki so jili metali poštenim ljudem v obraz. Nasprotno, ravno liberalna surova podivjanost je mnogim odprla oči, da so jim obrnili hrbet. Tepeni so bili liberalci z ono metlo, s katero so hoteli pognati Gostinčarja. Gnila jajca so imeli v žepih, a so sami morali si čistiti obleko zaprtkov. Metlo pa smo še ohranili, da pometemo še liberalne ostanke z javnega odra, koder se šopirijo. Ljudstvo stoji V veži pa peljejo hlapci dekleta in iim že tišje pojo: »V vrhu zelenem, v grmu tiček pel je . . . No, povej mi dekle, ali ljubiš me al' ne?« Mešanica poezije, padle v semanjsko blato in najresničnejše proze, ki jo spojijo v kontrastih. Iz male sobice, ki jo je gospod žganjetoč namenil zlasti za izobražence, ic prihajalo v vežo vse to izobraženstvo in se mešalo z raznobarvno množico . . . Tako ie bilo tam par diurnistov od davčnega urada in od sodišča, dveh najvažnejših zavodov v mestecu, razven njih par učiteljev iz okolice. Prvega vsakega meseca, ko dobe plačo, moreš jih tu dobiti. To ie en dan v mesecu, ko se vsi čutijo vesele, zadovoljne, kakor bi vsaj vsak od njih imel v žepu imenovanja za ministrskega predsednika. Kden izmed učiteljev, oni prej apatični gospod Mihael, se jc izpodtaknil ob neravni tlak široke veže, in sc s kletvijo opotekel k nasprotni steni . . . »Ha! ha! Mihael ie žc omagal! ... so zaklicali hkrati vsi pivski tovariši. Gospod Mihael jc pa opotekaje se, pel popevko, ki io je ravno slišal: »No, povej mi dekle, al' me ljubiš al' nc? ...« danes v večini trdno pod zastavo S. L. S. Za hribom se dela dan, dani se po lepi logaški dolini, da jc strah liberalcev. Mi pa kličemo na razvalinah liberalne trdnjave: Naprej, pogumna četa, z Bogom za ljudstvo! (Iz Tomišlja.) Kakor drugod, je tudi pri nas ljudstvo navdušeno volilo kandidata S. L. S. in za nobeno ceno bi ne volilo liberalca, ker je liberalce dobro od blizu spoznalo. Z veliko nevoljo je videl to liberalni agitator Svete, paznik v kamnolomu Zupančičevem, Podpečjo, Korbarjev pristaš. Ker pa volivcev še ni imelo podpisanih glasovnic, so prosili župnika Knifica, da iili podpiše. Ta je podpisal, a ne v volivnem lokalu. »Narod« pa piše, da jim je Knific jemal glasovnice kakor da bi iili s silo jemal, in kliče državnega pravnika na pomoč. Ali ste mislili. Svete, da bo vas kdo prosil, da bi vi podpisali Zirovnika. Ali ste se v Korbarjevi šoli učili resnicoljubnosti? S takimi sredstvi delate liberalci in lažete po časopisih iu potem še mislite, da bo ljudstvo verjelo vašim naukom. Dnevne novice. Vojaška vest. Divizijski topniški polk št. 7. bo iz Ljubljane prestavljen v Gradec, v Ljubljani pa se zato ustanovi domobranski topniški polk št. 3. Prestavljenje se bode izvršilo tako, da pride vsako leto ena baterija 7 top. polka v Gradec, v nadomestilo pa se ustanovi ena baterija domobranskega topniškega polka. Prva baterija se preseli že to jesen v Gradec. — Izpremembe v poštni službi. Poštni kontrolor Rihard Freyer je na lastno prošnjo prestavljen v Ljubljano. + Umrl je na Blokah, kakor smo že sporočili, dne 18. maja kapelan M. Sušelj. Zadnji čas je bil v začasnem pokoju v Vipavi. Dne 14. maja ie prišel zopet službovat na Bloke, kjer pa ga je zalotila hitra smrt. Binkoštni ponedeljek je bil pogreb, katerega se je udeležilo 16 stanovskih tovarišev in mnogo ljudstva. N. v m. p.! — Županske volitve v Šmartnem pod Šmarno goro. Dne 18. t. ni. .ic bil izvoljen za župana že tretjič vrli gospod Alojzij Tršan, posestnik in mlinar v Tacnu. Njegovi svetovalci so: podžupan gospod Josip Lavtižar, posestnik na Verji, Fran. Kosmač, posestnik v Srednjih Gameljnali, Jan. Jerala, posestnik v Tacnu, Jan. Ovčak, posestnik v Šmartnem, Fran Rozman, posestnik v Gor. Pirničah, Jernej Bačnik, posestnik v Spod. Pirničah. Vsi so odločni pristaši »S. L. S.«, ki so sami sebi dobri gospodarji in bodo tudi občinski upravi. Bog daj srečo! Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva«. V nedeljo, dne 26. maja celodnevni društveni majnikov izlet na Art-viže, združen s pristnim planinskim kosilom. Vrh hriba bodo pekli planinci tolstega ianca, a vrhu tega bode poskrbljeno tudi za drugo veselo razvedrilo. Odhod iz Trsta z vlakom državne železnice ob 7. uri 20 min. zjutraj do Rodika. Dne 9. julija popoldanski izlet v Branico. Odhod z zabavnim vlakom drž. žel. ob 1. uri 40 minut do Štanjela, lz Štanjela peš v Branico po poti zaznamovani od tržaške podružnice S. P. D. Povrat zvečer poljuben. V nedeljo, dne 16. junija, družinski izlet v L.ipico. Peš odhod ob 6. uri zjutraj. Zbirališče pri ljudskem vrtu spomeniku Rossctija (ul. Stadion). Dne 29. in 30. junija, planinski izlet na Črno prst (1845 m) in k izvirku Savice. Odhod iz Trsta v soboto, dne 29. junija z vlakom državne železnice ob 5. uri popoldne do Hude južine. Prenočevanje. Rano zjutraj na Črno prst. Odhod na Orožnovo kočo in potem k izvirku Savice. Povrat v Trst zvečer iz Bohinjske Bistrice. Postajališče Bistrica - Pulst na progi Amstetten-Ponteba otvorilo se je z dnem 15. maja za neomejeni promet z blagom. Društvo zdravnikov na Kranjskem. — Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v soboto, dne 25. t. m. ob polu 6. uri zvečer v učilnici ginekološkega oddelka deželne bolnišnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Demonstracije. Dr. Demeter Blei-\\ eis-Trsteniški, dr. Demšar, dr. Plečnik. 