pošti prejeman: za telo leto naprej 26 K — h sol leta ietrt , mesec 13, . 6,50, 2 , 20, V upravništvu" prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta fetrt „ mesec 10, 5, 1 , 70; /.»"pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserato sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2. L, 17. Izhaja viak dan, izvzeroii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 234. V Ljubljani, v petek 12. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Mažarska ideja v Bosni. Izjave hrvatskega naroda o celokup-nosti vseh hrvatskih dežel silno vznemiru-jejo naše sosede prek Drave. Posebno so protivijo temu, da se uvrščuje tudi Bosna s Hercegovino med hrvatske dežele; zategadelj zahtevajo od sedanjega upravitelja teh dežel, da se upre kot Mažar z vso odločnostjo hrvatskej ideji in bolj pospešuje razširjenje mažarsko državne ideje v okupiranih zemljah. Znano je, kako so Mažari še pred nedavnim ostro pisali proti Kallayu, češ da je največ on kriv, da se mažarski upliv ne širi dostatno v Bosni in Hercegovini, in da za-nemaruje posebno muhamedance, ki bi se mogli najprej predobiti za mažarske ideje, saj so poznate muhamedanske deputacije iskale pomoči proti sedanjej upravi ravno pri Mažarih v Budimpešti. Ko jo pa Kallay v poznatej brošuri razjasnil mažarskemu občinstvu, zakaj se muhamedanci tožijo, ter dokazal, da so njihove zahteve neopravdane, pa da sedanja bosenska vlada skrbi, da Ma žari niso prikračeni pri nobenem podjetju v Bosni in Hercegovini, so se vznemirjeni duhovi deloma pomirili in začeli Kaliaya celo hvaliti, da on ne zanemarja inažarskega življa v okupiranih zemljah, marveč da namešča povsodi, kjer je le mogoče, same Ma-žare za činovnike, in da podpira le mažarske podjetnike in trgovce. Toda zdaj jim pa še tudi to ni dosta, kajti vkljub temu povoljnemu položaju, ki ga uživajo Mažari v Bosni, vendar le ne napreduje med Bošnjaki mažarska ideja tako hitro, kakor oni žele. In vendar so Bošnjaki po dokazovanju teh mažarskih šovinistov vezani na Mažare po zgodovinskih zvezah in zajedniških borbah proti sovražnim sosedom. A na vsem tem ni nič resn'ce, kakor sem že obširno razjasnil v »Slovencu«, marveč moremo trditi, da so bili ravno Mažari krivi, da je Bosna postala prerano turška pokrajina in da se ni mogla tako dolgo turškega jarma osvoboditi. A zdaj, ko je osvobojena večidel s hrvatsko krvjo, si jo prisvajajo nikdar nenasitni Mažari ter izmišljajo razna sredstva, kako bi si prilastili neomejeno gospodstvo v tej zemlji. Pišejo pa svobodno o raznih svojih naklepih po svojih časopisih, dočim se hrvatski plenijo, če se usodijo malo živahneje braniti pravo hrvatskega naroda na to deželo, kar se je pokazalo posebno prigodo m poznate Stadlerjeve zdravice v Zagrebu. Ti listi oponašajo Hrvatom, da ima o Bosni razsojevati le vladar a ne oni, medtem pa pišejo take članke, ki bi na Hrvatskem mogli spravili urednika lahko v temnico. To je enakopravnost v našej državi, v katerej Slovan še do dandanes ni našel pravice, a ne kanijo mu jo priznati z lepa Mažari, Nemci in Lahi. Lo poglejte, kako Mažari posegajo za Bosno, za katero se še ni odločilo, čegava bode. Mažar si pripravlja pot s silo v te iztočne kraje ter zahteva od upravitelja Kal-laya, da z vso odločnostjo širi tukaj naproti hrvatskej ideji mažarsko. Treba pa je v tem pogledu začeti že pri