SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velja: Sa celo Uto predplaia* 16 (14., za pol leta 8 fld., ia četrt i«1« A (M., u jedca
meiec 1 (ld.40 kr.
V administraciji projoman velja: h eele lato U gld., za pol leta в gld., za «etrt leta S rld., ia jeden meie« 1 rld. V Ljubljani na dom poiiljan velja X rld. 20 kr. v«ć ва leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino Ln oananlla (imserate) «prejema upravnlltvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ullee It. 3.
Rokopisi ee ne vračajo, aefrankovana puma ne vaprejemaje.
Vredništvo je v Semenllklh olleah It. 2, I., 17.
Ichaja vaak dan, iznemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 230.
У Ljubljani, v petek 8. oktobra 1897.
Letnik XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 7. oktobra.
DanaSnja seja je bila po nekolikodnevnem premirju zopet zelo viharna. Glavno vlogo so igrali krščanski soeijalisti in socijalni demokratje in pogostokrat je malo manjkalo, da ni prišlo do pravcatega pretepa. Galerija, ki je r zadnjih sejah zaman pričakovala običajnih škandalov, se je danes lahko prav dobro zabavala. Posebno zanimiva je bila „debata" mej krščanskim soeijalistom Gregorigom in Židom Verkaufom, ki je imel dosti prilike čuti svoje po pristnem česnju duhteče ime. Ko sta si ta dva temeljito izprašala vest, sta nastopila Strohbach in .lectar" Iro, katerega prvi ni mogel drugače pomiriti, da mu je pravil nekaj o dobrem okusu njegovih medenih kolačev. Da nista mirovala Bielohlawek in pa vodja Schrammel, ki je prav umestno odgovoril na izjavo prvega, da je socijalna demokracija vrhunec človeške neumnosti: „Pa Ie za take, ki izhajajo iz opic." Mož je menil v svoji gorečnosti prav dobro zavrniti svojega nasprotnika, a je Ie povedal in potrdil golo resnico. Vrhunec škandala pa je dosegel Iro s tem, da je izvlekel na dan neko staro dogodbo ter zasmehoval Gregoriga, ker ga je svojedobno pri Wimbergerju neka oseba polila s sodavodo. Kot besen je skakal Gregorig ter krčil pesti, mej tem pa obdelaval nasprotnika z vsemi možnimi psovkami. Umevno je, da v takem hrupu ni bilo mogoče zborovati, in podpredsednik vit. Abra-hamovicz je moral pretrgati sejo.
Predlogi in interpolacije.
Po otvoritvi osme seje je predložil poljedelski minister grof Ledebur načrt zakona glede ustanovitve kmečkih zadrug.
Poslanec Wagner s tovariši je interpeloval domobranskega ministra radi oprostitve vojaških vaj za čas nujnih poljskih opravil.
Poslanec vitez Berks in tovariši so vprašali skupno ministerstvo, kaj namerava ukreniti, da se prepreči nadaljno opustošenje sadunosnega drevja po nekem mrčesu, ki se zanaša iz Amerike.
Poslanci T r u m b i č in tovariši zahtevajo pojasnila od finančnega in poljedelskega ministra v neki zemljiško-davčni zadevi v Panjevacu.
Poslanci dr. G r e g o r e c (ne Gregorčič, kakor nam je včeraj brzojav napačno poročal), Einspieler in tovariši so interpelovali ministerskega predsednika in finančnega ministra radi protizakonitega postopanja državnih oblastev na Spodnjem Štajerskem in Koroškem v jezikovnih razmerah.
Posl. dr. S y 1 v e s t e r je nujno predlagal, naj vlada vse potrebno ukrene, da s 1. januvarijem bodočega leta stopi v veljavo zakon glede preosnove uradniških plač; italijanski poslanci so pa vložili tri jednako se glaseče nujne predloge, v katerih zahtevajo, naj se zgradi železnica čez Ture ter podaljša do morja.
Poslanci dr. K r e k , dr. F e r j a n č i č in tovariši so vložili predlog, v katerem zahtevajo, naj vlada kar najhitreje odredi revizijo zakona glede bratovskih skladnic; poslanec Pogačnik s tovariši pa je ponovil svoj predlog glede olajšanja vojaške službe sinov srednjih in malih kmetov.
Nato se je nadaljevala razprava o nujnih predlogih glede
driavne podpore.
Prvi govornik posl. dr. P e r g e 11 je v daljšem govoru opisoval veliko škodo, ki jo je provzročila raznim krajem zadnja povodenj, prijemal vlado, ker se premalo pobriga, da bi vestno ocenila škodo, ter izraža svoje veselje, da se čuti zopet narodno „zlato dunajsko srce", vender bo pa njegova radost še-le tedaj popolna, ko postane to zlato srce črno-rndeče-zlato.
Konečno pobija predlog posl. Adameka, naj se izroče vsi ti predlogi budgetnemu odseku, in pred-
LISTEK.
Vohun.
(Dalje.)
.Torej le tako naprej; v ponedeljek bomo že videli."
„Ce bo šlo tako naprej," mislil si je Mihael, ko je stopal od ministerstva proti gostilni, kjer je navadno kosil, .če bo šlo tako naprej, moram res reči, da sem dobil izvrstno službo. Ce obstoji moje delo v tem, da obiščem parkrat na teden svojega načelnika, potem se mi ni bati, da bi me odpustili vsled nesposobnosti .. ."
Ko je prišel drugi ponedeljek zopet v ministerstvo, moral je kakor prej nenavadno dolgo čakati, predno je mogel vstopiti.
.Vratar pravi, da ste že od devetih tukaj," vsprejel ga je načelnik. .Ko bi ne imel toliko nujnega dela, dal bi vas bil prej poklicati, ker mi imate gotovo kaj važnega naznaniti."
.Cisto nič," odgovoril je župnik mirno, .jaz pridem vselej tako zgodaj, da sem vam na razpolago, kadar me posovete."
Načelnik je strmel začuden venj.
.To je res, Perin, v svoji točnosti ste občudovanja vredni; ministru sem to še včeraj opomnil. ." In nasmehljal se je nekako čudno.
„Upam, da mi v tem oziru ne morete ničesar očitati," odgovoril je Mihael in se priklonil.
.Vi sedite gotovo ves dan v svoji sobi?" nadaljeval je Desmarest.
.Jaz? Letam okoli, kakor kakšen loncevezec."
.In ne vidite nič, ne slišite nič, kar bi se vam zdelo zanimanja vredno?"
.Ah, mene zanima vsaka tako neznatna stva-rica, da se vi pač ne morete brigati za take malenkosti."
„Na, to je res izvanredno!" zaklical je Desmarest skrajno začuden. „Torej z Bogom, in prosim, pridite jutri zopet."