3. Diskusija o seksualnem vprašanju. lz pisarne družbe sv. Cirila in Metoda. Priporoča se naročnikom knjig iz zapuščine rajnega dekana Vesela, naj ne pošiljajo plačila Eden tovarišev ga .ie prijel za roko in odšli so pred prag. »Kam gremo? . . .« »K meni ... na kratkega! . . .« je predlagal eden izmed »davčnih«. »Naj bo! . . .« se je odzval gospod Mihael z glasom često prctrganiin od požiranja slin . . . »Pol plače je vrag vzel, naj vzame še ostalo! . . .« in šli so dalje čez reko blata. Znani liudje srečujejo gospoda učitelja, se mu oddaleč odkrivajo, ženske mu poljubljajo roke, in se čudijo, da gospod učitelj ne znajo hoditi |x> blatu . . .« Kajti gospod Mihael se je res zibal in omahoval na vse strani; ko mu tovariši ne bi pomagali, obupal bi in plaval z valovi blata na perotih . . . alkohola . . . »Neumen je Vladek! . . . Ali nima — mo ide . . . alov! . . .« jc govoril glasno gospod Mihael tovarišem ki so ga podpirali. »Združimo sc! . . . Združ . . .« in sline mu ne puste dokončati. Neki star puščavnik — pustež, kateremu je od življenja ostalo še opazovanje in rokav nerazrešenih vprašanj, se ie oddaleč umaknil blatu, kolikor se je dalo. in opazivši ljudi, ki gredo naravnost proti drvečim valovom . . . blata se je vprašal stotič: »Ali pijanstvo povzroči bedo. ali beda pijanstvo? . . .« In stotič ni rešil vprašanja . . . ob enem z naročitvijo. ker je mnogo knjig že razprodanih. Najpreje naročitev, in ko kdo knjige prejme, plačilo. Angleški časnikarji na potovanju po Avstriji. Včeraj je na Dunaj prišlo 40 angleških časnikarjev na povabilo železniškega ministrstva. Namen tega obiska je. da sc tudi tuje časnikarstvo seznani z naravnimi krasotami naše države. Na Dunaju ostanejo dva dni, da si ogledajo mestne zanimivosti, iutri pa se odpeljejo na Semering, v Gradec, Opatijo, Puli iu v Dalmacijo, odkoder bodo napravili izlet v Bosno in Hercegovino. Na po-vratku pa obiščejo Trst, Bohinj, Bled, Beljak, Celovec itd. Trgovina s Srbijo. Tvrdke, ki imajo ali hočejo začeti v Srbiji trgovske zveze, dobe v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani jako važno zaupno poročilo. Prirodni pojavi. Iz Kandije sc nam piše: Kakor kaže, so se vse dosedanje na-povedbe, žal, lc preresno uresničile. Po katastrofi v Mehiki so magnetnice dne 16. t. m. komaj tri ure nekoliko mirneje postale. Dne 17. ob 1. uri zjutraj, pa se je krepko nemirje zopet pričelo in sc nadaljevalo nepretrgano naprej. V četrtek popoludne privel je od ju-gozapada naenkrat nenavadno gorak zračni tok, a takoj mu je sledil leden severovzhodnik. Opazovalo se je več interesantnih pojavov. Dne 19. maja so magnetice prestopile še v krepkejše nemirje, povzročeno morda kolikor toliko od oddaljenih neviht. Nq večer pa so se pojavili na jugovzhodnem nebu izredno interesantni naravni pojavi, svedoki oddaljenih zemeljskih izbruhov. Dne 20. ob 1. uri zjutraj. Magnetično izredno nemirje traja dalje, in soditi je na zopetne katastrofe. Pri nas .ie ves čas mirno, čudna je Ic izredno mrzla burja. — Osmina po rajnem gospodu Matevžu Sušelj bo v ponedeljek, dne 27. maja, ob 9. uri na Blokah. Zvišanje cene sladkorja. Za junij so sklenili liberirati 6 odstotkov kontingenta ter ceno zvišati za 2 K — ker je tendenca sirovega sladkorja dvigajoča. — Slovenske vesti iz Amerike. V Clevelandu sta se sporekla na plesu Josip Štefan-čič in Ivan Zinek. Stetančič je takoj začel na Zinka streljati z revolverjem, a zadel je le neko enajstletno deklico ter io le lahko ranil. Ko je videl Stetančič, kaj je učinil, si jc pognal krogljo v glavo ter med vožnjo v bolnišnico umrl. Ravnotam je neznan tat udri po noči v stanovanje gostilničarja Noseta ter pobral iz kovčega 600 do 700 dolarjev. Ko jc hotela Nosetova soproga, ki je v sobi spala z otroci, klicati na pomoč, je skočil tat k nji in .ii tiščal tista, nato pa jo ubral skozi okno v temno noč. Umrla je v Clevelandu Katarina Pečjak, zapustivši možu pet nedoraslih otrok. V Flly je umrl Josip Ule za poškodbami, ki jih jc bil dobil pred več meseci na glavi v rudniku. Doma je bil v Grahovem na Notranjskem. Pokojnik zapušča ženo in dva nedorasla otroka. V premogovniku Glen-cole se je utrgala nad Ivanom Tomšičem iz. Zagorja na Notranjskem plast premoga in ga podsula. Dasiravno so ga hitro izkopali, je vendar v pol ure izdihnil, star 58 let. V domovini žaluje za njim vdova in sedem nepreskrbljenih otrok. Njegovi rojaki v Ameriki so nabrali v podporo družini ponesrečenca 29 dolarjev. Stanie setev na Kranjskem. Po došlili poročilih je rž vsled slabega vremena jako trpela. Ozimina pšenica je bolje kljubovala mrazu kot rž in zato tudi lepše kaže. Tudi trta je na Dolenjskem več ali manj trpela, zlasti vsled hudega