prvej odgoji. V bo-senske šole naj se uvede mažarski jezik in mladež naj se odgaja v mažarskem duhu že doma, a štipendisti naj se pošiljajo od zdaj le v Pošto in nič več v Zagreb ali na Dunaj Po tem receptu bi hoteli Mažari, da se širi mažarska ideja po Bosni. Oni mislijo, da se da tukaj vtepati v glavo mažarščina, kakor na Slovaškem, kjer se to godi seveda s kruto silo. Bosna je čisto slovanska zemlja, pa ni mogoče, da bode učni jezik drugi nego hrvatski, a če se v bosenskih srednjih šolah uči poleg hrvatskega še nemški jezik, je to čisto dostatno. Saj menda vendar ni Slovan v Bosni in sploh na Avstro • Ogerskem na razpolaganje Nemcem, Mažarom in Lahom, da ga mučijo z učenjem njihovih jezikov. Sicer pa se bodo Mažari s svojo zahtevo med Bošnjaki slabo priporočili, ker ta čili in zdrav narod zna dobro razsojevati, kaj mu more biti v korist in kaj no. Bošnjak dobro ve, da more s hrvatskim jezikom po celem Balkanu do Carigrada, a z mažarskim nikamor razven na Ogerskem, a potemtakem ni verjetno, da bi se hotel učiti dragovoljno mažarščine, marveč bode sma- tral ta jezik za vsiljen, a kar se stori prisiljeno, to ni priljubljeno. S silo Mažari morejo za nekaj časa širiti svojo idejo po sosednjih deželah, a ko mine sila, bode zginila tudi ta ideja, in sicer tem prej, ker Mažari niso tako jak kulturni živelj, da bi mogel Slovane nadvladati. a vrhu tega so se s svojo krutostjo pri njih že zdavnej zamerili. Sicer pa iztok ne moro biti nikdar mažarski, pač pa hrvatski, kajti le s pomočjo Hrvatov moro Avstro-Ogerska tukaj napredovati. V Bosni tedaj ni nevarna hrvatska ideja, pač pa je nevarno, proti njej širiti mažarsko, ker nima tukaj nobene podlage ter bi mogla prebivalstvo odvrniti od same monarhije. Ureditev žitne trgovine. (Dalje.) Da se razvoj poljedelstva bolj razvidi, treba je pogledati nekoliko nazaj. Ruska je nažela na leto: 1810 155 milj. četvrt žita = 325 milj. hI. ; 1830 180 milj.; 1840 208 milj ; 1860 220 milj. V Evropi in Aziji so naželi Rusi 1. 1893 1. 1899 pšenice 112 milj. kv. 123 milj. liv. rži 198 » 231 »> ječmena 58 » 49 ,, cvsa 111 » Hi „ ajde 9 » 12 » Ob enem se je od 1. 1880 do 1897 prebivalstvo evropske Ruske od 85 miljonov pomnožilo na 103 milj., 1. 1880 je prišlo na enega človeka 411 kil žita, 1. 1897 486 kil. V Evropi sploh se je pridelalo na enega človeka: V zapadni Evropi 1885 1895 pšenice 103 kil 96 kil rži 57 » 56 » ječmena 43 » 39 » ovsa 71 » 73 » V vzhodni Evropi 1S85 1895 pšenice 102 kil 110 kil rži 153 » 145 » ječmena 45 » 49 » ovsa 82 » 79 » 7. Združene države ameriške. Nikdar še svet ni videl gospod, razvoja, ki bi bil enak ali vsaj podoben razvoju Amerike v tekočem stoletju. Še 1. 1848 so imele združene države ie 8 milj acres okdelanega polja, na katerem se je naželo 90 milj. bushel žita. Žo 1. 1859 je bilo 14-5 milj. acres obdelane zemlje, 1. 1871 20 milj., ki so dali 230 milj. bushel žita. L. 1876 se je razširilo poljedelstvo na 27 od 19 pri pšen ci, na 49 od 34 pri turšici, na 13 od 8 pri ovsu, in 1. 1898 bilo je obsejanega polja s pšenico 44 milj. acres, z ržjo P6 milj. acres, z ječmenom 2-5 milj. acres, z ovsom 25 milj. acres, s turšico 77 milj. acres. Kar se je tolikokrat reklo in pisalo, da je ameriško zemljišče izvenredno rodovitno, menda ni resnično. Pridelalo se je namreč na hektaru polja 1. 