Štev. 10.
V Ljubljeni, g torek, dne 14. januarja 1908.
Leto XXXVI.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26-— „ 13-„ 6-50 „ 2-20
za pol leta
1 E
za četrt leta za en mesec
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ za Četrt leta „ za en mesec „
1V20 5 60 1-90
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop, petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod *ez
_ dvoriJJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (Jrednilkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. —
- Vsprejema naroinino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona S le v. 188.
Armada m Modjari.
i.
*
Iz Pešte prihajajo poročila, da se že več mesecev vrše pogajanja med ogrsko vlado in vojnim ministrstvom t> raznih vojaških vprašanjih. Vojna uprava zahteva, da se zvišajo častniške' plače, zviša število vojaških novincev in zgrade nove vojne ladje. Zvišanje častniških plač bi iz-neslo okroglo devet milijonov. Svota sama na sebi v primeri z državnima proračunoma ni ravno velika. Tudi priznajo Madjari potrebo, da se vpelje dveletna vojaška služba, za to pa zviša število novincev. Tudi proti močnejši mornarici ni stvarnih pomislekov. Toda Madjari so žc vajeni, da za vsako novo žrtev zahtevajo in tudi dobe nove koncesije. Sedaj zahtevajo tudi že madjarski poveljuj jezik za ogrske polke. Ta zahteva pa presega že vse meje politične dostojnosti.
Ni še dolgo, ko je »Pester Lloyd« iz-nenadil javnost, da je bila že lani madjar-ščina vpeljana k>»t polkovni jezik pri vseli topnjčarskih, konjeniških in trenskili ter pri .37 pešpolkih. Tudi mi zagovarjamo in zahtevamo polkovni jezik. Vsi častniki in podčastniki pri polku morajo znati jezik moštva, ker sicer je vojaška izobrazba nemogoča. Toda morda je komaj deset ogrskih polkov, ki so v istini madjarski, vsi ostali so sestavljeni iz moštva raznih ogrskih narodnosti. Načelo baje velja, da je polkovni jezik madjarski, ako najmanj 20 odstotkov moštva »razume« madjarski jezik. Madjarska Statistika pa dela čudeže, kedar je treba sveto služiti sveti Hunga-riji. In ta Statistika je dognala«, da je v vsakem polku najmanj 20 odstotkov moštva, ki »sliši« madjarski jezik. Naravnost škandal! Madjari so brez hrupa in krika dobili prevažne narodne koncesije. Po-niadjarili so vojaške šole; dobili so madjarski uradni jezik v armadi, madjarščina velja povsod kot polkovni jezik. In sedaj so še toliko drzni, da zahtevajo še madjarski poveljih jezik. Qiiousque tandem!
Zdi sc nam, da širši javnosti še vedno tii jasno to vprašanje, ker zamenjava polkovni s poveljnim in armadnim jezikom. Polkovni jezik ie isti. ki ga govori moštvo pri polku. In žc mnogo let so stare vojaške naredbe, da morajo častniki občevati z moštvom v službi in izven službe v njegovem materinskem jeziku. Kdor pa je bil vojak, ta ve, da se to povelje jako površno
izvršuje. Slovenske častnike pošiljajo v poljske in druge polke, pri domačih pa je mnogo častnikov, ki so mutasti nasproti moštvu. V tej točki načeloma popolnoma soglašamo z Madjari, ki zahtevajo od častnikov znanje polkovnega jezika. Toda odločno moramo grajati, da so madjarski jezik vsilili vsem ogrskim polkom, ko komaj tretjina vseh vojakov razume blaženo madjarščino. *
Vse kaj drugega ko polkovni je poveljuj jezik. Za navadnega vojaka velja okoli (SO besedi, s katerimi častniki in podčastniki dajejo povelja. Sedaj je nemščina v skupni armadi poveljih jezik, pri ogrskih brambovcih madjarščina, pri hrvatskih domobrancih hrvaščina. Brez ovinkov iz-povenio, da nemški poveljih jezik kot tak ni in ne bode ponemčil niti enega vojaka. Zato sc moremo sprijazniti z nemškim po-vclinim jezikom, ako v popolni meri dobi polkovni jezik svoje pravice. Vemo, kaj se nam more oporekati. Culi smo namreč že često nepremišljeno zahtevo, naj je polkovni tudi poveljih jezik istega polka. In sklicujejo se na zgodovino, češ, da je Aleksander Veliki zbral svojo armado iz raznih narodov, da je imel Napoleon I. v svoji armadi mnogo polkov z italijanskim, nemškim in švedskim poveliniin jezikom. Ta izjema pa še ni dokaz za pravilo, da bi avstro-ogrska armada morala imeti kar deset poveljnih jezikov. Zmešnjava v babilonskem stolpu. Res ie, da je konečno vsejedno u. pr. zn hrvaški polk, ako ima nemški ali madjarski povelini jezik. Mi pa se moramo odločno upreti madjarskemu poveljnemu jeziku, ker dobro vemo, da bi to koncesijo izrabili z:i vojaško službo sploh, torej kot annadni jezik, v katerem bi morali častniki govoriti med seboj in z višjimi. To je ona točka v celem vprašanju. v kateri je nemogoča koncesija Ma-djarom, dokler ie armada skupna in Avstrija nosi dobri dve tretjini stroškov za armado. Ako hočejo Madjari imeti svojo armado in jim to dovolijo odločilni krogi, potem pa nai jo vzdržujejo Madjari sami. Avstrija si prihrani najmanj 60 milijonov, katerimi more boljše razpolagati, nego pa podpirati madjarski šovinizem.
m u Idrili.
V soboto zvečer je bil javni shod. na katerem ie poročal bivši idrijski poslanec o svojem šestletnem delovanju. Še pred pol 9. uro je bila dvorana Pri črnem orlu<
polna, Kristan je pripeljal svoj »štab«, katerega levo krilo je bilo do 50 žensk.
(j. Arko pojasnjuje vzroke obstrukci-je, Heinovo samooblastno delovanje in boj za volivno preosnovo. O volivni reformi ne govori veliko, ker je ravno v teh prostorih pred letom obširno poročal.
Kaj je dosegel za Idrijo? Od dežele, ki je sama v dolgeli, ni kaj pričakovati. Dosegel je kake ustanove Idrijčanom, spravil kakega reveža v zavod, vjčje denarne podpore za realko ni dosegel, ker je napredna stranka referat o prošnji nalašč izročila ue njemu, ki je bil določen, da prevzame referate za prošnje o šolah, temveč poslancu, ki ga takrat še pri odsekovi seji ni bilo in se ni vedelo, bo Ii referat prevzel ali ne.
Bolj pa teži naše mesto na Ihinaj. kjer ima svojega gospodarja. Za zvišanje plače rudarjem je na njegovo prošnjo dosegel dr. Šusteršič, da se je .30 kr. pridalo k stalni plači. Deputacija socialnih demokratov, ki je takrat šla na Dunaj prosit, je srečala g. doktorja, ko jc že izposloval pri ministrstvu. Ko je prišel novi normale I. jan. 1902., je opozoril na napake pri napisu, ki je veljal za rudarje sploh, vendar so pa profesijoniste dejali v prva dva razreda. a rudarje uvrstili v zadnje tri. To bomo o prvi priliki izkoristili in poskrbeli, da se tudi navadni rudar povzpne do drugega razreda. Zmajali ste takrat z glavami, ko sem to trdil, a I. .ian. 1905. je bilo že 41 rudarjev v drugi razred prestavljenih, in leta 1907 jih je bilo že 93. K<> jc lansko leto strokovno društvo rudarjev prosilo zboljšanja radi nastale draginje, sem posredoval in doseglo se .ie pribolj-ška, kakor je včeraj pri seii omenil gosp. nadsvetnik, do 200.000 kron.
Da bi stari rudarji v proviziji dobili zboljšanje, delal sem na najvišje mesto prošnje in dosegel, tla sc je okoii 6000 K dovolilo, a da bi se za vse rudarje, ki so že dalj časa v penziii. dobil priboljšek za sedame drage čase, sc sedaj dela na Dunaju. Ko sem bil 1 190,i febr. meseca klican na Dunaj, prosili so me pazniki, nai za nje kaj storim. Dosegel sem toliko, da sc je procentna mera v njih statusu /.boljšala. Prej .ie bilo 40 odstotkov v najnižjem razredu. 5 do 7 let je moral čakati, da se jc pomaknil viš.ie, sedaj iili .ie le 10 odstotkov iii v dveh letili prestopi žc v tretji razred. Bile so pazniške vdove, ki so imele prav malo penzije. in ker izboljšani plače velja le za aktivne delavce, ne pa za one v proviziji, treba sc jc bilo obrniti do presv.
cesarja in dobilo je polovico vdov 5 do 7 kron mesečne doklade, druge so imele hiše ali kake druge dohodke, da se jim ni moglo kaj več nakloniti. Za gozdne delavce sem večkrat osebno govoril in veliko spomenic poslal do ministrstva, a tu so najbolj trdi. Doseglo s>' je na dan 20 vin. več plače in obljubilo v kratkem času jih kaj več stalno vsprejeti.