mraza. Jablane bodo skoro gotovo boljše obrodile kakor hruške. Izpred sodišča. Tat v »Narodnem Domu«. Avgust Novak, delavec v Ljubljani, jc bil v službi pri restav-raterju v »Narodnerm domu«. Tu je pred Veliko nočio izmaknil pevskemu društvu »Ljubljana« 56 zastavic in še več drugih drobnarij. »Sokolu« je vzel nekaj dekoracij-skega blaga in »Narodnemu domu« dve veliki zastavi. Tomaža Mencingerja je opeharil za 10 kron, češ, da kupuje za gospodarja purane in kapunc, ter da mu ie denarja zmanjkalo. Jožefu Kamnarju ie vzel z nekim tatinskim tovarišem ročni voz, katerega sta prodala in skupno zapila. Sedel bo ikjI leta v težki ječi. Z nožem grozil. Danici Klešnik, delavec v Slapah, je bil jezen na Janeza Ranta, ker je bil baje ta poleg, ko so preje enkrat njegovega brata pretepli. Dne 15. januarja t. 1. okolu pol šeste ure je prišel Klešnik pred Rantovo hišo. Seboj ie vzel velik nož in remelj. Tu je začel ti piti. da bo Rant ako iz hiše stopi, tako dobil, da bo svoje kosti v predpasniku na »bri-tof« nesel, in da ga mora zaklati. Pri tem jc z nožem suval v vrata. Mimo je slučajno prišel Anton Jeriha. Klešnik ga je brez povoda takoj z nožem napadel, ti ta je s palico udarce od bijal in mu konečno ušel. Za kazen ic dobil eno leto težke ječe. Fantovski tepež. Ko so ua večer dne 20. januarja t. I. odhajali pivci iz Omanove gostilne. nastal jc v krčmi med odhajajočimi fanti pretep. Matevžu Gregorcu je bila prelomljena kost palca. Fant Jožef Bencina sam priznava, da ga jc s kolom udaril. Ko jc pa stopil Bencina v vežo, zagrabil ga jc tovarniški dclavcc Karel Klešnik in ga vrezal z nožem čez pleča. Da bi storilcu ne prišli na sled, je drugi dan v Brezoveriem stanovanju za neko omaro skril svoj nož. Bencina jc bil obsojen na šest tednov ječe, Klešnik pa na eno leto težke ječe. Prišel jim je v roke. Na večer osmega septembra 1905 jc šel tukajšnji mizarski mojster Ivan Baloh okoli desete ure po Kolodvorskih ulicah. Pred Hudovernikovo hišo jc srečal štiri možke, ki so se skupaj držali in peli. Vsi štirje so ga obkolili in pozvali, naj da za pijačo. Na odgovor, da nima denarja, so vsi v njega tiščali, potem pa šli naprej. Baloh je takoj zapazil, da mu žepna ura manjka. Ker so šli neznanci naprej, sledil jim je Baloh iu klical stražnika, a tu ga je eden od teh ob tla vrgel. Dognalo se je, da so bili to brezposelni natakarji, od katerih so t rije že zasluženo kazen prejeli. Le natakar Ludvik Poth iz Šer-dinga jo je popihal v Antverpen in sedaj so ga prijeli. Sedel bo pol leta v težki ječi. Otrok se spekel. Ivana Trost, dekla v Orehovcu, je pustila dne osmega aprila t. I. svojega štiri mesece starega nezakonskega otroka v plenicah samega na klopi poleg zakurjenega štedilnika, sama ic pa šla na vrt po opravkih. Kako se je plenica vnela se ni dalo dognati, ker ni bilo nikogar doma. Otrok je dobil take opekline, da je kmalu potem umrl. Mati je bila na pet dni ostrega zapora obsojena. LjubllansRe nouice. lj Prisleparjen mandat. Pri dauašnji ožji volitvi v Ljubljani je zmagal Ivan Hribar sevc z najskrajnejšim naporom. Liberalna stranka se ima zahvaliti svoji zmagi sistematično upeljanemu sleparstvu. Očividno je, da tako pridobljenega mandata državni zbor ne bo potrdil. V rokah imamo tako kričeče slučaje volivnega sleparstva in kršenj volivne svobode, da je očividno, da bi liberalna stranka brez takih sredstev ne bi bila zmagala. Ze danes je gotova v državnem zboru velika večina, ki bo Ivana Hribarja poslala nazaj v Ljubljano. Naj le upijejo danes liberalci po Ljubljani, tem sramotnejši bo povratek Ivana Hribarja nazaj v Ljubljano. Zastavili bomo vse sile, da tudi v Ljubljani pridemo do svobodnih volitev! Ij Ožja volitev v Ljubljani. Ljubljano smo krepko potresli! Splošen vtisek je ta, da je S. L. S. v L. j u b I j a n i pokazala krepkejše svojo moč, nego liberalna stranka po celi deželi. Kljub »tisočem«, ki so se v »Narodu« zbirali po liberalnih shodih, ni mogla liberalna stranka v več okrajih na deželi spraviti toliko glasov skupaj, kakor se jih je združilo na kandidata S. L. S. v središču slovenskega liberalizma, v Ljubljani. Kaj pomenja Kregarjeva manjšina v Ljubljani proti naravnost katastrofalnim manjšinam, katere so zadele liberalce po deželi! Brez sleparstva bi liberalci danes niti v Ljubljani ne mogli zmagati. Tak je položaj. Kako se čutijo liberalci resnično v Ljubljani, dokazujejo lepaki, katere so izdali danes ob 10. uri dopoldne: »Volivci! Skrajna nevarnost! Vsi na volišče za župana Ivana Hribarja!