1896. pšenice rži ječmena v zapadni Evropi 11 9 q 118 q 13 q v Ruski 8 „ 7-3 „ 7-7 „ v Združ. državah 8-3 „ 8 3 * 12 6 „ Tedaj je polje v Evropi veliko rodovit-nejše, kot v Ameriki, ali bolje rečeno, polje se v Evropi skrbneje obdelava, kot v Ameriki, kjer imajo veliko zemljišča, ki se da le ekstenzivno, ne pa intenzivno izkoriščati. Žetev ameriških združenih držav se je od 60. leta sem potrojila. Če rečemo, da je žetev 1. 1862 = 100, nam kažejo rast sledeče številke: pšenice rži ječmena ovsa turšico 1862 100 100 100 100 100 1871 130 76 215 151 186 1881 215 104 310 246 224 1891 344 159 700 436 386 1897 298 137 537 412 357 1898 380 127 452 430 361 V teh številkah je pa tudi razvidno, kako nestanovitne so številke. L. 1881 seje n. pr. 31 milj. kvintalov pšenice manj naželo kot 1. 1880, 1. 1883 22 milj. manj kot 1882, 1. 1885 42 milj. manj kot 1884, leta 1888 11 milj. manj kot 1887, 1. 1892 26 milj. manj kot 1891 in 1893 32 milj. manj kot 1. 1892. Tako menjevanje ima na evropski trg največji vpliv, vsaj vsa avstro-oger- L fv Sremske drobtine. Piše D. C. Pri mrliču. »Ej, babo, jesi li čula, daje Mata umro?« »Jesam. Sirotinja deca!« * * * Umrl je torej Mata. Bil je priden, ne-imovit in bokhen mož. Hotel je opomoči sebi in svojim ter šel v Ameriko po zaslužku. Ostal je tam nekaj mesecev, razbo-lel se je nevarno in bolan se je pripeljal zopet domov. Žalost in bol sta mu zatisnili po treh dolgih mesecih oči. Bilo je plakanja in vpitja po dobrem možu in skrbnem očetu, da se je vsakemu tujcu krčilo srce. Toda pomoči ni bilo nobene več. Po noči je bdela precejšnja družba pri mrliču. Moški so posedli v stransko sobo okoli mize, da praznijo polne kozarce. Tam v kotu je bil poln sodček vina. Okoli mrtvaškega odra na stolih in di-vanu so sedele ženice. Oder je bil čudovito dolg in nenavadno ozek. Mrlič je bil pokrit s trdim belim pr tom prav tja čez glavo. Ob glavi sta goreli dve visoki sveči, gori nad glavo pa je pojemala »sveta« vuščenka, katero je nosil pokojnik že trikrat o Svečnici v cerkev. Pri nogah je stal kozarec s »sveto vodico« in zeleno vejico, s katero so škropili prišleci sebe in mrliča. Razven dveh svetih podob in debele pobožne knjige so vse pospravili iz sobe. Ženice so šepetale in kramljale in pri povedovale ; govorile so o raznih skrivnostnih, strašnih dogodkih, o smrti in mrličih, o trpečih dušah, o »vešticah« in strahovih. Devojke so se sprva čudile, potem se pa tesneje zavijale v črne maramo in se stiskale k starejšim ženam, ki niso bile tako plaš-ljive. Tej in oni je uhajal nehote pogled na oder, kakor v bojazni, da se zdaj pa zdaj dvigne mrlič s svojega ležišča. Samo strina Sata se ni bala ničesar. Pristopila je k vzglavju in odgrnila polagoma prt, ki se je nekako tajnostno bleščal •v medli svetlobi. Plašno je odstopila. »Strina, kaj pa je?» »Nič. Dajte mi krajcar, če ga imate.« »Tukaj je, a kaj hočete z njim?« Vzela je krajcar in ga potisnila mrliču na levo oko. »Z levim očesom gleda.« Menjali so se pomenljivi pogledi, strina Sata pa je zagrnila s tresočo roko beli prt. »Strina, kaj menite, kaj bi to pomenilo ?« zašepečo Maldinka, mlada, suhotna ženica in se sklone k nji. »Molčite, da Bozina ne čuje! — — — Ali ne veste, da bode v kratkem nekdo v hiši umrl ?« Njene sosede se prestrašijo ter se pomilovalno ozirajo na Bozino, hčerko pokojnega Male. K sreči je vstala in šla iz sobe. »Da, jeden bodo umrl, in sicer v kratkem. Umrl pa bode tisti, katerega je rajni Mata — Bože oprosti — najrajši imel . .