Za naše šole sem dosegel lepe uspehe. Rudarska ljudska šola postane meščanska. Ze drugo leto se na dekliškem oddelku otvori osmi razred in na deškem se doda šesti in potem vsako leto za enega naprej, da bode v treh letih popolna osemrazred-na meščanska šola. Težko je šlo to, marsikatere pomisleke je bilo treba odstraniti in sami veste, kolikokrat sem vodil depu-tacije v to svrho. Čipkarska šola je dobila tretji oddelek, v katerem se toliko poučuje, da zamore učenka prestopiti v centralni tečaj na Dunaj, kjer se usposobi za učiteljico. Kako je na glasu ta šola, priča dejstvo, da pošiljajo od drugod sem prak-ticirat gojenke. ki naj bi potem v domačem kraju vodile enake šole. Vitalno vprašanje za naše mesto ie podržavljenje naše realke. Znano je, da je naša stranka pri nagodbi vsprejela to točko in zagotovilo se je v dveh letih, če ne prej že izvršiti. Toliko ob kratkem, ako želi še kateri pojasnila. sem pripravljen podrobneje razložiti.
Oglasi se socialni demokrat Kristan, ki očita poslancu, da se jc preveč bahal. čipkarska šola bi bila že prišla do tega. ker jo na Dunaju potrebujejo, za realko so pa socialno-dcmokraški poslanci se vneli. Teh ie 87 v zbornici in več zaležejo kakor Šusteršičeva stranka. Da Slovenska Ljudska Stranka ne stori dosti, kaže Proftova afera, gimnazijo so le izročili Nemcem, katerih je koma.i 5 odstotkov in imajo dva državna zavoda, za splošno volivno pravico so se potegovali, ker jih je časovni tok k temu napeljal. Bobnajo z belokranjsko železnico, a to želi vojni minister, za draginjo se niso zavzeli in še nobene bolnišnice niso zidali.
Odgovarja Arko. da jc ravno dozidana bolnišnica v Novem mestu (Kristan: v Kandiii). Ne. to so zidali usmiljeni bratje, dežela pa .ic novo zidala za ženske. (Kristan: No ja. za ženske se vncmatc.) Pri volivni reformi .ie bil pa ravno naš poslanec dr. Šusteršič prvi govrnik za njo, soc. deniokratje so šele pozneje prišli na vrsto. V Proftovi aferi je ravno naša stranka se pokazala odločno in tudi zmagala, tudi pri-
LISTEK.
DUomantl Kralja Solonra.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. .1. M. ,	(Dalje.)
Zatem ie sledilo vprašanje glede živil in zdravil, katerega se je bilo treba lotiti z največjo skrbnostjo; kajti gledati smo morali tudi ua to. da ne preobložimo voza in vendar vzamemo seboj vse, kar je bilo neobhodno potrebno. Na srečo se .ie pokazalo, da jc bil Oood nekoliko zdravnika, ker je nekoč v svojih mlajših letih obiskoval zdravniški in ranocelniški tečaj. On seveda ni bil izučen popolnoma, vendar pa je v nekaterih stvareh več vedel, kakor pa marsikateri človek, ki je smel zapisati »M. Dr.« (medicine doktor) zadaj za svojim imenom, kakor smo spoznali pozneje, in imel je seboj lepo popotno lekarno v majhni skrinjici in celo vrsto zdravniškega orodja. Ko smo bili v Durbanu, jc odrezal nekemu Kafru veliki prst na nogi tako, da je bilo veselje videti. Bil je pa popolnoma osupnjen, ko je Kafer, ki je sedel mirno in molče gledal opcraciio, prosil. naj mu da drugega mesto onega, re-
koč, da bi mu bel prst« za silo tudi pomagal.
Ko so bile te zadeve povoljno rešene, ste preostajali še dve važni točki, namreč glede orožja in služabnikov. Kar se tiče orožja, ki ga ic Sir Herirv prinesel seboj iz Angleškega, ter onega, ki sem ga imel jaz, bo najbolje, da prepišem iz svojega zapisnika, ki smo ga takrat napravili, za kaj smo se odločili;.
»Tri težke puške za slone, dvocevke, vsaka kakih petnajst funtov težka, s potrebno množino črnega smodnika.« Dve izmed teli sta bili od neke dobro znane londonske tvrdke, najboljšega dela; ne vem pa, katerega izvora je bila moja, ki ni bila takolepo izdelana. Rabil sem jo že na mnogih lovih in ustrelil z njo mnogo slonov, in vedno se je izkazala kot izvrstna puška, na katero se morem vedno zanesti.
»Tri repetirke, dvocevke, krasno orožje. čudovito za srednje veliko divjačino, kakor antilope, tudi za ljudi, posebno v odprtem terenu; kroglje so bile polotle.«
»Ena dvocevka št. 12, sistem Kee-per <. Ta puška nam je pozneje zelo dobro služila za streljanje divjačine.
»Tri uiiichesterske repetirke (ne ka-rabinkc) za zalogo.«
»Trije Coltovi revolverji s težkimi naboji.«
To je bilo naše orožje, in ker je bila vsaka vrsta istega dela in kalibra, je bilo mogoče zaboje zamenjavati, kar je bilo zelo važno za nas. Nočem se zagovarjati, ker sem vse to tako nadrobno navedel, vendar vsak izkušen lovec ve, kolikega pomena je primerna zaloga pušk in stre-l.iiva za vspehe na potu.
Sedaj pa o ljudeh, ki naj bi šli z nami. Po mnogem posvetovanju smo se odločili, da jih vzamemo seboj pet, namreč voznika, vodnika iu tri služabnike.
Kot voznika in vodnika sem dobil brez posebnih težav dva Zula z imenom Goza in Toni; s služabniki pa je šlo težje Treba je bilo, da so bili popolnoma zanesljivi in pogumni možje. Navsezadnje sem dobil dva, nekega Hotentota /. imenom Ventvogel (vetrna ptica) in nekega majhnega Zula z imenom Khiva. ki je imel to prednost, da je prav dobro govoril angleščino. Ventvogelna sem poznal že poprej, bil jc eden najboljših strelcev divjačine, kar sem jih kedaj videl. Zdel se je ne-vtrudljiv. Imel je pa eno napako, ki je tako navadna pri njegovem plemenu: pil ga je rad. Ako ste ga postavili blizu steklenice irroua. mu niste mogli zaupati. Ker smo pa bili namenjeni izven krajev, kjer
so se nahajale žganjarne, ta njegova slabost ni bila tolikega pomena.
Zastonj pa sem iskal še tretjega, ki bi bil pripraven za moje namene, in radi tega smo se odločili odriniti dalje brez tretjega, zanašajoč se na srečo, da morebiti najdemo na poti po deželi pripravnega človeka. Toda na predvečer onega dne, ko smo se odločili za odhod, mi je Zulu Khiua sporočil, da me čaka zunaj nek mož, ki bi rad z menoj govoril. Takoj po obedu sem mu naročil, naj ga pripelje notri. V trenutku je vstopil zelo visok možak prijetne zunanjosti, kakih 30 let star in za Zula zelo svitle barve, vzdignil svojo težko palico, se vsedel v kot s prekriža-ninii nogami in molče sedel. Nekoliko časa se nisem zmenil zanj, kajti velika napaka bi bila, ako bi se kaj pobrigal zanj. Ako bi takoj začel pogovor, bi me imel Zulu za navadnega sebi enakega človeka. Opazil sem pa, da je bil to »Keslila«, to se pravi, da jc nosil na svoji glavi črn obroč, narejen iz neke vrste gumija, poliranega z mastjo in vdelanega z lasmi, kakor ga navadno nosijo Zuli. kadar so dosegli neko gotovo starost ali dostojanstvo. Začudil sem se tudi. ker mi ie bil ta obraz tako znan.
dobila štiri slovenske gimnazije, pač prva podlaga za slovensko univerzo. Razlogi, zakaj niso naši in drugi poslanci glasovali za argentinsko meso, so pa sploh znani. F>ojasni bolj obširno; celo demokrati na Nemškem so ministru zamerili, ko je bil pred leti dovolil dovažati tako meso. Ni lepo od Kristana, da zabavlja čez čipkarsko šolo, a sam je dobil ravno ta čas naročil od nje za 10.000 kron. 2e prej se je čudno komentiralo, ko je liodii na shode čipkarskih trgovcev, ki so tirjali, naj se take šole sploh odpravijo. (Kristan: Vi lažete, glejte telegram, ko sem že prej prodal vso našo zalogo čipkarskemu tečaju. ta mi zaupa, njegov voditelj mi je celo ponudil, naj grem po Češkem ustanavljat čipkarske zadruge.) Vodil sem dne 2. maja deputacijo k ministrom radi čipkarskih šol. V deputaciji je bilo 10 Cehov, a nikjer nisem slišal imena Kristan. Ce je pa čipkarski tečaj celo vaše ostanke čipk, katere niste mogli drugam oddati, prevzel, je ravno to dokaz, kake dobrote naklanja nam čipkarska šola in vaše očitanje, da se danes baham, ravno kaže, da sem veliko dosegel.