« V tak položaj je pripravila stranko inagistratovcev že ob prvem nastopu S. L. S. v Ljubljani. Res čudna »gospodovalna stranka«, ki tako ječi, kljub temu, da so izpustili 500 naših volivcev iz volivnega imenika, kljub temu, da so volili volivci, ki niso volivci, kljub temu, da so volivcem kradli legitimacije, da niso našim volivcem hoteli na magistratu izdajati dupiikatov, liberalnim agitatorjem pa so izdajali na magistratu oble-žane reklamacije, ako tudi volivec osebno ni prišel po legitimacijo. Nameri naš pri volitvi v Ljubljani je bil, pregledati naše vrste in vrste drugih opozicionalnih strank, izvežbati naše v volivnem boju za prihodnje boje. In kakor kaže prvi uspeh, bo tudi v Ljubljani bodočnost naša! Za današnjo svojo zmago se ima koruptna liberalna stranka zahvaliti milostnemu stališču socialne demokracije. Nikjer na deželi po dvajsetletnem rovarjenju niso.mogli liberalci naše spraviti v ožjo volitev, liberalce v Ljubljani pa smo pri prvem nastopu potisnili v ožjo volitev in v silno zadrego. Liberalci v Ljubljani naj se danes postavljajo na glavo, ako se hočejo mi gremo dalje mirno na delo in navdušene naše čete so liani porok za to, da niti koraka pridobljenih pozicij ne damo več iz rok in da bo kljub današnjemu vpitju liberalcev tudi Ljubljana kmalu padla. Število v Ljubljani za kandidatu S. L. S. oddanih glasov se častno pridružuje po celi deželi zanjo oddanemu številu glasov, ki so nam jamstvo, da je liberalizem na Kranjskem na tleh. V Ljubljani je danes še nekoliko pobrcal, ko pride Hribar z Dunaja nazaj, bo pa njegov konec. li Z lažmi so delovali liberalci. O tem pripoveduje »Rdeči Prapor«: Med železničarji se jc sinoči razširjala vest, da je prišel sodrug Resel v Ljubljano, da bi odvrnil jugoslovansko soc. demokratično stranko od njenega sklepa in pregovoril organizirane železničarje, naj glasujejo za Hribarja. Ta samo-posebi absurdna vest je bila seveda od konca do kraja zlagana. Sodruga Resla ni bilo v Ljubljani. Očividno je, da so liberalci hoteli s takimi sredstvi agitirati za Hribarja. Ij Soc. demokraška delavska izdajstva. V Vodmatu je mnogo socialnih demokratov glasovalo za Ivana Hribarja, za moža ki je svojim delavcem pritrgoval zaslužek! Hribar je v Vodmatu dobil 202 glasova, Kregar 188 glasov. Kakor se vidi so soc. demokratje v Vodmatu tako inteligentni, da so se usedli na bajke o Reslu. Tako kot v Vodmatu, so socialni demokratje napravili, kakor jasno kažejo številke, v vseh okrajih. In ondi niso k« lportirali laži o Reslu. Socialni demokratje so nastopili za Hribarja. Tako sc je pokazala socialnodemo-kraška organizacija tudi v Ljubljani — v pivu. vinu in denarju' Slava sodrugom! l.i Pokradene legitimacije, eno glavnih sredstev, ki je danes priborilo liberalni stranki v Ljubljani zmago. Častna stranka, častna sredstva! I j Hribar — potegnjen. I ako ic bil včeraj Hribar že nervozen, da se je vsedel na čisto navadno pustno šalo. Nekdo ga jc nafarbal. da bodo izdali vsi poslanci S. L. S. oklic na Ljubljano ter podpisali. Hribar jc to takoj vr-d in naredil bombastičen protimanifest ter ga dal z debelimi črkami natisniti v »Narodu«. Kakor znani vitez Don Kihote iz La Manchese bori Hribar v tem puhlobombastičnein mani-festu proti neki stvari, ki je ni. Silno se jezi nad »žolčnimi izbruhi«, imenuje poslance S. L. S. — »možiceljne«, kar se posebno poda človeku, ki je v ožji volitvi, proti poslancem, izvoljenim z velikansko večino. Na zadnje pa zavije oči, pogleda k nebu in milo kliče liberalcem: »Sursum corda«! Lep politik, ki se da tako potegniti in vsako čenčo verjame! lj Na volišču na realki so magistratni uslužbenci zopet hoteli deliti protekcije in zanesljive liberalne volivce spuščati pri zadnjih vratih na volišče, med tem ko so se spodaj volivci trli. Volivci so glasno protestirali zoper to postopanje mestne policije, ki je bilo od vlade strogo prepovedano. Klici: «To je škandal!« so zaorili po dvorani in dr. Šusteršič je ogorčeno zaklical: »Ali so policaji ali barabe na straži?« To je precej razburilo nekaj vernih somišljenikov magistratne klike, ki so se jeli kregati. Posebno se jc vjedal uradnik kreditne banke, ki čuje na ime Barbič. Vladni komisar je Bari ča energično zavrnil in napravil red. Razume ,e tudi, da je gospod komisar odnosno komisija tudi energično odpravila magistratovsko protekcijo in odredilo se je, da mora vsako hoditi po isti poti na volišče. Ij Hell Hribar! Heil Kregar! S tem klicem so se danes zarežali liberalci po Ljubljani. Zadnjič ko so Nemci glasovali za Hribarja je bilo pa vse dobro, takrat pa niso klicali »Heil Hribar!« Ij Nemce zmerja »Narod«, ker nočejo več voliti Hribarja. Dokazuje jim na ginljiv način, da bi morali vsi Nemci kot »svobodomiselci« voliti Hribarja, in jim očita, da so izdali staro prijateljstvo. A glavno stvar je zamolčal, namreč da so šli Nemci zato proti Hribarju, ker je ta prelomil dano besedo. Ob volitvi Ku-šarjevi je dal Hribar besedo in podpis vodstvu nemške stranke, da če volijo Nemci Kušarja, bo 011 dal Nemcem primerno zastopstvo v ob-činkem svetu ljubljanskem. Hribar pa je to besedo in svoj podpis požrl, in iz ogorčenja nad verolomstvom Hribarjevim so izdali Nemci parolo proti njemu. Zato je pa dal Cekin v »Narod« vest, da so zdaj »klerikalci« obljubili Nemcem, da postavijo skupne kandidate za občinski svet. Na tem ui nobene resnične besede. ker se ni sklenila med S. L. S. in med Nemci nobena zveza. To, kar je Hribar sam obljubil in ni držal, podtika zdaj S. L. S. Sodbo o takem ravnanju prepuščamo