Komaj ga je ostavil Mihael, pozvonil je Desmarest in poklical jednega izmed policijskih vohunov, ki so stali v predsobi.
„Pojdite za tem človekom, ki je šel ravnokar odtod, sledite mu ves dan in sporočite mi jutri zjutraj o njem."
Do večera ni mogel župnik ne koraka storiti, ne govoriti besedice, da bi ga ne opazoval vohun, ki se ga je držal na skrivnem kakor senca; zato je
laga, naj se peča s to zadevo posebni odsek 48 članov.
8ocijalni demokrat Schrammel udriha po klerikalcih in krščanskih kapitalistih, ki so baje vzrok vse današnje bede. Očita večini, da zastopa le interese kapitalizma in veleposestva, in izjavlja, da ljudstvo niti od vlade, niti od večine ne more pričakovati kake podpore in je prepričano, da danes le še cepec nekaj koristi. — Ker je imenoval vladno predlogo „nesramno", ga je pozval podpredsednik k redu.
Takoj nato se je pričel zgoraj opisani vrišč, rsled česar je vitez Abrahamovicz pretrgal sejo za deset minut, ter dal potem zopet besedo prejšnjemu govorniku, ki je pa v nadaljnem govoru samo pole-mitoval s krščanskimi socijalisti. V tem ga je podpiral še dr. Kindermann, ki je v svojem govoru tudi naglašal, da se pri ocenjevanju škod navstali stroški ne smejo zvaliti na prizadete občine in zasebnike.
Nadaljni govornik Szponder je govoril o bedi v Galiciji, posl. B i a n k i n i pa je, pričenši svoj govor v hrvatskem jeziku in nadaljujoč nemški, tožil o zanemarjenju Dalmacije z ozirom na prometne zveze, poljedelstvo in industrijo. Konečno naglaša, da predlagana podpora ni v nikakem sorazmerju s škodo, in prosi, da se vsprejme njegov nujni predlog.
0 škodi na Moravskem govori posl. R o ž -k o š n 7 ter poživlja vlado, naj dovoli izdatno podporo, posl. dr. Verzegnassi pa opisuje potrebo ureditve Soče, ki preti z donašanjem peska zasuti pristanišče v Tržiču in poplaviti oglejsko okolico.
Nato se je zaključila razprava o teh predlogih in se s 188 proti 141 glasovom vsprejel predlog posl. A d a m e k a, naj se vsi izroče budgetnemu odseku, ki naj v 14 dneh poroča zbornici in stavi potrebne nasvete.
Konečno se vsprejme še predlog posl. Iro
vedel drugo jutro Desmarest natančneje, kakor on sam, kaj je počel Mihael prejšnji dan.
.No, če ni slep, gluh in mutast," mislil si je načelnik, .danes vendar ne bo molčal " In povabil ga je, da naj sede.
„Torej jaz upam," pričel je, .da mi bote kaj povedali o včerajšnjem dneva."
Župnik je bil že dalje časa preeej začuden, čemu se načelnik tako briga za njegova pota in dejanja. Zato je odgovoril:
.Moj včerajšnji dan! No, tega sem preživel, kakor vse druge. Dopoludne v cerkvi, potem nekoliko po mestu; popoludne v kavarni, potem v muzeja in zopet nekoliko po mesta. ."
.To me ne briga," prekinil ga je Desmarest. .Glavna Stvar je, kaj ste opazovali."
.0 nič novega", odgovoril je Mihael prostodušno, .te kraje že skoro vse dobro poznam, kakor svoje žepe"'
.Ta človek je ali blazen, ali pa takć neumen", ugibal je Desmarest na tihem. „Bodite tako prijazni in povejte mi, kje ste sinoči večerjali".
.V neki gostilni v Palais-u Rojal", odvrnil je Perin, katerega je to vprašanje precej osupnilo.
.In potem?"
h I И) '
radi izvolitve „grajalnega odseka," ki naj se peča z razžaljivimi izrazi posl. Gregoriga, in nato seja zaključi.
Prihodnja seja je jutri.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 8. oktobra.
Kriza v desnici. Nemški liberalni in naci-jonalui listi so polni veselja. Proti Dipauliju zabavljajo na vse pretege, vendar jim je sedaj njegov predlog gledć jezikovnih naredb dobro došel. Klub nemških naprednjakov v državnem zboru se je v zadnji seji pečal s to zadevo ter prišel po daljši debati do sklepa, da taktike glede odprave jezikovnih naredb tudi vkljub Dipaulijevemu predlogu ne kaže nič spreminjati, da pa se vzame kot veselo znamenje na znanje, da se tudi volilcem zastopnikov katoliške ljudske stranke jasni, kako krivico da delajo jezikovne naredbe za Nemce. „Politik" piše: V zadnji klubovi seji so poslanci katoliške ljudske stranke prerešetavaii splošen parlamentarni položaj. Klub je sklenil, vztrajati na stališču predloge, katerega je baron Dipauli stavil v zbornici gledć jezikovnih naredb. Zatrjuje pa klub, da predlog Dipaulijev nima nobene osti naperjene proti večini ter da ni bilo stranki v mislih, kakor koli rušiti jedinost desnice. — „Narodni Listy" so silno ogorčeni nad Dipaulijevim predlogom ter pravijo, da po izročenem prepornem predlogu nimajo več pravice zahtevati, da bi ostali v zvezi z desnico ter da treba za to vrzel iskati drugod nadomestila. Imenovani list tudi potrjuje, kar smo mi izrekli že včeraj, da je vsa akcija katoliške ljudske stranke zastopnikov v prvi vrsti naperjena proti Badeniju in da so se v tem oziru ti dogovarjali s krščansko-aocijalnimi poslanci. — Jednako sodi o položaju in o krizi v desnici tudi liberalni poljski „Kuryer Lwowski", ki pravi, da so se popolno izjalovili poskusi razdor v večini zopet poravnati, da torej treba nemške konservativce iz večine odstraniti, za-nje nadomestila drugod iskati in desnico strogo organizovati. — Govoriti je lahko, zlasti liberalnim listom, toda v teh zmedenih razmerah pričeti kako resno in vspešno parlamentarno akcijo, to je pa mnogo težje. Po našem mnenju brez konservativnih nemških poslancev ne bo desnica večina v zbornici.
Deželni zbori se snidejo, kakor se poroča „Moravski Orlici" z Dunaja, gotovo v prvi polovici meseca novembra. Poročilo pa nadalje ne povć, ali velja ta „gotovost" za vse deželne zbore ali samo za nekatere. Določeno je dosedaj samo to, da ве snide koncem oktobra h kratkemu zasedanju nižjeavstrijski deželni zbor, kar pa nikakor ne ovira na-daljnega delovanja drž. zbora, mej tem ko bi v slučaju splošnega zasedanja deželnih zborov vsekako se moralo prekiniti zasedanje drž. zbora. O tem pa vsaj sedaj politikom ni nič znanega.