Govoriti iioče rudar Kavčič, a mu ne puste besede socialni demokrati. On je bil prvi, ki se je potegnil za zboljšanje plače lansko leto, a ker uspeh socialni demokrati sebi pripisujejo, mu na shodili ne dovolijo pojasniti. Predsednik dvakrat vpraša, želi še kdo besede, nobeden se ne oglasi in ker je ura že pol 11. proč, zaključi zborovanje. Tu skoči Kristan na oder in napove novi shod in povabi dekana, nai še ostane. Razni govorniki mu očitajo nekatere prav smešne stvari. Dekan je zakrivil, da ni bilo leta 1901. štrajka. O. Arko takoj odgovori, da je res govoril, kake nasledke imajo štrajki in da naj rudarji dobro premislijo, preden se podajo v boj. Naši so sklenili ne štrajkati, a vaši voditelji so vas do zadnjega hujskali, da so šele ob 10. zvečer vam rekli: nismo pripravljeni za štrajk, ni nič denarja v zalogi. Kdo je takrat odkrito ravnal, ali naša stranka in jaz, ali vaši voditelji? — Dalje ugovarjajo: Arko in njegova stranka lomi solidarnost rudarjev, koliko več bi bili lahko sedaj dosegli, pa so premalo zahtevali klerikalni rudarji. Arko: Saj so čakali naši. da se boste kaj zganili radi draginje, a niste storili nobenega koraka. Našo resolucijo so vam poslali na ogled, in mesec dni ste bili ž njo zadovoljni (Klici: Saj ni bilo javnega shoda!), Vašemu predsedniku se je dala, če on ni sklical shoda, njega primite. Šele ko ste z Dunaja izvedeli, da se bode nekaj storilo, ste začeli socialni demokrati sklicevati shode in napovedovati boj. Kdo toraj ruši solidarnost? — Tajnik shoda očita dekanu, da pri izpraševanju ža ženine preveč priporoča štediti in prihranjeni denar vlagati v hranilnico. On zasluži le 60 kr. na dan iu žena pri čipkah 20 kr. In pri 80 kr. dnevnega zaslužka mu je dekan svetoval še v hranilnico devati! On ni za rudarja vnet, ki se tako iz njega norca dela. (1 dekan odgovarja, da pri izpraševanju ženinov kaže na dolžnosti novega poklica in nasvetuje tudi štediti, ker za zapraviti je vedno čas, kaj na stran dejati pa ne vselej. Koliko vpoštevajo njegov nasvet, ne ve, a on ga bode še naprej dajal. »Socialno demokraški poslanec je izposlo-val, da se bode realka podržavila, in za njim stoji ves klub, 87 mož močan«. Arko: Saj je pred dvema mesecema pisal vaš »Naprej«, da ravno vaših poslancev nobeden ne vpošteva, sedaj naj bodo pa kar naenkrat tako mogočni? (Klici: Kdai je Naprej« to pisal, pokažite številko, to je laž!) Saj so se takrat celo drugi časniki norčevali iz tiste notice.
» S petjem ne morejo socialni demokrati naprej. Le dve vaji ste bile in učitelj je odstopil, a drugega niso mogli dobiti. Ko se je to naznanilo gospodu nadsvet-liiku, je rekel: sem vedel, da bo tako, Arko ni Kristan. Kaj to pomeni?« Arko: Jaz že v šoli podučujem nad 10 let petje, a vaši so imeli le dve vaji v istih prostorih, to pomenijo besede: Arko ni Kristan.
»Dobili smo bili g. Š., da bode naše fante v petju učil. A to jc izvedel dekan in takoi klobuk na glavo, pa je šel g. Trevna pregovoriti, naj svojemu zetu to prepove.« — Arko: Vendar ne bodite smešni. Kaj se jaz vtikam v vaše petje. Jaz s Trevnom o tem še nobenkrat govoril nisem. Mene kot glasbenika le veseli, ako Idrijčani kaj napredujejo. Dokaz temu je, da jim pomagam, kjer le morem. Kolikokrat sem že svoje inštrumente posodil. Čitalnico ali note in razne skladbe dal na razpolago tudi političnim nasprotnikom! Ker sem se sam veliko glasbe ličil, veni tudi ceniti vrednost, te umetnosti, zato jo širim po svojih močeh in če pri vas ta umetnost ne prospeva. ne bo dekan kriv. temveč so vse drugi vzroki.
Katoliško časopisje ima iz Idrije stalne dopise, vsi gredo skozi dekanove roke in ti dopisi sramote [drijčane.« Kako
pišejo nasprotni časniki, kako pohlevno pa naši! Ako ni res, kar pišejo, pa popravite!
S tem so si izčrpali svojo zalogo in ker ni bilo nobene zabavljice več na razpolago, se je shod ob pol 12. zaključil z zatrdilom, da socialni demokrati ne bodo več dekana volili za poslanca.
RUSIJA.
Cerkvena vprašanja.
Svetemu sinodu se poroča, da se zadnji čas med pravoslavnimi Rusi pojavljajo mnogoštevilne sekte. Posebno razširjeni so Joa-ii i ti. pristaši znanega škofa Ivana Kronštat-skega. Po vaseh hodijo in nosijo okoli podobe čudodelnega škofa ter jih dajo poljubljati. Listi poročajo, da se med .loaniti nahajajo tudi mlade sestre, ki se jako »prosto« zabavajo z vaško mladino in si na ta način pridobivajo »pristašev«.
Poljaki.
V Varšavi je zboroval osrednji odbor »Katoliškega društva«. Namen mu je po vsem ruskem Poljskem ustanavljati katoliška društva in ljudske šole. V Varšavi je začel izhajati list »Wiadomosci Deisiejsce«, ki je jako poceni in ki ga izdaja strokovna zveza stavcev.
Pijančevanje v severni Mandžuriji.
Ruski listi priobčujejo zanimive podatke o alkoholizmu, ker je zdaj tu autialkoholsko gibanje na dnevnem redu. Veliko pije kitajsko mandžursko prebivavstvo. Tako se je na primer leta 1906 iz Rusije v severno Mandžurijo izvozilo: Za 976.337 rubljev šampanjca, za 228.685 rubljev piva. za 113.170 rubljev ruma, za 17.770 rubljev konjaka, za 10.135 rubljev likerja in za 378.924 rubljev drugih špiritov, torej sploh alkohola za 1,735.021 rubljev. Razun tega pa izdelujejo domače tovarne za špirituoze v Mandžuriji za 480.000 rub-liev alkoholnih pijač.
Nebogatov pomiloščen.
Listi poročajo, da bo admiral Nebogatov v bližnjem času pomiloščen in izpuščen na svobodo. Nebogatov je bil obsojen na smrt, ker je v bitki pri Čušimi predal Japoncem svojo eskadro, car mu je pa spremenil kazen v desetletno ječo v trdnjavi.
ITALIJANSKA ABESINIJA.
K napadu Abesincev na Lugh v Abesi-niji podajamo sledečo situacijsko podobo:
L. 1895. je sklenila Italija s sultauom Lugha pogodbo, vsled katere se je Italiji priznal protektorat nad tem važnim trgovskim središčem. Te pogodbe pa etiopski cesar — Menelik — ni nikoli priznal, ker smatra Lugh za svoje ozemlje. Vzlic temu je Italija Lugh utrdila in postavila vanj posadko vojakov do-močtnov Askarov — katerim poveljuje stotnik. L. 1897, v abesinsko-italijanski vojski, je 900 Abesincev napadlo Lugh, toda Italijani so vse napade odbili. V miru 1. 1897 jc vprašanje, kako regulirati severno mejo italijanske kolonije proti Eritreji in južno proti Sotnaliju, 'ostalo nerešeno. Pač pa je Menelik priznal, da ima Italija do definitivne regulacije meja pravico v Lughu osnovati trgovinsko kolonijo in posaditi vanj posadko. Na to se Italija sedaj opira. Taka je bila situacija 10 let. Pač so asmarski rodovi napadali karavane, ki so iz Lugha korakale proti benadir-ski obali, toda ti spori so se od slučaja do slučaja poravnavali. L. 1906 se je sklenila glede Etiopije pogodba med Italijo, Angleško in Francosko, priklopila pa se ii ni pogodba z luškim sultanom glede na Lugh. V slučaju kake vojske bi Italija zato ne mogla računati na francosko in angleško pomoč.
Lugh leži na reki Juha, ki izvira v Abc-siniji ter meji na zahodu somalski polotok od angleške vzhodne Afrike. Izliva se v indijski ocean. Lugh je središče karavan, ki pridejo iz Abesinije iu odtod odpotujejo na vzhodno-afriško somalsko obal (Mogadisco. Merka, Prava). Italijanski zastopnik v Lughu jc bil stotnik Bongiovanni, ki je v zadnjem boju z Abesinci padel. Na vzhodni afriški obali so štacionirane sledeče italijanske vojne ladje: »Aretusa« vMassani, »Marco Colonna« v Ade-nu, »Stafetta« pred Pravo, »Antilope« in »Ca-rnoscia« pred somalsko obaljo, »Capriolo«, »Gazella« in »Zebra« pred Massano. Sicer je Menelik dal zadoščenje za luški dogodek in
s tem jc zazdaj stvar poravnana.