občinstvu, ki si naj naredi pravo sliko o političnem značaju Hribarjevem. Resnica je pa, da so liberalni Nemci zopet šli s Hribarjem, ker med njimi še vedno obstoji famozna slovensko-nemška zveza, od katere se niti liberalni Slovenci niti Nemci ne morejo osvoboditi. Da so soc. demokratje volili Hribarja, je iz izida volitev jasno. Torej se riaj »Narod« lc zahvali liberalnim Nemcem. Ij Zase je danes agitira) svetli Cekin. Vozil se je po Ljubljani in milo prosil ljudi, naj ga volijo. Daleč smo spravili veliko < )šabnost! li Krasne prizore smo videli danes po mestu. Liberalni agitatorji in »pristaši« magistrata so se vozili pijani okolu, noge so moleli v zrak in kričali opiti na vse grlo: Zivio Hribar! Zivio taka stranka! ^ lj Pritisk na mošnjo. Liberalni agitatorji so si izmislili uprav rokovnjaško zvijačo, da bi iztisnili iz zlatega cekina kaj zase. Ker je zlati vir za nekaj časa usahnil, so postali liberalni agitatorji silno žejni. Izmislili so si torej storijo, da obeta S. L. S. velike vsote agitatorjem, ako prestopijo na njeno stran. To se pravi: »Cekin, če ne daš ti več, pa gremo k nasprotnikom!« In pritisk je izdal, iz liberalne bisage je začelo kapati zlato, samo če ga je Cekin kaj iz svojega dal, to je še tajno. li Johann Hribar, Biirgerineister von Laibach. Poroča se nam, da jc bilo komisiji na realki oddanih mnogo takih glasov. Ij Proti ljubljanski volitvi. Izvrševalni odbor jugoslovanske socialne demokracije je sklenil, ne glede na to, kakšen bode izid današnje ožje volitve, vložiti na podlagi nabranega materiala o nerednih volivnih manevrih in mahinacijah proti državnozborski volitvi v Ljubljani protest. OŽJA VOLITEV V LJUBLJANI, 23. maja. I. okraj (»Mestni dom«): Kregar 227, Hribar 332 glasov. II. okraj (Št. Jakob): Kregar 328, Hribar 510 glasov. III. okraj. (Realka.) Kregar 353, Hribar 667 glasov. IV. okraj (Trnovo): Kregar 245, Hribar 366 glasov. V. okraj. (Na Ledini.) Kregar 440. Hribar 507 glasov. VI. okraj (I. državna gimnazija v Tomauovih ulicah): Kregar 168, Hribar 262 glasov. VII. okraj (Barje): Kregar 156. Hribar 156 glasov. VIII. okraj (Vodmat): Kregar 188, Hribar 202 glasov. Dne 14. maja je imel Kregar 1526, Hribar 258*) glasov. Dne 23. maia ima Kregar 2105, Hribar 3002 glasov. Hribar je torej zmagal s pomočjo socialno demokratičnih in tudi precejšnjega dela nemških glasov z 987 glasovi večine. Razne stvari. Nikoli v zadregi. Nekoč pride angleški pesnik Senfou v brivnico; brivec ga je že namazal z milom, kar se odpro vrata in notri stopi upnik pesnikov. Komaj zagleda Sen-foua, že stoji pri njem in odločno zahteva, naj mu vrne onih petnajst funtov šterlingov, ki mu jih dolguje že pet let, kajti čakal je že dogo. Senfou-u je postalo izprva tesno okolu srca, sram mu je pognal v lica kri, toda k sreči ni nihče tega videl, ker so bila lica pokrita s penami mila. Toda ni sc dal ostrašiti, naredil ie najljubeznivejši obraz in mirno vprašal neprijetnega znanca, bi li ne hotel toliko počakati, da ga brivec obrije. Seveda je upnik vesel pritrdil, Senfou pa se obrne k brivcu rekoč: »Prijatelj, vi ste priča,« vstane, se obriše in odide, zatrjujoč, da sc ne da nikoli več briti. Zdravljenje ran z ozonom. Dr. pl. Gleich je v dunajskem društvu zdravnikov predaval o svojih poizkusih, zdraviti rane z ozonom. Dokler še niso poznali antiseptičnih sredstev, so rane posebno lahko zdravili na gotovih krajih, tako na primer v Kielti. Poznejše preiskave pa so dognale, da je vzrok temu zrak, ki je bil ondi posebno bogat na ozonu, ki ima to lastnost, da uniči bakterije. To dejstvo ga je privedlo do tega, da je začel obdelovati rane z ozonom na ta način, da jc električnim potom skozi cevi pihal v rane ozon. Mnogovrstni in številni poizkusi so imeli prav lepe uspehe. Strah — dobro zdravilo. Pred sedmimi leti je v Londonu onemel mlad godec vsled bolezni in prevelikih naporov. Zdravljenje je bilo popolnoma brezuspešno, tudi zdravniki-strokovnjaki mu niso mogli vrniti govora. Revežu jc zmanjkalo denarja in moral ie v delavnico za ubožce. Nedavno, ko je bil ravno pri delu, ie padla s postelje steklenica s sodavico in eksplodirala z glasnim pokom. Mladi mutec se .ie tako prestrašil, da je v strahu zakričal in, kakor so se izjavili zdravniki, bode zopet govoril, ako bode primerno zdravljen. Zdravljenje jetike s hipnozo. Po Parizu se razširja senzačna vest, da so prof. Ma-tien, znan hipnotizer, in zdravnika Senmarten in Gandjean ozdravili neko jetično 20-letno deklico, katero so drugi zdravniki proglasili za neozdravljivo. Mati ji je umrla za jetiko. Tudi ona ie žc od prve mladosti trpela za to boleznijo, pred 2 letoma pa se jej je skrivila hrbtenica. Ker niso domači zdravnik in profesorji dosegli nikakih uspehov, je svetoval nekdo dekličinemu očetu, nai jo pošlje k prof. Matienu. Ta se je takoj oprijel zdravljenja in sicer na sledeči način: Deklico ie uspaval in .iei sugeriral, da ie zdravnica in da mora ozdraviti dete, ki se mu ie skrivila hrbtenjača. Bolnica ie takoj obljubila, da izvrši