O ustanovitvi parlamentarnega sodišča se razni listi izražajo mnogostransko. Večini se zdi ta misel zdrava, ne odobrujejo pa, kakor tudi mi ne, da bi imelo to sodišče pravico, oropati koga državnozborskega mandata, ki je le v rokah volilcev
„Potem sem pil v kavarni du Caveau čašo kave."
„In prosim, kaj se je zgodilo, ko ste pili svojo kavo."
„Kolikor jaz vem, nič posebnega."
„Kako ? Ali niste videli treh mladih ljudij, ki so se razgovarjali pri sosedni mizi ?"
„Postojte, postojte, da, spominjam se, da so res sedeli blizu mene trije ali štirje gospodje; ne vem natanko, koliko jih je bilo, ali zdi se mi, da so pili čaj."
,In govorili so najnesramnejše stvari o prvem konzulu, o Napoleonu", opomnil je Desmarest razjarjen, „stregli so mu cel6 po življenju."
„Kar se tega tiče, ne vem jaz prav ničesar; zapazil sem namreč parkrat, da so utihnili, če sem se k njim obrnil; zato sem se rajši drugam presedel, sicer bi mislili, da na skrivnem poslušam, kaj govorijo, — in to seveda ..."
„Preneumno! Silovito," vzkliknil je Desmarest. „Cemu pa mislite, da ste tukaj ?"
„Ah glejte*, odgovoril je Perin živahno, „to bi že davno tudi jaz sam rad vedel."
„A vraga vendar, Vi ste policijski vohun."
„Vohun ?"
„Kaj druzega?"	(Konec sledi.)
dotičnega zastopnika. „Przeglad" pravi mej drugim, da je misel brezdvomno lepa, toda izpeljiva pa v tem smislu ni. Najstrožja sredstva, ki jih sedaj rabijo nekateri parlamenti, so izguba dijet, izključenje od par sej ali pa kratek zapor v posebnem oddelku parlamenta. Nobeden parlament na svetu pa nima dosedaj oblasti, da bi mogel kateremu poslancu odvzeti mandat. Pred sto leti je bilo jednako vprašanje na dnevnem redu v angleškem parlamentu, toda predlagatelji so po večletnem zelo strastnem boju podlegli, in tako bode najbrže tudi pri nas propal ta predlog, ako ga predlagatelj ne spremeni primerno sedanjim zahtevam.
Udarec za Poljake v Rusiji je najnovejši odlok glavnega guvernerja kneza Imeretynskega, ki zaukazuje najpreje vsem oblastvom, da se morajo vedno, tudi v občevanju s strankami posluževati ruščine, sedaj se je pa njegova veljava raztegnila tudi na vse župane v Povislju, katerim se najostreje zabičava, da se v uradnem poslu ne smejo posluževati poljščine in se morajo brezpogojno pokoriti naredbam glavnega governerja. Ta udarec je zelo občutljiv za poljski narod, ako pomislimo, da je samo mej župani nad 70 odstotkov takih, ki niso vešči ruskega jezika, kaj pa še le mej ostalim narodom. Po našem mnenju je izdal to naredbo glavni governer po lastni inicijativi, kajti skoro izključeno je, da bi bila to volja carja Nikolaja, ki se je pred kratkim kazal še tako naklonjenega ruskim Poljakom.
Socijalistični strankarski shod v Hamburgu. Predvčeranjim se je obravnavalo na tem shodu o vprašanju, kako naj socijalna demokracija poetopa povodom bodočih volitev v državni zbor. Tem povodom je bil na dnevnem redu zopet znani predlog zastopnika poljske socijalne demokracije Moravekega, katerega sta še odločno pobijala vodja in poslanec Bebel ter neki sodrug Schippel, ki sta konečno prisilila predlagatelja, da je moral umakniti svoj predlog. Nadalje se je pa sklenila resolucija, v kateri se strankarskim vodjam naroča, da takoj prično s pripravami za volitve in se postavijo povsodi kandidatje, kjer je le količkaj nade, da prodre njih kandidat; v slučaju ožje volitve, pri kateri strankarski kandidat ne pride v poštev, smejo pa socijalni demokrati oddati svoje glasove le tistemu meščanskemu kandidatu, ki bo obljubil, da se ravna strogo po navodilu socijalne demokracije. Ko bi se pa ne našel tak mož, tedaj se morajo brezpogojno vsi volilci zdržati volitve. Govorilo se je nadalje tudi o prvem maju in delegat Stolten iz Hamburga je naravnost zahteva), naj se misel na praznovanje prvega maja sploh opusti. Njegov predlog je seveda padel, vendar pa se je povodom debate pokazalo, da socijalisti v tem oziru niso več tako „radikalni". To je razvidno tudi iz govora delegata in poslanca Schippela, ki je na vprašanje, kako stališče zavzema nasproti vladni zahtevi glede kredita za nakup novih topov, izjavil, da je dicer v prvem branju glasoval proti predlogi, da pa ne kaže vstrajati v opoziciji, ker vojakov se ne sme pošiljati v vojsko brez orožja. Načela se pri socijalistih včasih tudi lahko vržejo pod klop, ako se vidi, da morda drugače bolje kaže.
Krečanska zadeva je sedaj zopet na dnevnem redu. Turška vlada pa tudi nekatere velevlasti so že izrazile željo, da bi se pred davnim časom pričeta pogajanja mej krečanskimi vstaši in sultanom konečno vendar le obnovila ter mogoče dovedla do kakega vspeha. Sultan je pred nekaj dnevi v posebni noti znova naznanil velevlastim svoje zahteve ter jih prosil pomoči, da mu pripomorejo zopet do nekdanjega vpliva, kajti koristi prebivalcev tega otoka, posebno pa kristijanov, pri njem itak ne pridejo prav nič v poštev. Kar je pa še najslabeje v tem oziru, je to, da sultan po dokončani vojski in delnemu pomirjenju krečanekih vstašev noče sedaj ničesar vedeti o prejšnjih obljubah. O imenovanju krščanskega guvernerja in odzvanju turških čet sedaj ni ne duha ne sluha, in nikakor se toraj ni čuditi, ako velevlasti zahtevajo, da se še nadaljuje blokada Krete, ki ima vsaj to dobro, da prepreči nadaljno pošiljanje turških čet na ta otok. Položaj se toraj ne samo ni prav nič zboljšal, marveč je v toliko še elabeji, ker je rešena ista zadeva, ki je sultana kolikor toliko napolnjevala в strahom ter ga prisilila do nekih obljub, o katerih je pa najbrže že naprej vedel, da mu jih ne bo treba izpolniti. Da je v tem vprašanja največ zakrivila evropska diplomacija, je znano vsemu svetu. Voditelji evropske politike bi radi videli, da bi bil volk sit in ovca cela, kar je pa naravnim potom nemogoče.