* * *
Iz Addis Abebe poroča Tittoniju italijansko poslaništvo, da ie ukazal cesar Menelik, da nai Abesinci zapuste Penadir.
NAJNOVEJŠE IZ HRVATSKE.
»Hrvatstvo«, glasilo krščanskih social-cev, obsoja molk, ki je ob imenovanju barona Raucha za bana nastal v taboru hrvaške koalicije. Rakodczaya so napadali iu ga raztrgali na teatraličen in patetičen način, ko sc pa ic Hrvatom Rauch obetal in dejansko nato tudi prišel banovat, je koalicijo minul prejšnji radikalizem. To ni prav, ker baron Rauch to tolmači za malodušnost in nemški listi celo mislijo, da ie koalicija napravila »Eront\\ echsel«. Ban pride s svojo vlado v Zagreb v sredo. Radikalni Srbi so se banu brezpogojno pridružili. Ban jim obeta, da jim pripravi vsaj 10 mandatov v novem saboru. »Hrvatska«, glasilo stranke prava, piše zelo radikalno. Pravi, da bo hrvaški narod obračunil s tistimi, ki v Pešti sprejemajo vlado na Hrvaškem iz rok tujčevih, s tistimi štrebarji. ki so voljni tako vlado podpirati. Ban bo komandiral uradništvo k sprejemu na kolodvoru in sc baje hoče dati tudi slovesno instalirati. »Hrvatska« pozdravlja akcijo zavednega uraduištva, ki se temu hoče upreti. Vzlic temu »Hrvatska« v drugem članku hoče še počakati, kakšen bo program, ki ga bo obe-
lodanil Rauch v Zagrebu. Treba videti, kako on misli o železniški pragmatiki in državno-pravnem edinstvu z Ogrsko. Dokler se tega ne ve, ne kaže proglasiti Raucha za neutral-nega bana. Hrvaški listi citirajo članek »Deutsche Korrespondenz«, ki označuje stališče Rauchovo za nevzdržljivo. »Hrvatsko Pravo«, glasilo Starčevičancev, piše, da se bo volivni boj moral vršiti v znamenju odpora proti nesrečni reški resoluciji. Narod mora obsoditi koalicijo, ki je I. 1906 v ogrski poslanski zbornici in v magnatski zbornici priznala državno združitev Hrvaške z Ogrsko. — Zagrebški župan, dr. Milan Amruš je včeraj (13. t. :n.) podal demisijo. Govori se, da ne mara sprejeti bana oficielno, zato je rajše odložil župansko čast. Drugi zopet poročajo, da je dr. Amruš moral odstopiti, ker so ga napadali, ker ie svojčas šel pozdravit Rakod-czaya. Tretji zopet pravijo, da bi Amruš Raucha rad sprejel, da se pa ljuti boji. — »Po^ kret« poroča, da je načelnik bivše mažarske stranke, dr. Tomašič pridobil znaten del ari-stokratov proti banu Rauchu. Tomašič ne more preboleti, da je Wekerle prezrl njegovo stranko. (Tomašič jc proti železniški pragmatiki, Rauch se pa o tem še ni izjavil. Najbrž bo zato, da se to sporno vprašanje reši pred regnikularno komisijo.)
AVSTRO - OGRSKA.
Proračunski odsek.
V	seji proračunskega odseka dne 21. tega mes. se bodo pečali pred vsem z razdelitvijo poročil in določijo poročevalce. Proračun raz-dcle med 40 poročevalcev. V odseku so iz prejšnjih zasedanj le sledeči poročevalci: dr. Žitnik, Morsey, Stein\vender, Sylvester, Fuehs, D'Elvert. Rornanczuk, Vukovič in Hoffrnann-VVellenhof. Poročevalci bodo večinoma novi. Proračunski odsek bo imel seje vsak dan do konca februarja. Državni zbor. ki se snide sredi marca, dobi izdelano poročilo o proračunu. Nemške stranke delujejo na to, da dobe poslanci namesto sedanjih dijet letn6 plačo.
Ženski kandidatinji za češki deželni zbor.
Socialnodemokraški izvrševalni odbor v Pragi je sklenil, da kandidira pri prihodnji de-želnozborski volitvi ženo profesorja Masary-ka in vdovo rajnega socialnodemokraškega poslanca Steinerja.
Brnska trgovinska zbornica.
Brnska trgovinska zbornica je izvolila za predsednika Julija viteza Goinperza. V daljšem govoru pozdravlja predsednik pogodbo z Ogrsko. Zeli, da se ugodno reši bančno vprašanje. Zeli, da vlada odpravi nekatere nedo-statke glede na zavarovanje zasebnih uslužbencev.
Nemški minister krajan o položaju.
V	nedeljo je imel nemški minister krajan Peschka shod v Landskronu. Nemci so ga na kolodvoru ob dohodu slovesno sprejeli. V svojem govoru je naglašal minister potrebo, da morajo Nemci nastopiti v zbornici skupno. Ce hočemo obdržati svoje stališče in svoj dosedanji vpliv, nc sme obsegati nemška skupnost samo nemških svobodomiselnih strank, marveč se morajo priklopiti narodni obrambi krščanski socialci. ki so nemška stranka. Ob pogodbenih pogajanjih so tudi vse nemške meščanske stranke izvolile odbor dvanajsto-rice. Glede na bodoče naloge državnega zbora naglaša minister, da se morata izvesti v prvi vrsti starostno in invalidno zavarovanje in saniranje deželnih financ. Glede na nem-ško-češke spravne konference naglaša. da morajo dobiti Nemci v češkem deželnem zboru stališče, primerno nemški kulturi in nemški davčni moči. V deželni zbor le kandidira če ga pozovejo h kandidaturi vse one stranke, na katere se opira v državnem zboru. Ministru je izjavil shod zaupnico.
Trgovinski minister kandidira v češki deželni zbor.
Trgovinski minister dr. Eiedler pride 27. t. m. v Prago, ker kandidira za češke dežel-nozborske volitve v Karlinu.
Ogrsko-hrvaški državni zbor sprejel pogodbo brez razprave.
Ogrsko-hrvaški državni zbor je odobril včeraj vse predloge glede na |x>godbo, več trgovinskih pogodb in predlogov o vicinalnih železnicah. Pri razpravi o pogodbi se ni oglasil nihče k besedi. Prihodna seja v sredo. Po seji so sklenili, da ko rešijo peticije in imunitetne zadeve, prično razpravljati o predlogu glede na vojaške novince in o proračunu za leto 1908.
(iališke deželnozborske volitve.
Poljske demokraške stranke objavljajo volivni oklic, ki zahteva splošno, enako in direktno volivno pravico za gališki deželni zbor.
DELEGACIJE.
Glede na poročila, da skliče ogrska vlada delegacije majnika glede na vojaška vprašanja, izjavlja \Vckerle, da so poročila neresnična.
V	Trst je došla iz Pulja zimska eskadra, ki ii poveljuje kontreadmiral Ziegler. Eskadra ima 14 ladij. V Trst je došel tudi mornariški poveljnik admiral Montecuccoli. Zimska eskadra je došla v Trst glede na informacijsko popotovanje avstroogrskih delegatov, ki obiščejo Trst, Pulj in Reko. Eskadra ostane v Trstu do 15. t. m. Z Dunaja se je peljalo v Trst 21, z Ogrskega pa čez Pragersko 18 ogrskih delegatov.
NEMČIJA.
Boj za splošno in enako volivno pravico v Pruslji.
Policija je prejela dne 12. t. m. pri demonstracijah za splošno volivno pravico 106 oseb, med njimi šest žensk.
Pruski minister Mottke proti socialnim demo> kratom.
V	seji pruske zbornice 13. t. ni. se ozira svobodni konservativec Zedtwitz na včerajšnje poulične demonstracije. Sodi, da ne bodo vplivale na merodajne kroge. Zeli pa hitrih in točnih poročil. Minister Moltke poroča, da se je udeležilo včerajšnjih demonstracij 12.000 oseb. Policija je rabila trikrat orožje, ker so jo napadli in obmetavali s kamni. Na Ger-traudskem mostu je padel iz občinstva in iz neke kavarne en strel. Policija je streljala. Ranjen je en policijski častnik, trije policisti in 60 demonstrantov. Demonstracija je bila organizirana v vseh podrobnostih. Policijsko predsedstvo je dobilo prej svarila. Brezvestno je, da gonijo socialnodemokraški voditelji ljudi na cesto. Policija je ohranila hladnost in premišljenost. Posledice demonstracij bodo nosili socialni demokrati. Vlada hoče s skrajnimi sredstvi nastopiti proti vsakemu poizkusu glede na motenje miru in reda.