to. Rekla je, da bode 8. maja dete prvič poizkusilo samo hoditi. Kar ie govorila o detetu, se je vse izpolnilo na njej. Izjavila je tudi, da bode hrbtenjača popolnoma ozdravila. Tudi zdravniki, ki so jo preiskali, morajo priznati, da ie sedai hrbtenjača popolnoma zdrava. Deklica lahko sama hodi, zdravniki jo v obilnem številu po-sečaio, da jo vidijo in se sami uverijo o čudovitem slučaju. Štiridesetletnica kronanja ogrskega kralja. Budimpešta 20. maja. »Magyar Orszag«, glasilo Košutovcev, piše o tej slovesnosti: Štiridesetletnica kronanja bila bi lahko zgodovinski dogodek neprecenljive važnosti, ako bi bilo prišlo do sporazuma med vladarjem in narodom. Zal, sc to ni zgodilo, in ako bi hoteli s slovesnostjo dokazati, da sta se vladar in ljudstvo sporazumela, bi bilo to le va-ranje javnosti. Ob jubileju kronanja more narod kralju pokazati le, da mu ie zvest, da pa nikakor ni zadovoljen. Vladar naj spozna, da ga ne obdajajo več klečeplazci, ki mu govore neresnico, in da ne gre za protidinastiške revolucionarce, ampak za zaveden narod, ki je sklenil, da pride do svojih pravic po ustavnem potu, toda z vso energijo. In čc kralj uvidi, da ni mogoče narodovih zahtev prezreti ali preprečiti, tedaj bode jubilej kronanja izmed najvažnejših dogodkov v zgodovini Ogrske. Dunajska jubilejna razstava. Povodom šcstdesetletnice vladanja našega cesarja bode otvorjena na Dunaju jubilejna razstava. Predsednikom razstavinega odbora je imenovan komercialni svetnik Denk, ki je zastopnikom vseh treh časnikarskih društev obrazložil namen razstave. Priprave so že toliko uspele, da morejo časniki javnosti obširno o njih poročati. Z jubilejno razstavo bode združena tudi vojna in mornariška razstava. Predsedniki časnikarskega razstavinega odbora so izbrani Singer, Spiegel in Patzelt. Razstavni prostor bode obsegal 450.000 m", dočim je bilo I. 1898 odmerjenih v ta namen le 210.000 nr in sicer bodo stala vsa poslopja v Pratru okolu Rotunde. Prostor tik Rotundc je odločen za reprezentacijo. glavni del razstave pa se bo nahajal v štirih velikih galerijah. Postavljeni bodo razen tega še paviljoni za industrijo, stroje in promet, pivovarniški paviljon, paviljon za dunajsko umetno obrt, paviljon Nižje Avstrijske z poskušcvalnico vina, vladna palača, paviljon dunajskega mesta, poslopje za avtomobilno razstavo; nanovo bodo zgradili gledišče za 2500 oseb. ribarski paviljon, na razstavi se bode nahajala ccla vas iz Bosne itd. Glavna prometna cesta bode cesta, ki pelje iz Pratra do južnega vhoda v Ro-tundo. V osemnajstih vojnah sc jc boril pokojni general Roland Douglas Mac Ivver. Šc deček se jc udeležil kot praproščak v Indiji boja zoper upornike. Nato sc jc kot poročnik boril pod^ zastavo Garibaldija, pod Don Carlosom na Španskem pa kot stotnik. Ko jc v Ameriki izbruhnila meščanska vojna, vstopil je kot major v štab generala Stonevvalla Jacksona v konfederirani armadi, potem pa služil kot podpolkovnik pod cesarjem Maksimilijanom v Mehiki. Bojevito srce ga je gnalo, da je v francosko-nemški vojni stopil kot polkovnik v vrste francoske armade. Ko je bila vojska končana, dobil ic od egiptovskega kediva poziv, naj prevzame mesto nadzornika topništva v egiptovski vojski. Svoje vojaško delovanje je sklenil kot generalni major v srbski armadi še pod kraljem Milanom. Razen tega se je bojeval v revoluciji na Kubi, v Braziliji, Argentiniji, na Kreti in na Grškem. Izmed vojn, ki so se vršile za časa njegovega življenja, se ni udeležil le rusko-turške vojne. Salomonova razsodba v lovski latinščini Na spodnjem Bavarskem je zasačil neki gozdar na obhodu po gozdu tri divje lovce, ko so ravno razporili ubitemu jelenu trebuh. Ker se niso nadejali, da jih kdo preseneti, so puške prislonili ob deblo bližnjega drevesa. V trenutku, ko so zagledali gozdarja, so že izginili v goščavi; gozdarju je bilo seveda nemogoče, da jih vjame, toda zadovoljil se je tudi z lepim plenom puškami, ki so jih tatovi v naglici pozabili Gozdar je naznanil slučaj sodniji, a ker ni nikogar izmed tatov mogel spoznati, je povedal samo, koga sumi. 'loda pred sodnikom so osumljenci odločno tajili vsako krivdo in tudi zanikavali, da bi bile puške njihove. Ko iih sodnik z vprašanji ui mogel vjeti v nasprotujočih si izjavah, reče popolnoma mirno: »Prepričal sem se, da ste nedolžni. Vzemi vsak svojo puško in pojdite.