Cerkveui letopis.
Unija fr&nčiikanskega reda.
Iz Rima, 5. oktobra.
Red sv. Frančiška Serafinskega, katerega smelo in brez vse sebičnosti smem po pravici imenovati svetovni red, ker je po vseh pokrajinah širnega sveta razširjen in blizu 17.000 udov šteje, se je т teku časa razcepil v razne veje in redovne družine. Ko pa rečem red sv. Frančiška, govorim le o frančiškanih v ožjem pomenu, ne oziraje se na kapucine, konventuale ali minorite in druge cerkvene redove, kateri so iz iste korenine izrastli in kot pravi redovi od najvišje cerkvene oblasti potrjeni ter jednako v sv. Frančišku svojega ustanovitelja častijo. Veje ali redovne družine, v katere so se frančiškani v ožjem pomenu razcepili, so tri, oziroma štiri, namreč: Reformati, Observanti in Rekolekti, katerim zadnjim so pridruženi tudi tako imenovani Diskalceati ali alkantarini. Te razue družine so živele po jednem in istem vodilu sv. Frančiška in so tudi imele jednega in istega vrhovnega predstojnika ali generalnega ministra; razlika med njimi pa je bila v tem, da je sleherna teh treh družin imela svojega generalnega prokuratorja, posebne konštitucije ali družinska pravila, različne kroje in barvo redovniške obleke in nekatere predpravice ali privilegije, kar jim je glede krajnih in časnih okoliščin sveta rimska etolica radovoljno privolila.
Razven teh razlik je bilo pa še med retormati in observanti dolgotrajno in od obeh strani zelo pretirano vprašanje, katera teh dveh družin bi imela predpravico nadvladanja čez druge družine in zlasti, kateri pripada posest svetih krajev v sveti deželi.
Nimam namena niti volje preiskovati in določevati, je li red vsled tega razkroja in vedne mej-eebojne borbe se ojačil ali oslabel. Po človeško misliti bi rekel, da je prej poslednje, nego prvo bilo, kajti sloga jači, a nesloga tlači, in da je ložje posamezne palice prelomiti, kakor pa, če jih je več v jedno butaro povezanih. Naj si pa že bo, kakor hoče, zadostuje v razsodbo tega vprašanja najvišja oblast svete katoliške cerkve in njenega vidnega poglavarja rimskega papeža, slavnega Leona XIII., kateri je v svoji nedosegljivi modrosti in res očetovski ljubezni, s katero kot pokrovitelj frančiškanskega reda in tretjerednik za frančiškane in njih duševni prid skrbi, že v početku svojega vladanja vso pozornost na to obračal, da bi frančiškane v jedno celoto zjedinil. Nastalo je tako imenitno in za red pomenljivo vprašanje zjedinjenja ali tako imenovane unije, vsled katere naj bi se opustila razlika onih treh družin, naj bi se ne imenovali več reformati in observanti, rekolekti - diskalceati, ampak vsi naj bi bili „manjši bratje sv. Frančiška", vsi naj bi imeli samo jednega generalnega prokuratorja, jedno in isto obleko jednakega kroja, iste pravice, ne da bi jedna družina nad drugo vladala. Res plemenita misel, katera v dejanju dovršena bi redu dajala prvotno svetost in nepremagljivo moč. Tako zjedinjenje, rekel je sv. oče pri zaslišanju redovne generalne kurije dne 20. svečana 1896, Bog hoče, sv. Frančišek pričakuje in apostolska stolica močno želi. „Qaesta unione" so lastne besede Leona XIII. „Dio la voule, S. Francesco Г aspetta, la Sede Aposto-lica eommamente desidera." Da bi se pa to uresničilo, začelo se je resno delovanje v zadnji redovni kongregaciji 3. junija 1895 in se je skozi dve leti nadaljevalo in vsestransko pozornost frančiškanov vzbujalo. Ni pa šlo vse tako gladko, kakor bi si človek mislil, marveč nastala je žalostna borba zlasti med laškimi reformati in observanti, kateri prvi so se v večini protivili taki uniji.	(Konee sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. oktobra.
(Sklicanje deželnih zborov.) Razni listi poročajo, da se skiičejo deželni zbori v prvi polovici meseca novembra. Po našem mnenju so ta poročila le ugibanja toliko časa, dokler ne vemo, ali bo mogel državni zbor nadaljevati svoje redno delo ali ne. Ako pošlje grof Badeni državne poslance domov, tedaj bodo najbrže takoj sklicani deželni zbori, ako -pa se zborovanje nadaljuje, tedaj pred začetkom decembra ne bo lahko sklicati deželnih zborov.
(Kopitarjeva slavnost) Ker se je opustilo pokopališče sv. Marksa (ne: Marka, kakor se po povabilih čita) na Dunaja, kjer je pokopan naš slavni Jernej Kopitar, je sklenila „Slovenska Matica", da se njegovi telesni ostanki ргепевб v domovino. Dne 10. t. m. se izkopljejo telesni ostanki na dunajskem
pokopališču sv. Marksa ter se prepeljejo v Ljubljano na južni kolodvor, odkoder bo v torek dne 12. okt «b štirih popoldne slovesni pogreb k sv. Krištofu.
(Slovansko krščanska zveza.) Eakor čujemo, govori se po Ljubljani, da je dvorni svetnik Suklje stopil iz krščansko-slovanske zveze. Eoliko je na tem resnice nam ni znano, ker o tem nismo dobili nobenega sporočila z Dunaja.
(Slovensko gledališče.) Včeraj ве je v tej sezoni prvikrat predstavljala opera in sicer „Carmen". Eakor že več let, tako se tudi letos odlikuje gledališko osobje za opero po izrednih, za navadna pro-vincijalna mesta nenavadnih vrlinah. Tudi predstava včerajšnje opere nas je prepričala, da sme tudi letos v operi občinstvo pričakovati najboljših vspehov in prijetne umetniške zabave. Med že od lani znanimi člani opere gg.: Nolli, Sevčikova, Pedycskowski, ae je sinoči posebno odlikovala gdč. Horvatova, katera se je s svojim prijaznim nastopom in lepim petjem precej prvi večer prikupila občinstvu. Nadejati se je, da tudi zbor in orkester v prihodnje storita svojo dolžnost, potem bo tudi celoten vtis opere jako ugoden.