VENECUELSKI PARIŠKI POSLANIK ZAPRT.
Zaprli so v Parizu venezuelskega generala Manuela Corso na zahtevo venezuelske vlade. Corso je pisal razžaljivo pismo vene-zuelskernu predsedniku Castru in ponaredil v pismu podpis nekega vplivnega Venecuelca, ki. stanuje v Parizu. Stvar so odkrili in generala zaprli.
ŠKANDAL V AMERIŠKI MORNARICI.
Nečuven škandal so vprizorili mornarji ameriškega tihomorskega brodovja. V Per-nambuco ni dovolil general Evans mornarjem dopusta. Dezertiralo je nad sto mornarjev, ostali so pa razgrajali in celo plenili po trgovinah.
TURČIJA PROTI AVSTRIJI IN RUSIJI.
Nepričakovana poročila dohajajo iz Carigrada. Turčija namreč ropota s sabljo. Ni še dolgo, ko so uvedli popolnoma moderne brzostrelne topove. Pri III. solunskem ar-madnem zboru so vpoklicali že dvakrat po vrsti redife (rezervnike), stalne bataljone pa izpopolnjujejo z vpoklicaiiie.n vojaških novincev. Solunski armadni zbor je popolnoma pripravljen za vojsko s svojimi 124 bataljoni. Turčija hoče dokazati, da ima dovolj moči napraviti v Makedoniji sama red. Obenem pa demonstrira Turčija proti Avstriji in Rusiji. Turki se namreč upirajo juštični reformi, ki jo zahtevajo velevlasti, noče tudi podaljšati mandata reformnim organom. Turčiji je narasel greben, ker velevlasti niso složne in ker ima ix) potlačenem arabskem uporu proste roke.
SRBSKI KRALJ POTUJE NA DUNAJ, V RIM IN V PETERBURG.
V	Belgradu upajo, da se kmalu sklene trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Nato pa obišče kralj Peter Dunaj, Rim in Peterburg.
Dnevne novice.
+ Liberalne kandidature. Na Vrhniki so imeli v nedeljo liberalni zaupniki svoj sestanek, na katerem so se posvetovali o kandidaturi za mestno skupino Vrhnika-Postojna-Lož. Za bivšega poslanca Arkota je samo še majhna postojnska stranka, Vrhničani hočejo Lenarčiča (Gabrijel Je-lovšek se .ie naprej odpovedal), oficielni kandidat vodstva narodno - napredne stranke je pa odvetniški koncipient dr. Novak iz Ljubljane. Vrhničani so predlagali kljub temu Lenarčiča, ta se pa boji, da ne bi propadel, in hoče rajši poleg dr. Majarona kandidirati v trgovski zbornici. Sploh se Lenarčič drži trgovske zbornice na vse kriplje, ker se samo tukaj čuti varnega. Pa Vrhničani dr. Novaka ne marajo, in zaupni sestanek ni prišel do nobenega sklepa. Ako bi z dr. Novakom nikakor ne šlo, ima Hribar pripravljenega kandidata magistratnega uradnika g. Frana Gove-karja.
-I- Župnijo Polhovgradec je dobil č. gospod župnik Ivan Cebašek na Trati.
+ Žalostna Istra. Frainasonski listi ženejo te dni veliko glorijo, ker je poreški škof dr. Flapp imenoval za župnika v Vodnjanu (Dignano) don Fulina. Škodoželjno poročajo, da so italijanski krščanskosocialni duhovniki delali na to, da ne bi Fulin prišel v Vodnjatn. ker ie liberalnega mišljenja in pri volitvah strastno agitira za propalo framasonsko kliko v Pulju. Vkljtib temu jc bil imenovan za župnika v kraju, kjer bi se za krščanskosocialno stvar dalo mnogo narediti. Zanimivo je, da ga celo Vodnjanci niso marali. Res žalosten prizor, da hvalijo škofa frainasonski listi. Da to ne bo rodilo dobrega sadu, jc samoposebi umevno. Prepozno se bodo kesali tisti, ki so sejali veter, da žanjejo vihar.
+ Gessmann o preosnovi srednjih šol. Na shodu društva za šolsko reformo dne 12. t. m., ki sta se ga udeležila minister Gessmann in bivši minister grof Dzie-duszycki je govoril Gessmann, ki naglaša: Formulirajmo premišljene praktično izvedljive predloge glede na preosnovo srednjih šol. Potrebno je, da se ustanove novi strokovno znanstveni poklici in da se uvede enotno pripravljanje za vse visoke študije. Dela naj se, da s« posploši taka splošna izobrazba, ki omogoči delovanje v praktičnem življenju in olaiša gospodarski napredek. Uče naj se živi in deželni jeziki za praktično porabo v govoru in v besedi. Olajša naj se prestop iz nižjih srednjih šol na posebne srednje strokovne
in posebne učne zavode. Pri novi šoli posredovana raznovrstnejša splošna izobrazba se ne sme prezirati gotov humanistični temelj. Minister priporoča, da naj se osobito goji materui jezik, razširi in poglobi naj se pouk v geografiji in zgodovini, znižajo naj se ure za latinščino, matematiko, naravoslovje in za fiziko. Končno želi Gessmann, da naj preosnujejo način izkušenj, izpremene naj se določila o zrelostni izkušnji, preosnujejo počitnice, izpopolnijo realke, podržavijo trgovske srednje šole in da se dovoli enoletna vojaška služba onim dijakom, ki so dovršili 6.. gimnazijski oziroma realčni razred.
+ Ljudskošolska imenovanja. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je imenoval provizoričtiega učitelja g. Ivana Jocifa za provizoričnega učitelja in vodjo na enorazredni šoli v Koprivniku, ker se je tamošnja dosedanja učiteljica gdč. Marija Bajt odpovedala tej službi. - C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval za suplentko na ljudski šoli v Starem trgu izprašano učiteljico gdč. Marijo T ur k namesto učiteljice gdč. Ivane Perušek, ki je vsled bolezni na dopustu.
Vič-Glince. (Predavanje.) Prošlo nedeljo je v karol. slov. izobraževalnem društvu predaval preč. g. p. Avguštin Čampa »o Ribničanih in njihovem obrtu < ter je s svojimi dovtipi vzbudil obilo smeha. Koncem predavanja je pevski zbor zapel eno ribniško. Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. bo g. A. Pele, revizor »Zadružne zveze« predaval »o zadružništvu«. Z czirom na dopis v 2. štev. »Domoljuba« izjavljajo oo. frančiškani, da niso v nikaki zvezi z njim ter ga obsojajo kot nepotreben in zraven škodljiv dobri stvari. Oni so dušni pastirji za Vičane in Glinčane in za vse ude prihodnje župnije sv. Antona.
Premogovno vprašanje. Ministrsko predsedstvo objavlja: Komisija, ki se je posvetovala o premogovnem vprašanju, ie dokončala razprave. Pojasnile so se razmere o kopanju, konsumciji in o prometnih razmerah premoga. Komisija je izdelala tudi konkretne predloge, ki jih vlada izvede, da tako ugodi racionelnim narodnogospodarskim potrebščinam glede na preskrbovanje s premogom. Zdaj sc izdeluje spomenica o skupnem materialu in o praktičnih predlogih. O predlogih komisije se bodo pečala posanma ministrstva. V najkrajšem času s.i pa že izvede znižanje tarifov petroleja za kurjavo in za motorje in direktno dovažanje premoga državnim zavodom iz državnih premogo-kopov.
—	Teodor Frohlichovo pivovarno je kupila »Ljubljanska kreditna banka« z vso pri-tiklino vred za 200.463 K. Upniki so precej izgubili, med njimi tudi »Glavna slovenska posojilnica« 60.000 vknjiženega dolga.
—	Človek zgorel. Zgorel je 12. t. m. popoldne ovčar Matevž Rabič, po domače Gor-nov Matevž, 65 let star, na rotu nad slapom Peričnikom (dovške župnije), pri svoji pastirski koči. ki mu je tudi zgorela. Vsega obžga-nega so dobili ležečega pod kapom. Bil je tudi dober gonjač za divje kozle, ker se ni ustrašil nobenih pečin. Lovci in sosedje so ga radi imeli, ker je bil lepega, poštenega vedenja. Kako te ogenj nastal, sc ne \*e.
—	V strahu pred materjo skočila skozi okno. V Postojni ie v ponedeljek Frančiška Korenčič, žena preddelavca na železnici, ki ie v gotovih časih na umu bolna, začela pretepati svojo hčer. Hči je v strahu pred materjo skočila skozi okno prvega nadstropja ter si zlomila nogo.
—	Influenca. V celem Črnemgrabnu ie tako razširjena huda influenca, da v nekaterih vaseh ni hiše brez bolnika. V nekaterih leži vse, tako da ni nikogar, ki bi mogel bolnikom streči.
—	Škofjeloška »Čebelarska podružnica« ima svoj občni zbor dne 19. januarja, ob 1. uri popoldne po domače »pri Balantu« pred mestom. Na sporedu je tudi predavanje gospoda A. Likozarja iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi prijatelje čebelarstva odbor.