« Komaj ie izgovoril, že .ie držal vsak svojo puško v rokah, a nihče ni pomislil, da so s tem na neovrgljiv način dokazali svojo krivdo. Hoteli so takoj oditi, a pot jim ie za-stopila straža, državni pravdnik pa je mogel sedaj z boljšim uspehom nastopiti proti njim. njim. Nov ženski šport na Angleškem. Da bi prišel še enkrat na svet Goethe, veliki oboževalec »nežnega« spola, težko, da bi mogel z lahkoto dobiti vzorec za svoie Gretchen, Lotte, Dorotejo. Emancipacija je popolnoma prenaredila žensko srce in duha. Na Angleškem so dame hotele dokazati, da niso tako nežne in bojazljive, kot se vobče trdi o njih, in so vpeljale nov šport, lov na divje zveri, ki ga goje z vso vnemo. Cesto se zgodi, da odložijo vse dragocene toalete, klobuke, na-kitje itd. m odidejo s soprogom ua lov v pra-gozde, med njimi dame iz najvišjega plemstva. Preje so bile dame čmerne ako niso mogle v kopališče, danes so žalostne, ako ne morejo v Afriko na lov na leve ali v Indijo na tigre. Vendar tudi pri tem te »moške« žene ne zataje svoje narave, kajti veliko ulogo igra pri njih še vedno lovska toaleta, kar seveda jako veseli lastnike modnih salonov, ki delajo pri tem velike dobičke. Tudi londonski puškarji si manejo roke, kaiti tudi orožje, lahka dvocevka in ličen samokres, mora biti napravljeno okusno, praktično in lično, za kar seveda treba dobro plačati. Tempora mutantur . . . Cela družina hodi po glavi. Pred štirinajstimi dnevi .ie prišla k šefu pariške policije neka ženska in mu bridko tožila, češ da mora hoditi po glavi, ako hoče iti v svojo sobo. Policijski šef ie takoi poslal v stanovanje žene detektiva z naročilom, naj si ogleda njeno stanovanje in poizve pri sosedih, v koliko so podatki čudne ženske resnični. Pred policijo so nato poklicali sina, naj bi razjasnil ceio stvar z materjo. Užaljen je odgovoril, da ie vendar popolnoma naravno, da hodijo v sobah po glavi iu rokah in da tako dela tudi njegov ujec. Pripeljali so sedaj šc ujca, ki je tudi trdil, da si drugačne hoje niti predstavljati ne more. Policija jc odvedla vse tri v njih stanovanje, da na lastne oči vidi ta iz-vanredni način »hoje«. Ko so stopili v hišo, bili so natnah vsi trije na glavi in rokah in se začeli pomikati naprej, posebno izurjen je bil sin. Ko so jih vprašali, zakaj tako delajo, so odgovorili, da jih neki neodoljiv nagon vleče k zemlji, ko vstopijo v sobo. Šef je ukazal, da se stanovanje preišče, rodovina pa preseli. Papežev dar španskej kraljici. Italijanski listi poročajo, da pošlje sv. oče španskej kraljici, ko bode prisostvovala sv. maši očiščenja, zlato rožo v dar. Ameriški milijarder na lovu za svojo soprogo. Pred dvema mesecema ie pobegnila nekemu ameriškemu milijarderju žena •— iz-vanredna lepotica v starosti 30 let — s svojim slugo in vzela seboj tudi svoji dve hčerki. Nesrečni »slamnati« vdovec je kmalu izvedel, da sc je zaljubljeni parček podal v Lon-• don. Takoi sc odpelje z ameriškim detektivom v London. Ko dospe tja, mu povedo v policijskem uradu, da so begunci odpotovali v Pariz. Milijarder najame še enega londonskega detektiva in z obema odide v Pariz. Pa zopet .ie imel smolo, kajti zasledovanci so se sprehajali že po bruseljskih ulicah. Takoj stopi v brzovlak in oddrdra proti belgijski prestolnici. Tu mu ie bila sreča mila, kajti takoi ie poizvedel, da stanujejo v »Hote! Belic Vue«. Na-mah postavi okoli hotela stražo ter da |x>h-ciii na razpolago avtomobil. Kar pripelje kočija ter ustavi pred vrati hotela, v njo pa hočeta vstopiti zaljubljenca, da se odpeljeta v penzijonat Srca Jczuovega. Seveda ic policija brez odloga izvršila svojo dolžnost. Hčerki sta padli očetu okoli vratu in začeli plakati, pred njim pa jc klečala žena proseč ga odpuščanja. Mož ic pozabil krivdo svoje žene in se odpeljal s svojimi domov, zaljubljeni sluga pa je zamišljeno stal na razvalinah svoje kratke sreče in resno ugibal, kje dobi zopet službo. Ciganska modrost. Cigan jc bil obsojen na smrt in predno so ga odpeljali na morišče, dobil je še kupo vina, ki pa mu jc padla na tla in se razbila. Mirno in vdano ie nato rekel: I »Slabo znamenje, gotovo me danes zadene še kaka nesreča.« Duhovnik je karal cigana, ker se je mnogokrat upijanil. Cigan pa mu jc važno odgovoril: Prečastiti. kdor pije, dobro spi; kdor spi, ne greši; kdor ne greši, pride v nebesa. Zato pa si ga včasih privoščim kak kozarec.« Neki misijonar jc obljubil ciganu, da dobi vrečo kruha, ako se nauči resnic o skrivnosti sv. Trojice. Drugi dan je stal cigan že pred misijonarjem in mu povedal, da že zna. »Dobro, govori! Koliko je bogov?« »Oče in sv. Duh.« »Kie pa ie Sin ostal?« »V kuhinji čaka da odnese vrečo s kruhom.« — Vprašali so cigana, zakaj se njegovi rojaki potepajo iz kraja v kraj. »Gospodje« je odgovoril, »mi iščemo mesta, kjer žive sosedje v miru med seboj in kjer ni nevoščljivosti. Ko nai-demo tako mesto, se ondi naselimo stalno.« Ciganska filozofija, ki velja tudi za kristjane. Brzojavljanje iz vlaka. Neki brzojavni uradnik iz Turina jc iznašel način, po katerem se more brzojaviti iz vlaka, ki vozi s polno paro. Brzojaviti se ne more le drugim vlakom, ampak tudi postajam, ki leže ob progi, IX) kateri vozi vlak. Novi način brzojavljanja so preizkušali pri Domodossolc, in uspehi so nadkrilili pričakovanja. Nova iznajdba bode gotovo .iako povzdignila svetovni promet. GLASOVI O DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH. V »Neue Freie Presse« piše dr. Unger, predsednik državnega sodišča, da ga uspehi socialnih demokratov niso toliko presenetili, kot izid volitve na Dunaju. Ker bodo krščanski socialci in člani katoliškega središča v tolikem številu prišli v parlament, se mora z radostjo pozdraviti dejstvo, da