(Društveni večer „Pravnik"J Pri prvem letošnjem društvenem večeru društva „Pravnik" je predaval 6. t. m. v Narodnem domu sodiščni tajnik dr. B a b n i k o svojem potovanju po Saksonskem, kjer je proučeval praktično civilno pravdni red, ki se nekako sklada z našim. Predavanje, dasi poldrugo uro trajajoče, je bilo zelo zanimivo. Predsedoval je shodu dr. Majaron. Za dne 13. t. m. je obljubil sodišča tajnik g. J. E a v č n i k govoriti o novi juris-dikcijski normi.
(Zagrebški nadbiskup) dr. Jurij P o s i 1 o v i d se je v torek v spremstvu imenovanega škofa dr. Ivana E r a p a c a preko Zidanega Mosta odpeljal v Bim.
(Ponesrečil) se je 4. okt. blizu svojega doma v Zabreznici, fare Brezniške, Ivan Godja, krojaški mojster in posestnik. Sel je v gozd po drva, med potjo se mu pa konj splaši, da se voz prevrne in imenovani tako nesrečno pade pod voz, kateri ga je pritisnil k bližnjemu zidu, da je po malo izdihlejih umrl. Bil je komaj 41 let star, oče sešterim malim nepreskrbljenim otrokom. Bil je daleč na okoli poznan in obče čislan mož — poštenjak. Svetila mu večna luč I
(Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatičini.) Z bojaznijo smo pričeli 13. sept. 1896 leta imenovano zadrugo. Hvala Bogu, sedaj lahko z veseljem gledamo v preteklost. Razvoj zadruge je oči-viden. Poglejmo 1 V teku leta, t. j. od 13. sept. 1896 do eeptembra 1897 imamo zaznamovati sledeče številke: Pristopilo je zadrugi 195 zadružnikov, izstopil eden; 79 vložnikov je vložilo 114 krat znesek 26.448 gld. 70 kr.; vzdignilo pa je 18 vložnikov 21 krat 7894 gld. 46 kr. Posodilo se je 171 zadružnikom 180 krat 23.286 gld., vrnila pa sta dva zadružnika 260 gld. Zadruga si je izposodila od „Ljudske posojilnice" v Ljubljani 6 krat skupni znesek 58.000 gld., vrnila ravno temu zavodu 4 krat skupni znesek 2500 gld. Skupni promet znaša 66.247 gl. 22 kr. — Največja vloga znaša 2000 gl., najmanjša 6 gld. 25 kr. Najmanjše posojilo 5 gld. — Ta vspeh posojilnice je tembolj očividec, ako pripomnim, da je njen delokrog omejen le na šentviško župnijo, da daje le na osebni kredit proti poroštvu, in da je razven posebnih slučajev omejeno
posojilo posameznikom na 200 gld.
*
* *
(Iz Doline v Istri.) Dasi politična borba za narodna prava zavzema skoraj ves prostor v časopisih, vendar mislim, da se spodobi, da se spominjamo tudi domačih spodbudnih dogodkov in slavnosti in častnih mož. Tukaj v Dolini smo imeli tako slavnost, pri kateri je vse ljudstvo pokazalo, kako spoštuje zaslužnega moža. Mislim zlato mašo preč. gospoda kanonika viteza Jurija Jan-a. Dasi je bila zlata maša na delavni dan, je vendar vsa župnija prostovoljno praznovala dan kot največji praznik. Hiše vse v zastavah, posebno prostor pred cerkvijo krasno okinčan, razni slavoloki, oznanujoči hvaležnost do Boga in spoštovanje do slavljenca, cerkev natlačeno polna pobožnega ljudstva, vse je poveličevalo izvanredno slovesnost. Spremili so zlatomašnika v cerkev v slovesnem sprevodu prevzvišeni nadškof Glavina in z njimi še 35 duhovnikov is tržaške in ljubljanske škofije in razven domačih svatov tudi nekaj sorodnikov iz rojstnega doma. Soglasno z izvanredno slovesnostjo je bilo veličastno petje na koru.
Mešani zbor, navlašč za zlato mašo uvtžban po učitelju gospodu Jerebu, je divno pel novo latinsko mašo, gospodična B. pa krasni solo „Ave Maria". Da so se pri obedu, s katerim je preč. slavljenec pogostil mnogoštevilne svoje goste, napivale razne napitnioe posebno zlatomašniku, papežu, cesarju itd., se razumi, omenim pa, da so prvo in najizrazitejšo napitnico zlatomašniku naredili prevzvišeni nadškof. Preč. g. zlatomašnik Jurij Jan je bil rojen 21. aprila 1821 v Mekinjah na Eranjskem; služboval jevJel-šanah, Dutovljah, na Katinari in v Dolini. Kot dekan v Dolini bil je blizo 30 let, prej šolski nadzornik, potem ud okrajnega šolskega sveta. Za svoje velike zasluge odlikovan je od presvitlega cesarja z Franc Jožefovim vitežkim redom, od mil. Škota s častnim kanonikatom in od svojih podložnih pa z udanostjo in hvaležno ljubeznijo. Na narodnem polju bil je prvi boritelj in vodja, in je bila zato ravno dolinjska župnija prva, ki je z odločnostjo dosegla, da je bil narodni poslanec izvoljen v isterski deželni zbor. Na gospodarskem polju bil je posebno v Dolini svetovalec, pomočnik in učenik. Zato mu iskreno želimo, naj ga VseviSni blagoslavlja in varuje še mnoga letal
(Samomor.) Jednoletni radovoljec grof Wurm-brand, sin deželnega glavarja štajerskega, se je včeraj, vozeč se s fijakerjem po Dunaju, vstrelil v vozu.
(Iz šole.) Učitelj: No Jožko povej mi, kedo je iznašel strelni prah. — Jožko: Zacherlin!
Društva.
(Vabilo na veliko svečanostno veselico), katero priredita šentpeterski moška in ženska podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 10 okt. t. 1. v Sokolovi dvorani .Narodnega doma" s sodelovanjem slav. c. in kr. vojaške godbe pešpolka Leopold II., kralj belgijski št. 27, pod osobnim vodstvom gosp. kapel-nika Friseka. Iz posebne naklonjenosti sodeluje si. slov. del. pevsko društvo „Slavec". — Vspored. A. Godbi: 1. Strohmayer: Schuster Fran, koračnica. 2. Kleiber : Slavnostna overtura. 3. Schneider: Wo die Zitronen bltlhen, valček. 4. Novosad: Sultan, gavotta. 5. Komotschar: Ich liebe Dich, polka frang. 6. Iv. pl. Zaje: Večer na Savi. 7. Gleisner: Haidenrosslein, polka mazur. 8. Frisek: Cetvoiks slovenskih pesnij. 9. Strauss: Potpourri iz operete „Die Fledermaue". 10. Parma : Pozdrav iz Gorenjske. 11. Komzak : Veseli koračni podpourri. 12. Strauss : Frfiblicher Sinn, polka hitra. — B. Petju : 1. Iv. pl. Zaje: „Živela Hrvatska", zbor. 2. Juvanec: „Pastir", zbor s tenor in bariton-samospevom. 3. Eisenhut: „Mazurka", zbor. 4. Vogl: „Cigani", zbor s tenor-samospevom. 5. Nedved : „Na straži", : osmerospev z bariton-samospevom. 6. Vilhar : „Pjesma Hrvata", zbor. — Vstopnina za osebo 20 kr. — Začetek veselici ob polu 7. uri zvečer. — K prav obilni udeležbi vabita najuljudneje	odbora.