—	Uboj v Trstu. Iz Trsta: Na parniku Austro - Amerikane »Alice« je neki mornar ustrelil krmilarja Jurija Mauro, stanujočega v Trstu.
—	Po reški dolini se klati znani Gran-detov Tone iz Ostrožnega brda. V petek, dne 10. januarja, je obiskal Preiti. Oblečen jc bil v zeleno suknjo, na glavi pa je imel rjav klobuk in pod nosom tudi majhne rjave brke. Vendar pa pravijo ljudje, da sc preoblači, in ima pri sebi vedno revolver. Pretekli teden se ie poskušalo vlomiti v Bitinjah pri Gra-horju. Prav bi bilo, da bi ljudje takoj naznanili tega siloviteža pri bližnji orožniški postaji, kakor hitro ga kie zasledijo.
—	V slavnih križevskih vinskih goricah na Dolenjskem se dobi še dosti prav izvrstnega vina. Cena je letošnji dobri kvaliteti uprav nizka.
Imenovanje. Deželni predsednik je imenoval pomožnega delavca pri reguliranju Save Janeza Juriča za c. kr. vodnega stražnika na Kranjskem ter mu od-kazal progo Save od Tacna do Dolskega.
Poročil sc je na Voloskcm g. dr, Šinie Kurelič, odvetnik in župan v Pazinu, z gospico Anico Tomičič, hčerko g. Viktorja Tomičiča iz Voloskc.
— Imenovanje. Irma Pirjevec, pod-učiteljica na državni ljudski šoli v Trstu, je imenovana za učiteljico na c. kr. real-nici v Gorici.
Umrla je v Trstu Ana Remec, soproga Vekoslava Remca.
Petdesetletnica dunajske trgovske akademije.
Dunajska trgovska akademija je praznovala 13. t. m. svojo petdesetletnico. Slavlja so se udeležili ministri dr. Mar-chet, dr. Fiedler, dr. Derschatta, namestnik in mnogo drugih dostojanstvenikov. Naučili minister Marchet je v daljšem govoru slavil zasluge akademije za trgovsko politični in gospodarski napredek v Avstriji.
Ljubljanske novice.
lj Deželnozborska volitev v Ljubljani.
Na včerajšnjem shodu »narodnonapred-nih« zaupnikov iz Ljubljane se je Ivan Hribar odpovedal deželnozborski kandidaturi za mesto Ljubljana. Hribar si menda želi na manj »razburljiv« način postati zopet dež. poslanec in zlesti v dež. zbor po trg. zbornici. Kandidata liberalne stranke v Ljubljani sta za deželni zbor dr. Tavčar in dr. Triller.
lj Srebrno poroko obhaja jutri duhovščini ljubljanske škofije dobro znani vratar ljubljanskega duhov, semenišča g,. Jože Valenčič. Mož, ki zvesto opravlja svoj težavni posel že skoro 30 let, je še mla-deniško čil in čvrst in po človeško soditi, bo še lahko doživel zlato poroko. To iz srca želimo njemu iu gospej soprogi!
lj Osebna vest. Deželni predsednik gosp. Sclnvarz je včeraj odpotoval na Dunaj.
lj Poroka. Poročil se je danes g. dr. Janko Polec, sodni adjunkt v Trebnjem, z gdč. Marijo Lukanc pl. Savenburg, hčerko polkovnika v pok. Mihaela Lukanc pl. Savenburg. Čestitamo!
ij Zborovanje mesarjev. Danes dopoldne so zborovali v mali dvorani »Mestnega doma« mesarski mojstri. Jožef Kozak je otvoril zborovanje in jc predstavil občinske svetnike Hanuša, Velkavrha in Dimnika ter pozdravil župana. Nato je govoril župan, češ, da so večji goveji mesarji znižali cene mesa, zato bi morali znižati cene mesu tudi manjši mesarji, ki prodajajo na stojiščih. Dejal je, da so povsod nižje cene kot v Ljubljani. Zupan je priporočal mesarjem, naj se vdajo in znižajo cene, ker sicer bi moral mestni magistrat z deželno vlado narediti cene. Občinski svetnik Hanuš in Velkavrh sta povdarjala. da so cene mesu previsoke. Oglasila se je k besedi gospa Marija Prezelj, ki je razložila po kaki ceni kupujejo mesarji teleta, da občinstvo zahteva samo lepo meso, posebno brez kosti za lepe »šni-celjne« in da potem večkrat ostaja mesarjem meso nižje vrste in pa kosti. Zato ni čuda, da je boliše meso dražje, ker mesar mora vse skupaj kupiti. G. Sirk je predložil neko spomenico, v kateri je navajal kako in po kaki ceni kupujejo mali mesarji žive prešiče in po kaki ceni potem razprodajajo meso in slanino. Zahteval je odpravo užitninskega davka, odprtje mej in da je zadnji čas, da se napravi v Ljubljani tržnica. G. Jakob Jesih je podpiral predlog g. Sirka glede tržnice, povdarjal je, kak nered je v Šolskem drevoredu, ker morajo mesarji po hišah spravljati klopi itd. Govornik sc je pritožil tudi nad neredom v mestni klavnici, posebno glede kropa za snaženje ter se je pritožil proti previsoki klavščini ter je zaključil svoi govor z opazko: »Koliko morajo mesarji sedaj zjutraj od 6. zjutraj do opoldne v Šolskem drevoredu pretrpeti mraza, gospodje, ki sede po kanclijah, pa tega ne vedo, ne čutijo in ne poznajo.« Klavniški živinozdrav-nik g. Skale je zagovarjal krop in obljubil od-pomoči neredu. Zupan je zbrane mesarje končno še enkrat pozival naj ubogajo in naj znižajo cene. Končno je izpregovoril še par besedi g. Milan Kozak, ki jc razlagal razloček med nekdanjim in sedanjim nakupovanjem in razprodajanjem.
lj Umrla je na sv. Petra cesti št. 79 Anastazija Babič, soproga oficijanta.
lj Mraz. Danes zjutraj ob 8. uri je kazal termometer 12 stopinj R. pod ničlo.
lj Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani jc na iruoogostranske želje svojih članov, d;i bi sc uredilo razmerje delojemalcev do delodajalcev, dala izvršiti po določilih zakonov »delavski red« v slovenskem in nemškem jeziku. Zadružni člani naj se sedaj z istim preskrbe v pisarni Gradišče št. 7. Na podlagi tega delavskega reda in v zvezi s k temu pripadajočimi reverji spadajo spori med uslužbenci in gospodarji pred kompetenco zadružnega razsodišča, in se s tem gospodarjem mnogo neljubih potov prihrani.
Ij Nesreča. Danes dopoldne je hlapec Andrej Rogar po Pogačarjevem trgu tako naglo vozil, da se mu pred vozom idoči čevljarski vajenec Jožef Potrebin ni mogel pravočasno umakniti. Voznik ga je zadel z vozom, podrl na tla ter na obrazu in desni nogi znatno poškodoval.
Ij Pobegnil jc izpod policijskega nadzorstva 1862 v Ivanji vasi rojeni in na Rakek pristojni, sedemkrat predkaznovani delavec Jernej Matičič.
lj Pojavil se je v mestu nek nepridiprav, ki skuša z vitrihom odpirati vrata pri stanovanjih, gotovo z namenom, da bi kaj pokradel. Čc ga kdo zasači, naj ga takoj izroči policiji.
• Ij Društva v Ljubljani leta 1907. Lani je bilo v Ljubljani 224 društev. Med letom se jih je razšlo 7, ustanovljenih oz. dovoljenih pa je bilo 19, ki pa še niso poslovala. Če računamo prebivalstvo s 40.000 osebami, je imelo vsakih 179 prebivalcev svoje društvo.
Ij Utonil bi bil kmalu v nedeljo v Rakov-niškem bajarju ob času, ko so izpod ledu izse-kavali utopljenca Andreja Dežmana, 11 letni šolski učenec Anton Čamernik, ki sc je takrat drsal po bajarju z drsalicaitii in zašel na led, ki je bil že enkrat izsekan. Takoj je bil v vodi do glave, a se mu nihče ni upal iti na pomoč, ker bi sc bil gotovo tudi vsakemu drugemu udri led. Potapljajoči deček je klical na pomoč, in tudi gledalci so kričali, da naj razpne roki, kar jc ubogal in na ta način prišel iz vode na trdnejši led. Navzoči policijski organ je potem dečka pregovoril, da sta tekla, kolikor sta mogla, na dečkov dom, da se s počasno hojo ni preveč prehladil, ker je bil do kože premočen.
Ij V Ameriko ju včeraj odšlo 10 Slovencev, povrnilo se jc 64 Hrvatov.
lj Izgubil jc hlapec Franc Pečnikar prost bankovec za 10 K. — Posestnikov sin iz Tacna, Fran Zajec, je izgubil denarnico, v kateri je imel 700 K denarja in sicer pet bankovcev po 100, štiri pa po 50 kron.
lj V kavarni »Avstria« je danes zvečer koncert izvrstnega ljubljanskega seksteta na lok. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Štajerske novice.