so socialni demokrati dobili 80 poslancev. Ni se treba bati, da bi bili socialni demokratje v vojaških vprašanjih preveč trdi. Tvorili bodo v parlamentu kvas, da ne bode propadel. Kompromis proti socialnim demokratom bi bilo izdajstvo svo-bedne misli. Ce ie treba voliti med »črnim« in »rdečini«, mora se vsak volivec zavzeti za »rdeče«. ITALIJANSKA VLADA PROTI IZSELJEVANJU. Ker izseljevanje neprimerno narašča, je vlada predložila parlamentu predlog, da se poostre zakoni glede izseljevanja. K izseljeni-škirn lukam Genova, Palermo in Napolj so prišteli tudi Mesino. Ce zbornica sprejme vladni predlog, bi vlada dobila pravico, izseljevanje omejiti ali tudi popolnoma zabraniti, če bi to zahtevale koristi države. Nadalje ne sme nobena družba, ki nima dveh parnikov prevažati izseljencev. Italijanom, ki imajo ameriško državljanstvo, se podeli italijansko, če se vrnejo v svojo prvotno domovino. UPOR V INDIJI. A 11 a h a b a d , 23. maja. V Ravalpindi so se začeli nemiri naperjeni proti Evropejcem. Tolpa domačinov je zažgala dve hiši, opustošila misijonsko postajo, oropala poštno poslopje ter poslopje, v katerem so shranjeni vozovi in avtomobili. Po hišah, kjer stanujejo Evropejci, so pobili šipe. Red v mestu vzdržuje konjenica, ker je policija preslaba. Baje vodijo upor v Indiji dijaki višjih indijskih šol v Bengaliji, ki so v zvezi z vse-učiliščniki v Kalkuti. Vlada je poslala vodstvom vseh šol okrožnico, v kateri strogo prepoveduje profesorjem, učiteljem in dijakom vtikati se v politiko, vseučiliščnikoni pa je zagrozila, da izgube vsi vladne ustanove, ako ne nehajo netiti uporno gibanje. STRAŠNA RAZSTRELBA V KANTONU. H o n k o n g , 23. maja. V Kantonu se ie vnela zaloga smodnika. Pok jc bil tako grozovit, da so ga slišali več milj naokoli. 15 poslopij je porušenih popolnoma, čez sto pa deloma. Izpod razvalin so izkopali doslej čez 21 mrtvecev, nad sto ranjencev pa leži po bolnišnicah._ Telefonska in brzojavna poročila. OŽJE VOLITVE. Št. Jakob v Rožni dolini, 23. maja. V volivnem okraju Rožek-Feldkirchen-Millstadt je zmaga kršč. socialca dr. Pupova-ca sigurna. Trst, 23. maja. Narodno-liberalna italijanska stranka se ni udeležila današnjih ožjih volitev; izvoljeni bodo trije socialni demokrati. D u naj, 23. maja. Izvzemši Galicije so se vršile danes v Avstriji ožje volitve skoro povsod v najlepšem redu. Kljub veliki ude-iežbi in živahni agitaciji na Dunaju je bil tudi ondi. izvzemši en slučai, red. Dunaj, 23. maja. Na Dunaju se vrše ožje volitve jako burno. V okraju Fiinfhaus so se stepli agitatorji krščansko - socialnega kandidata Schneiderja s pristaši socialnode-mokraškega kandidata. Zagotovljena je izvolitev socialnega demokrata VVinarskega, župana dr. Funkeja v Lltomerlcah, bivšega poslanca VVolfa v Trutnovu In vsenemca Pa-cherja v Krnmavi ua Češkem. MATI UMORILA SVOJO HČER IN NJE-__NEGA OTROKA. P a n č o v a. 23. maja. Mati Kneisel je umorila svojo hčer in njenega otroka, ker sc je hotela hči povrniti k svojemu možu. Lokal za trgovino z opravo vred na Jesenicah) na lepem prostoru pri novem kolodvoru. 1101 9—o Več se poizve pri posestniku ANTON ČEBULJU, na Jesenicah. I.e .Templjev vrelec* in ,Styria vrelec" sta zakonito zavarovana kot rogaška kisleca Vsi drugi izdelki, ki nosijo oznanilo .Templjer vrelec" ali ,Styria vrelec', vedno napačno pridejo v prodajo kot rogaški, naj se odklanjajo. — Deželna uprava studenca R ogaška-Slatina. 747 2-2 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naša Iskreno ljubljena nepozabna mati, sestra, teta, gospa Frančiška OgriC roj Bezlaj po kratki, mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 10. dopoludne v 62. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v petek dne 24. majnika ob 5 popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 1160 Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Janeza Krst. Nepozabno pokojnico priporo- | čamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani 22. maja 1907. Josip Ogrič soprog, Niko, Filip sinova, Marijfi, Josipina, Roza- lija sestre. Za mnoge izkazane mi dokaze iskrenega sožalja. ki so mi došli povodom tako nenadne smrti mojega preljubljenega očeta, oziroma očma, brata, svaka, tasta, bratranca in strij-ca, gospoda 1163 Alfonza Pellana kakor tudi za številno spremsto pri pogrebu nepozabnega pokojnika ter za krasne darovane vence se zahvaljuje iz globnic srca v lastnem ter v imenu sorodnikov. Radi smrti se odda v dobrem prometnem kraju H55 2 mesnica na račun. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, se odda za avgust-termin v Kolodvorskih ulicah štev. 35. 1125 4 Kolarskega pomočnika vajenca in sprejme takoj 1145 4-2 Anton Šetin a kolar.Gor Šiška 65. 3 kleparske pomočnike 1151 4-2 sprejme takoj v trajno delo _k I e p a r Franc Žužek na Bledu. Ondi se sprejmeta tudi 2 vajenca asa EKSZ> 1005 20-11 Kdor kupuje gvantno blago za moške in ženske, najde jako veliko izber in ■ zelo ugodne cene pri domači tvrdki ■ j R. MiKlauc, Ljubljana! 8 Stritarjeve (SpitalsRe) ul. S. 1