(Ljubljanska čitalnica.) Ker izredni občni zbor dne 25. septembra ni bil sklepčen, skliče se drugi izredni občni zbor v malo dvorano „Narodnega doma" v nedeljo dne 10. t. m. ob 11. uri dopoludne.
Odbor ljubljanske čitalnice.
(„Planinski Piparji") priredb v nedeljo, dne 10. t. m. ob v s a k e m v r e m e n u izlet na prijazni Čatež in Zaplaz na Dolenjskem. Odhod iz Ljubljane iz južnega kolodvora (kjer se izletniki zbirajo) ob 6. uri 15 min. zjutraj, prihod na postajo Sv. Lorenc ob 8. uri 50 min., od tod peš na Čatež in Zaplaz, 1 uro 15 min. hoda po lepi cesti. — Opozarjamo, da Zaplaz slovi radi prekrasnega razgleda. Povrat v Ljubljano ob 8. uri 35 min. zvečer. Vsi prijatelji, znanci in neznanci so dobro došli.
(Vabilo h koncertu,) kojega priredi tamburaški zbor „Narodne čitalnice" v Skofji Loki v nedeljo, dnć 10. oktobra t. 1. v svojih prostorih. Vspored: 1. Knobloch: Koračnici „Sokola". 2. V. G. Brož: „Na te mislim", mazurka. 3. M. pl. Farkaš: „Domovini i ljubavi". 4. V. G. Brož: „U slad-koj sanji", valček. 5. V. G. Brož: Postillon d' Amour. 6. „Loteriet" Veseloigra v jednem dejanju. 7. V. G. Brož: Škotska. 8. M. pl. Farkaž: „Moje milje", mazurka. 9. V. G. Brož: „Naprhd", koračnica. 10. Ples. — Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 15 kr., za neude 30 kr. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Vabilo) k veselici, katero priredi bralno društvo v Mokronogu v nedeljo dne 10. oktobra v gostilni „Pri lipi". Vspored: „Narobeideal". Jedno-dejanjka. Spisal Badoslav Murnik. „Krojač Fips". Burka v jednem dejanju. — Prosta zabava. — Začetek ob polu 8. uri zvečer. — Vstopnina: za ude 15 kr., za neude 25 kr.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaja) prejelo je letos še sledeče darove: Kot ustanovnik je društvu pristopil vč. g. Jakob Gruden, župnik v Ljubljani s 50 gld. Druge darove so poslali: Iz Bolcana: g. Vinko Ve-
trih, uadoficijal juž. žel. 1 g!d. Iz Celja: Slavna po-so|iluica v Cdlju 30 gold.; č. g. Josip Atteneder, župuik na Polzeli 1 gld. Z Dunaja: gosp. Henrik Satter, nadzornik avstr. in ogr. banke 5 gld.; gosp. dr. Anton Primožič, c. kr. profesor 5 gld. ; g. Albert Tuscbek, blagajničar 3 gld.; g. Peter Miglič, polkovni zdravnik 3 gld.; g. Josip Premem, c. kr. pošt. hr. urad. 3 gld.; g. Anton Culik, poštni asistent 2 gld. ; gi sp. Lavoslav Cvetnič, c. kr. poštni kontrolor 2 gld.; g. N. Domeuiko 50 kr. Iz Gorice : g. Andrej Gabršček, urednik 5 gld.; g. Ferd. Seidl, c. kr. prof na realki 4 gld. Z Jesenic: g. Anton Trevn, trgovec 5 gld. Iz Konjic: Vč. gosp. Jarnej Voh, duh. svet., nadžupnik, dekan 2 gold. Iz Kršuega: g. Josip Bezlaj, učitelj na mešč. šoli
1	gld. Iz Laškega: poslal nam je g. dr. J. Kolšek, odvetuik, letos že drugič svoto 13 gld. 50 kr.; katero 80 darovali: g. dr. Josip Kolšek 5 gold., g. Giuser 5 gld., g. Zerše 1 gld. 50 kr., g. P. F. Drolz 1 gld., g. Konrad Elsbacher 1 gld. lz Ljubljane : g. dr. Danilo Majaron, odvetnik, dež. po-slauec, mestni odbornik 5 gold.; slavna družba „Sv. Cirila in Metoda" 10 gld.; Viktor Bohrm&nn, trgovec (ustan.) 2 gld. ; slavna „Kmeteka posojilnica ljubljanske okolice" 20 gld.; g. Jakob Smolej, c. kr. dež. šol. nadzornik v pok. 2 gld. 50 kr.; g. Anton Bosbn k 1 gld. Iz Ljutomera: poslal nam je g. dr. Ant. Mihalič 24 gld.. katere so darovali: g. Ant. Božič v Badoslavcih 2 gld.; g. dr. Anton Mihalič, okr. zdrav. 2 gold.; slavna „Posojilnica v Ljutomeru 15 gld.; g. dr. Franc Bosina, odv. i. dež. poslanec 2 gld.; gosp. Sršen Franc, veletržec in posestnik 2 gld.; g. Ivančič, c. kr. kontrolor 1 gld. Iz Maribora: g. Henrik Schreiner, ravn. c. kr. učit. 3 gld.; g. dr. Ferd. Dominkuš, odvetnik 2 gld. Nadalje poslal nam je g. Fr. Dolenc 108 gld. 50 kr., katere so darovali sledeči rodoljubi: Slavna „Posojilnica slovenska" 30 gld.; g. dr. Jernej Glančuik, odv. (ustan.) 20 gld.; vč. gosp. Lovro Herg, stolni dekan 2 gld.; vč. g. Jožef Pajek, stolni kanonik