š Občni zbor »Slovenskega delavskega podpornega društva« v Celju dne 12. t. mes. je bil kljub malemu številu udeležencev precej buren. Nameravalo se je društveno gostilno opustiti, ker se z ozir. na visoko stanarino ne pokrivajo stroški. Ta korak se je pa za sedaj še opustil in skušalo se bode spraviti gostilno v dober tir, kakor je bila pred časom, ko je isto magistrat vsled obiska nečlanov razpustil. Gostilna je nazadovala, odkar jc prejšnji gostilničar gospod Vihar odšel. Gospod Vihar je privabil s svojim osebnim znanjem veliko gostov. Društvo šteje okoli 500 podpornih članov in le primeroma malo število rednih članov, katerim je v raznih slučajih bolezni v preteklem letu dalo nad 400 K podpore. Društvo nastopa deseto leto, med katerim časom mu vedno predseduje g. Ivan Rebek. Izvolil se je skoraj popolnoma nov odbor, nekaj starih odbornikov pa izvolitve ni sprejelo.
š Nesreča. G. Mihael Golob, kapelan pri Sv. Križu pri Ljutomeru, je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo v stegnu. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Radgoni. Po izjavi zdravnikov bo moral posteljo čuvati šest do sedem tednov.
š Umrla je gospa Marija Jošt, mati Fraiijo Jošta. Umrla je v Gaberju pri Celju gospa Neža Zupane, vdova po g. Janezu Zupancu, stavb, podjetniku.
Razne stvari.
VELIKANSKI POŽAR V NEW-YORKU.
Iz Nevv-Yorka poročajo, da je v soboto ponoči izbruhnil požar, kakoršnega ni bilo v Ne\v-Yorku že leta ne. Pogorelo je 13-iiadstropno poslopje Parkar. Škode je 1 milijon funtov šterlingov. Zgoreli so trije gasilci, petdeset se jih več ali manje poškodovalo. Razun poslopja Parkar je pogorel tudi sosednji hotel »Florcnce«, ena bolnišnica in zbirka umetnin pokojnega Henry VValtersa, škode je nad 100.000 funtov šterlingov. Gasili so vsi gasilci dolnjega mesta. Nad 50.000 ljudi se je zbralo na pozorišču. Materijalne škode je radi tega toliko, ker je bil pritisk vode premajhen iu tudi cevi so bile v slabetn stanu. Brizgalnice so dosegle komaj do osmega nadstropja. Nadalje je eksplodiralo mnogo kemikalij, kar je provzročilo tudi znatno škodo. Sodi se, da je zažgala zlobna roka.
MRAZ V JUŽNI RUSIJI.
Radi silnega mraza toplomer kaže 39 stopinj mraza, in radi snežnih metežev, jc promet na železnicah ustavljen že tri dni. Blizu Perina jc brzovlak obtičal v snegu. Potniki, ki so v vlaku, trpe lakoto in žejo.
»Ubijaj, mori. kradi, a za-me moraš dobiti denar! Kje ga dobiš, meni ni mar.« Tako je po izpovedi neke priče zaklicala nekoč žena vlomilca Waszynskega svojemu možu. V Lvovu so zaprli Waszynskijevo ženo. Našli so pri njej pismo, ki dokazuje, da je bilo že vse pripravljeno za beg Waszynskega iz ječe. Pismo navaja, da dobi Waszynski zahtevane stvari in sicer šivanko in sredstvo proti zo-bobolu kmalu v roke. Kakor znano, imajo mednarodni hudodelci menda po zgledu zgodovinskih naših rokovnjačev svoj lastni tatinski jezik. »Šivanka« pomenja »pilo«, sredstvo proti zobobolu pa tekočino, ki nje železo. Waszynski bi bil tako pobegnil. Zaprli so paznika WalTocho, ki je že svoj čas pomagal »kralju vlomilcev«, da je pobegnil iz ječe. Waszynskyjeva žena je priznala, da je Wa-szynski njen mož. Taji pa, da je pri njej najdena velika denarna vsota tatinski plen. Zcna je živela jako potratno. Ima veliko obleke in dragocenosti. Našli so pri njej pisma, ki so velike važnosti. Waszynskega dolže tudi nekega senzačnega umora na Nižjeavstrijskem.
Zeno je zažgal berolinski branjevec Hohne. Ko je spala, jo je polil s petrolejem in ga nato zažgal.
Odkrito zlato v Kaliforniji. Pri Mamelu v Kaliforniji so odkrili obširne zlate plasti.
Krupp prekošen. Ameriški kapitan David je znašel cenejši način kakor je Krupoov za izdelovanje jekla. Patent je že kupil za veliko vsoto neki ameriški trust, ki bo izdeloval cenejše oklopne plošče, kakor znana nemška tvrdka Krupp.
V Ameriki brez dela. 160.000 brezposelnih oseb je sedaj v Ne\v Yorku.
Stavka najemnikov stanovanj v Ne\v Yorku je končana. Konec stavke je pospešil inraz. Najemniki stanovanj so se odločili, da bodo raje plačali, kakor da bi bili deložirani.
Pijani vojaki ranili častnika. Več pijanih vojakov 70. pehotnega polka je delalo v pe-trovardinski vojašnici hrup. Nadporočnik Av gust Plundrich jih je pozval k miru. Vojaki so bili predrzni in se mu odgovarjali, na kar jc potegnil častnik sabljo in ranil nekega vojaka na glavi. Nato so planili vojaki z bajoneti na častnika in ga ranili večkrat v prsa. Težko ranjenega častnika so prenesli v garni-zijsko bolnišnico.
DOGODKI V MAROKU.
Rajzuli se je pridružil sultanu Mulej Hafidu. Izjavil je, da zapusti edino le na njegovo povelje Kajd Maclean. Francoski poverjenik v Tangru poroča, da feški dogodki ne vplivajo v obrežnih mestih. Gibanje je bolj znak anarhičnih maroških razmer, kakor pa mohamedanskega fanatizma. Francoska vlada hoče v zmislu algeciraške pogodbe skrbeti za red in ščititi Fvropce po onih pristaniških mestih, kjer mora Francoska izvesti policijo.
Telefonska in brzojavna porodilo.
REVIZIJA POSLOVNIKA IN VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Budimpešta. 14. januarja. Pojutr-šnjem predloži koalicija poslanski zbornici načrt za izpremembo poslovnika, da se, ako obvelja volivna reforma, onemogoči vsakršna obštrukcija. Če 100 poslancev kakemu predlogu prizna nujnost, se mora o njem brez debate glasovati in je za sprejetje zadostna navadna večina. Takega predloga se ne sme od dnevnega reda odstaviti, dokler ni končan. Določenega časa za seje ni.
Budimpešta, 14. januarja. Volivna reforma bo sledeča: Volivno pravico ima vsak ogrski državljan, ki jc dovršil 24. leto ter zna mažarsko brati in pisati. Novi zakon se ne bo dotikal v volivno pravico privilegirancev, ki jo bodo imeli tudi zdaj. Siccr bodo volivno pravico imeli tudi oni, ki ne znajo mažarsko brati in pisati, vendar pa bo določena minimalna davčna mera. Tisti, ki hujskajo proti zasebni lasti, veri in državi in stanovom, ne bodo imeli volivne pravice. Volivni okraji bodo isti, kakor okraji okrajnih notariatov. Poslanska zbornica more uničiti mandate onih, ki agitirajo proti državnemu edinstvu dežela ogrske krone ali pa so proti nji agi-tirali. Volilo se bo vsakih 6 let. (In ta ne-stvor se imenuje — volivna reforma.)
PODBAN.
Zagreb, 14. januarja. Nikola Czern-kovich je imenovan za podbana, Ferdo dr. pl. Mixich za naučnega, Slavko Ara-nitzky za justičnega šefa, A. pl. Vu-clietich za velikega župana zagrebškega, dr. P. Gavranič za velikega župana reško-modruškega, pl. Junkovich za velikega župana požeškega. Janko pl. Jellacich za velikega župana varaždinskega. Ban Rauch zahteva, da ga na kolodvoru čaka ze-maljska vlada, mestno zastopstvo pa naj stori, kar mu drago.
ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO V PRUSIJI.
Berolin, 14. januarja. Pri dosedanjih demonstracijah za splošno in enako volivno pravico za pruski deželni zbor so 106 oseb zaprli, med njima 6 žena, 30 pa ranili. Včeraj zvečer je množica pred zbornico upila: Doli z Biilouom! Živela splošna in enaka volivna pravica! Red sc ni kalil.	jq
PROTI DRUŠTVENEMU ZAKONU.
Berolin, 14. januarja. 30.000 Dancev in Holštajncev. nemških državljanov je državnemu zboru poslalo peticijo, kjer zahtevajo, da se iz načrta društvenega zakona črta določilo, da policija lahko prepove shode, na katerih sc obravnava v nenemškem jeziku.
BOMBE V RUSIJI.