2	gld.; vč. g. Ivan Mlakar, vodja sem. 2 gld.; vč. g. dr. Anton Medved, prof. veron. 2 gld.; vč. g. Jakob Kavčič, korri vikar in kat. 1 gld.; vč. g. J, Zidanšek, pref. bogosl. 2 gld. ; vč. g. Alojzij Hau-benreicb, kn. šk. rač. rev. 1 gld.; vč. g. Karol Hri-bovšek, ravnatelj 2 gld.; g. Jožef Bapor, posestnik 1 gld.; g. dr. Ferd. Dominkuš, odvetnik 3 gld.; g. Jožef Perko, želez, uradnik 2 gld.; g. Alojzij, želez, uradnik 1 gld.; g. J. Berdajs, trgovec 1 gld.: vč. g. Franc Brelih, prof. veron. 1 gld.; g. Jož. Žitek, prof. v pok. 2 gld.; g. Pavel Simon, knjigovodja 1 gld.; g. Franc Hjlasek, trgovec 1 gld.; g. Jož. Melzer, trgovec 1 gld.; g. M. J. Nerat, nadučitelj 50 kr.; g. dr. J. Terč, zdravnik 1 gld.; gosp. J. Pavlič, c. kr. poštni kontrolor 1 gold.; g. S. Go-ričnik, fin. svetnik 1 gld.; g. Franc Kočevar, trgovec 1 gld.; g. dr. Bidaj, c. kr. notar 1 gid. ; g. Franc Dolenc, trgovec 2 gld.; vč. g. Lud. Hudo-vernik, stolni vikar 1 gold.; vč. g. Mat. Strakelj, korni vikar 1 gld.; vč. g. Franc Simonič, stolni vikar 2 gld.; vč. g. Alojzij Zver, duhovnik v kaznilnici 1 gld.; vč. g. Franc Korošec, prefekt 1 gld.; vč. g. Breže, katehet 1 gld.; vč. g. J. Tajek, c. in kr. voj. kaplan 1 gld.; vč. g. Hribernik, špiritual 1 gld.; g. Blaž Matek, profesor 1 gld.; g. J. Ko-privnik, profesor 1 gld. ; g. dr. Janko Bezjak, c. kr. prof. 1 gld.; g. dr. Franc Voušek, dež. sod. svet. (ustan.) 1 gld.; g. dr. J. Glaser, odvetnik in veleposestnik 1 gld.; „Tiskarna sv. Cirila" 1 gld.; Podpornik, ime nečitljivo 2 gld.; vč. gosp. A. Cestnik, korni vikar 1 gld.; vč. g. dr. M. Matek, prof. bogoslovja 1 gld.; g. M. Skrajnar, nadofic. juž. želez. 1 gld.; g. Košan, profesor 1 gld.; g. J. Lehmann 1 gld.; g. dr. Feliks Ferk, zdravnik (ustan.) 1 gld. Iz Motnika : Dobrotnik, ime nečitljivo 50 kr. Iz Novega mesta : g. dr. Alb. Poznik, c. kr. notar 2 gld.; g. dr. Travner 5 gld. ; gspdč. Hermina Seidl 1 gld. 50 kr. Iz Plodiva: g. Anton Bezenšek, kn. bolg. prof. 2 gld. Iz Podgrada: gosp. dr. Tomo Bilek, zdravnik 3 gld. Iz Badgone: g. W. Wannons, trgovec 3 gld. Iz Slov. Goric: Vč. g. Franc Zmazek, župnik 1 gld. Iz Smarij: g. dr. Franc Jurtela, odvetnik, dež. poslanec, župan 5 gld. Iz Trate: Vč. g. Fran Petrovčič, župnik 1 gld. 50 kr. Iz Trsta: g. Anton Klodič pl. Sabladolski, c. kr. šolski nadzornik 3 gold. Iz Velikovca: Vč. g. Jan. Wieser, dekan 2 gld. Iz Vrem : Vč. gosp. Jan. Skerjauee. župnik 2 gld. Iskrena zahvala za toliko plemenitih darov, posebno zahvalo društvenim poverjenikom gg. Fr. Dolenc-u v Mariboru, dr. Jos. Kolšek - u v Laškem trgu in dr. Ant. Mihalič • u v Ljutomeru. Nadaljne darove hvaležno sprejema vč. g. Fr. Jančar, monsignor. papežki častni komornik, župnik nemškega viteškega reda. Dunaj I. Singerstrasse št. 7. Za odbor: Jakob Pukl, predsednik; Ivan Luzar, tajnik.
Telegrami.
Dnnaj, 8. oktobra. Poslanska zbornica je pričela danes razpravo o načrtu zakona glede državnih podpor vsled vremenskih nezgod prizadetim krajem. Govorila sta poslanca Zaunegger in Wenger, na kar se je seja prekinila za jedno uro. Mej tem časom se je posvetoval „grajalni odsek" o včerajšnji aferi mej poslancema Gregorig in Iro.
Reka, 8. oktobra. Poleg trupla ponesrečenega župnika Frana Pavličica, so našli v Lovrani še truplo patra Staniča, ki je bil ž njim na parniku „Ika".
Monakovo, 8. oktobra. V včerajšnji seji poslanske zbornice je posl. Vollmar ostro prijemal vlado radi zadnjih vojaških vaj, katerim je neki brez vednosti bavarskega princa načelo val cesar sam.
Bim, 8. oktobra. Iz Katanije dohajajo poročila, da je minulo noč snežilo na ognjeniku Aetna. Tudi v okolici Ogljeja je padlo precej snega.
Madrid, 8. oktobra. Zagotavlja se, da vlada razpusti v decembru državni zbor in razpiše nove volitve za mesec marcij. Generala Weylerja pozovejo v domovino še tekom tega meseca. V diplomatičnih zastopstvih se izvrše nastopne spremembe: v Pariz gre Leon Castillo, v London Abazuza, v Berolin Mazo in na Dunaj vojvoda Oamates.
Madrid, 8. oktobra. Ministerski svet se je pečal v svoji drugi seji s kubanskim vprašanjem ter sklenil priznati Kubi avtonomijo pod pokroviteljstvom Španije, vojsko z vstaši pa tako dolgo nadaljevati, dokler je potrebno. Konečno se je govorilo tudi o diplomatskih razmerah mej Španijo in Zveznimi državami.
Havana, 8. oktobra. Del prebivalstva je priredil generalu Weylerju veliko ovacijo. Borza, prodajalnice in tovarne so bile tem povodom zaprte. Na izraženo željo, naj bi Weyler še dolgo ostal v njih sredini, je ta odgovoril, da je prisiljen, prositi vlado, da ga odzove na primeren način, vendar pa upa ostati na otoku tako dolgo, dokler ne zavlada mir tudi v ostalih dveh pokrajinah.
Tujci.
6. oktobra.
Pri 41 on u: Karess iz Brna. — Michlstein, Oberwalder iz Domžal. — Khern, Sikovšek, Lemberger, Baroggi, Klerr, Pitschmann, Rittweger, Malles, Gruber. Sehmidt, Goldberger z Dunaja. — Kalnar iz Raab-a. — Radnek iz Senožeč. — Pavee iz Kolina. — Plcšič od Sv. Jurja. — Sohulz iz Novega Mesta. — Schall iz Gorice.
Pri Maliču: Sobotka, Bochner, Klement iz Brna. — Eckler iz Brunova. — Pusohenjagg, Langer, Schwarz, Pfeifer, Tatni, Venedig, Wampola z Dunaja. — Dumeau iz Trsta. — Ape iz Škofje Loke. — Sehwarz iz Peldkirch-a.
Pri Lloydu: Swoboda z Dunaja. — Sein iz Trsta. --Mohorko iz Tržiča.
Pri Juinem kolodvoru: Degler z Rake.
Meteorologično poročilo.
a л O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-■a . i ji j«. >
1	9 zvečer	735 6	47	sr. jvzh.	oblačno	
8	7 zjutraj 2. popol.	735-9 735 4	35 84	sr. vzh. sr. jug	oblačno pol oblačno	02
Srednja včerajšnja temperatura 5 4°, za 6'5° pod normalom.
Ekeekutivne dražbe.
Rudolfa Lorberjaiz Ljubljane pohištvo (190 gld. 80 kr.) dne 11. okt. in 25. okt. v Ljubljani.
Alojzija Šribarja iz Kale nepremakljivo posestvo (871 gld.), terjatev 14 gld 90 kr., dne 16. okt. in 17. nov. na Krškem.
Franceta Č r n e t a iz Ljubljana zemljišče (200 gld.) dne 18. okt. in 20. nov. (ponovitev) v Ljubljani.
Franca J e n k o t a iz Ladja posestvo (1861 gld.) dne 18. okt. in 22. nov. v Ljubljani.
Frana P i r o a in sinov iz Krope posestvo (1378 gld.) dne 18. okt. in 18. nov. v Radovljici.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prod. »j a
doaača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacetfa blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 2
cžrcjovsfii pomočnik
20 let star, izurjen mannfakturlst in ipeoerlat, želi do 15. oktobra svojo sedanjo službo premenitl.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 661 (6-3)
Naznanilo.
Najinim cenjenim p. n. odjemalcem v Ljubljani in okolici v blagohotno vednost, da sva dosedanje proda-jalniške prostore znatno razširla. Od sedaj nahaja se oddelek za gospode v dosedanjih pritličnih prostorih, oddelek za dame pa v I. nadstropji, kjer se je na novo priredil
damsfii salon
v kateri je dohod iz spodnjih prostorov, in v katerem je oddelek za deklice in otroke ločen.
Vse za jesensko in zimsko dobo v zalogi se nahajajoče
obleke za gospode in dečke, površniki, huveloki, mernik ovi in otroška oblačila so iz najtrajnejšega tu- in inozemskega sukna po najnovejšem dunajskem kroju napravljena. Vsakej obleki je za poznejše poprave pride-janih nekaj odrezkov.
V damskej konfekciji so najnovejši parižki, berolinski in dunajski modeli za jopiee, ogrinjala, pelerine in capes v največji izberi in različnih cenah v zalogi. Istotako v dekliški in otročji konfekciji najnovejše.
Omenjajoč še, da z nama pri istej vrsti blaga ne more v ceni nihče tekmovati, vabiva najudaneje p. n. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj kupi, ter se priporočava
z odličnim velespoštovanjem 619 6-6
Sričar 6 offiejač,
£ju6ljana, Prešernove (Slonove) ulice 9.
Št. 33.971.
678 2-1
Ustanova za gimnazijce.
S pričetkom letošnjega šolskega leta izpraznjeno je eno mesto Jernej Sallocherjevih ustanov v znesku 50 gld. na leto.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki nubljanskih gimnazijev, ki so na Kranjskem rojeni in so ubogi pa pridni in lepega vedenja.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je do konca t. m. pri predstojnem šolskem ravnateljstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 2. oktobra 1897
cftrodd se prostor
v Gameljnah blizo glavne ceste, primeren za žago, mlin ali kako tovarno.
Več se poizvć pri lastniku v Gameljnah hiš. it. 28.	672 3-i
Roverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Lloyd v Bremi.
491 30-21
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnć 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzopamikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer, Iz Southamptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapol* via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Do Baltimore.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Do
Buenos-Ayres.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. KaJIepia ln najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani s
Do
Japonskega.
Dunajska borza.
Dn6 8. oktobra.
Skupni drtavni dolg т notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta i%......
Avstrijska kronika renta 4%, 200 kron .
Ogerska slata renta 4£.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Leadou vista...........
Kemiki drl. bankovci sa 100 m.nem. drl. velj.
10 maik............
10 trankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini ...........
102 gld. 15		ki.
102 ,	20	
123 .	50	
101 .	95	■
121 ,	80	
99 .	55	■
965 .	—	•
350 ,	—	
119 .	65	
58 .	75	•
11 .	74	•
9 .	52	•
45 .	15	
6 .	66	m
Dni 7. oktobra.
4 % državne srefike 1. 1864, 250 gld. . . b% državne sreike 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želei. po 200 kron
Tišine srefike 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srefike 6% . . . . Donavsko vranavno posojilo L 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice driavne ieleznice . . .	. južne železnice 3% .
.	, južne želeinice b% .
,	, dolenjskih ieleznic 4 %
159 gld. 25	kr.
160 . —	
190 , —	
99 . 85	
139 . 25	
128 . 75	
109 , 50	
112 . 50	
98 . -	■
98 . 60	
225 . 50	
181 . 40	•
126 . —	
99 „ 50	n
Kreditne srefike, 100 gld........198 gld.
4* srefike dunav. parobr. drulbe, 100 gld.	156 „
Avstrijskega radefiega križa srefike, 10 gld.	19 .
Rudolfove srefike, 10 gld.......25
Salmove srefike, 40 gld................72
St. Genćis srefike, 40 gld.......79
Waldsteinove srefike, 20 gld......57
Ljnbljanske srefike.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	163
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. stv.	3420
Akcije tržalkega Lloyda, 500 gld. ...	399
Akcije juine ieleznice, 200 gld. sr. . . .	84
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	—
Montanska družba avstr. plan.....126
Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. .	165
Papirnih rabljev 100........127
- kr.
50 ;
50 .
25 .
75 . 50 . 25 .
Ш4Г Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srefik, denarjev itd.
Zavarovanj* za zgube pri ftrebanjlh, pri isirebanja najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a isvriitev aaroill aa borzi.
Menjaralćna delniška druiba
„M E H C U
«ollziili it 10 DnnaJ, liriahiHirttruu 74 B.
66
ЖГ Pojasnila "SS v vseh |espedarsklh in «saniaik stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsiljsklk vredaestaft papirjev in vestai sviti sa dosego kolikor je mogofie visooega «brestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih glarnlo,