Odesa, 14. januarja. Policija je zasledila zaroto proti generalgubernatorju generalu Kaulbarsu in orožniškemu poveljniku. Zarotniki so nameravali z bombami razstreliti njuni rezidenci.
VELIK POŽAR V GLEDIŠČU.
Nevv York, 14. jjin. V Pyertownu v Penn-silvaniji je požar uničil operno gledišče. Nastala je panika. 50. oseb je zgorelo, večinoma ženske in otroci, druge so do smrti pohodili.
belgijski kralj bolan.
Kolin, 14. jan. »Kolnische ZeitmiiJ« poroča. da je kralj Leooold nevarno obolel.
mažarski učitelj ubit.
Marinaros Sziget, 14. jan. Tu so rumun-ski kmetje vdrli v šolo, mažarskega učitelja ix>grabili, ga vlekli na cesto in kamenjali. Naposled so ga ustrelili. Zaprli so 30 kmetov.
umor.
Lipsko, 14. jan. Tu so našli knjigotržca (iieglerja mrtvega v svojem stanovanju. Zadavila ga je njegova oskrbnica in tako spretno skrila v stanovanju samem, da se smrad trupla ni nikamor razširil. Umoru so prišli na sled vsled ovadbe.
ŽELEZNICNA NESREČA.
London, 14. jan. Brzovlak v Manchestru je zadel v drugi vlak, --'< čemur jc 12 oseb bilo ranjenih.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 14. januarja.
Pšenica za april.......12 62
Pšenica za oktober......10 68
Rž za april.........11 22
Koruza za maj........6 94
Oves za april........8 20
Efektiv: 10 nižje.
108 1—1 | ■
Izjava.
Z ozirom na žaljiv preklic g. Josipa Kralj, iivinozdravnika v Domžalah, izjavljam v obrambo svoje časti, da nisem napravila na njegovo ime še nobenih dolgov, da tudi nimam povoda napraviti na njegovo ime kakih dolgov in da on sploh še zame nobenih dolgov plačal ni. Vse to bo dognala sodna razprava.
V Ljubljani, dn6 14. prosinca 1908.
Joslplna Kralj roj. Ualentlnčič.
Zahvala.
Povodom smrti in pogreba ljubega nam očeta oz. moža, strica itd.
Jaru za Meršolja
v Radoljici
izrekam najprisrčnejo zahvalo vsem, ki so st: v obilnem številu udeležili pogrebi' in kakorkoli blagemu rajniku izkazali zadnjo čast. Posebej še izrekamo zahvalo preč. g. dekanu za tolažbo v bolezni in za spremstvo pri pogrebu, gg. župnikom iz Kamne gorice Bohinjske Bele, Lesec in domačemu g. kaplanu, in od daleč došlim sorodnikom, ter priporočamo dragega nam rajnika v pobožen spomin in molitev.	107
V Radoljici 13. januarja 1908.
Žalujoči sorodniki.
Bolečine živcev in revmatične
se le
' pomirijo in ozdravjo z
AMPHOlROMENTHOL
ums^aaasmm
Cena steklenici 8f>v. Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se vpošlie K 1 80 c2 steklenici) franko pri edini i/delo-valnici Vostrebalovl lekarni, Praga-Karollnln dol. Zaloga: Lekarna H. Mardetschlager, Ljubljana, Jurčičev trg. (fciT Pozor pred ponarejanji! "iji
iBSi tiSi A SSt A AlSSl A5i VSi tiSi A A A A £5l
Gospodično mi učenim
se sprejme takoj na hrano in stanovanje.
Poljanska cesta 10, pritličje. tiGt iSiliSl A iSt A AfiSi AAA A A A A
igji TE1 V V V "3P V V V '9C W V
ras


m

0?O Ptl
za cerkvene zbore.
Osem napevov k blagoslovu. Zložil Karol Bervar. Op. 7. 1908. — Cena partituri K 1— ; štirji glasovi v dveh komadih K 1—.
Katoliška Bukvama
v Ljubljani. 41

5—3
8SS
s
vil
Zlate mtiaje: Berlii, Pariz, Ria iti.
Kajbol/. Aosm. zobo Ha tli. ar t d-atvo
Izdelovat«!)
O. &Vdl
Ljubljana, Spltal.-Strltar. nt. T
v*
1*
A*
ooooooooooooooco
o o
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
o o o o o
o o o o o o o o o o o
o o o o o
______o
oooooooooooooooo
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev 21.
Napoved osebne dohodnine
Ker je ta mesec napovedovati dohodke za odmero osebne dohodnine, se priporoča v porabo kot najprak-— tičnejša, znana brošurica: —
Krotko navodilo
-	o napovedi -osebno - davčne
-	- dohodnine - -
-- za duhovnike in beneficiate -
župnika Matija Kolar
Cena 30 h
Dobiva se v
K a t o I Bukvami
-- 5-3 v Ljubljani 40 --
Zahvala.
Povodom predaje svoje trgovine mojemu dolgoletnemu zvestemu sotrudniku gospodu Ivanu Krlvicu se čutim prijetno dolžnega izreči tem potom svojim p. n. odjemalcem za skoro v 35 letni dobi obilno mi izkazano zaupanje najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana v januvarju 1908.
Z velespoštovanjem
M. E. Supan.
Priporočilo.
Oziraje se na zgorajšnje vrstice si dovoljujem tem potom javiti, da sem prevzel
špecerijsko trgovino od g. M. E. Supan-a
in jo bodem nadalje vodil pod tvrdko
---J. Krivic. ==
Na podlagi več nego 19 letnega sodelovanja v tej trgovini in tu pridobljenih izkušenj se čutim sposobnega, v vsakem oziru vstrezati željam svojih cenjenih odjemalcev in prosim, da se mi dobrotno nakloni enako zaupanje, kot jo je uživala dosedanja tvrdka.
Ljubljana v januarja 1908.
Velespošto vanjem
J. Krivic, Dunajska c. 4.
v— a -
8 50 8'40 12 50
2-80 ID 5C
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bogato ilustrnv.nl glavni cenik r nad 3000 slikami vseh vrni aikelnaatih, srebrnih In zlalib ur, kakor tudi vt.b vrat solidnih zlatnln in erebrmn, (rod benega orodja, jeklenega In uanjateg. bl.g. po Izvirnih tovarniških cenah
Nikel remont, ura......K
Svic Izvir „Roskopf" pat. ura . ,, registr, ,,Adler Roakopf ", nikel remont a aldro	. .	M Ooldin rem ura „Luna", koles|e i
dvojnim pla&čem .......
erebr rem. ura ,,Olorla" . . ,, „ „ „ dvojni plašč . . . „ „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr težka . . „ ra-v. Tula nikel ura cilind z „Luna" kolesjem . . ., Hl , kukavico K 8 50, budilka K 2 90, kuhinisk« ura K i — »varcvaldska ura K 2 80 Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo! ,■■ Nlkak risikol Zamena dovoljena, aH denar naza|! =
> Prva tovarna za ure Hanns Konradi C. In kr. dvorni založnik v Mostu (BrQx) 654, ČeSko.	2315 1-4
Usodna prilika
za trgovce in obrtnike!
Ker mi preostaja še več tisoč
reklamnin koledarjev
za leto 1908=
sem primoran prodajati iste veliko pod tovarniško ceno ; naj se torej izvoli vsak, ki bi jih še potreboval, obrniti na mojo tvrdko, jaz mu bom napravil prav izredno nizko ceno.	75 7—2
Pričakujoč obilnih naročil se priporočam
FR. IGLIC,
trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo, Ljubljana, Mestni trg štev. II.
Kašelj
naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski
Davidov čaj
1 zavoj 40 It. — Edina izdelovalnica lekarna
pri „Češki kroni".
Praga — Karolinin dol. ——
Dobi se v lekarnah ali naravnost, če sc vpošlje 1:0 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri ,,2.latem orlu" Jurčičev trg.
Pozor pred ponarejanji.
Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis
A. Ferkl.
46 2
v v V
perje
in
S*
puh
oprano in očiščeno
V, kilograma od 45 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.
643 Z7
C
■Is* V' v v
Ivan Demšar
podRousRI Min Izdelo-uatelj uozou u Ljubljani
:: Marije Terezije cesta it. 6::
priporoča svojo veliko zalogo Hll kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
SPrclnie se v Pouk tudi več učencev.

i *
Delniška družba „ZDRUZENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
= priporoča svoje izborno pivo. — Speciaiiteta: ySaflvafor' (črno pivo a la monakovsko). zz
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pejriljetue no dem sprejema rejtouroter ,porednega ©orne" g, t^ržišniK (Teleferi št 82.) ———
Podružnica i v Spljetu. s
Delniška glavnioai i i K 9.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge na vložne knjižice in na liro«račun proti 4- 'I2 °|o o b re s t i m.
Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj GO dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
__5°|0. -sat
Rentni davek od vlog na kn|ižice plača banka sama.	-
Podružnica a v Celovcu« a
1 Rezervni fond» 9 * 1 K 200.000. 1 » «