« Umolknila je. »Kaj pravite, kdo mu je bil najljubši ? Jaz mislim — Bozina . . Tisti hip so je vrnila, bleda in objokana, v dolgi črni obleki. »Bog ve, kje je sedaj naš tata!« »Ej, kje čo biti, v nebesih!« »Zdaj še ne,« zavrno Maldinko tetka Lina, visoka, prijazna in precej mlada žena, z majhnim noskom in ostro brado. »Kaj mislite, da gre duša tako hitro naprej! Še dobro se spominjam, da sem brala v neki stari, jako stari knjigi, kako duša potuje, predno se vpokoji. Tri dni hodi okrog hiše in posluša, kaj se o nji govori. Potom pride v grozno temnico; duša se pobija ob ostrih čereh in pečinah, tla so posuta s črepinjami, trnjem in ostrim kamenjem; od vseh stranij sikajo velikanske kače in strašni zmaji; divji glasovi vdarjajo na dušo, pošasti se vijejo okoli nje in iz te grozno teme se zasveti le včasih krvav plamen iz pošastnega žrela zmajevega. V tej temnici ostane duša tako dolgo, da začuti v sebi kes nad svojimi grehi. Na to pride vsa ranjena in okrvavljena v drugi prostor, kjer je še vse polno gnjusne golazni in divjih zverij, a vendar so že nekoliko svetlika. Po velikem naporu pride do tretjega oddelka ; tam vlada popoln, blažen mir; od vzhoda sem pihlja lahen veter in prijetni polumrak naznanja bliščajočo se zarjo. Duša se kesa še vedno in spoznava svojo grešnost, a polagoma se čisti in tudi vanjo se vseljuje srečni pokoj. Pot jo privede v prekrasni gaj. Na obzorju se je prikazalo solnce, na zelenem drevju se bleste biserji in kristali ter odbijajo v čudokrasnem svitu zlate dolnčne žarke; prijetno ptičje petje se razlega po drevju in grmovju, pisano cvetje razširia svojo duhtečo vonjavo po ozračju. V dušo se je vselilo nebeško eka država ne nažanje 60 milj. kvintalov pšenice. Enako kot v Združenih državah razvilo se je pridelovanje žita v Kanadi, Argentiniji Uruguay-u itd. Veliko žita pridelava tudi Indija. Velikanske planjave ao obsejane s pšenico, in sicer planjave, kojih do sedaj zmeriti še ni bilo mogoče. A na polja se mora v Indiji umetno voditi voda, in vkljub temu je žetev zelo odvisna od dežja ! Ce ta izostane, nastane lakota, da umira na tisoče ljudi lakote, kakor se je godilo letos. 8. Posledice. Najbolj se bo pridelavanje žita v bodočnosti razvilo v Združenih državah in v Argentiniji. Združene države imajo še 230 mil. ha proste, neobdelane zemlje, obdelane je pa še le 249 mil. ha. A boljša zemlja je vsa že obsejana in neobdelanega sveta je na mil. hektarov puščave. Tudi prebivalstvo se v združenih državah tako množi, da bo v 30 letih gotovo dvakrat toliko ljudij, kot jih je danes. Zato bo pa treba obdelavati 60% več zemlje, kot zdaj. Se prosti svet pa ni tako rodoviten, kakor do zdaj obdelane ravnine, in vsled tega se bo v Ameriki brez dvojbe pridelavanje žita podražilo — in žitne cene bodo rastle. V Argentiniji je za poljedelstvo pripravnega zemljišča 96 mil. ha. Teh planjav se obdeluje še le 6 mil. ha, torej se poljedelstvo še lahko velikansko razvije, če bo dežela dobila dosti delavnih močij in denarja, da si zida železnice in ceste. Vsekako ima Argentinija več bodočnosti, kakor Združene države in zato si prizadevajo v Washing-tonu spraviti na noge vseameriško zvezo, da bodo ložje delali cene Brzojavke II. slov. kat. shodu v Ljubljani. (Dalje.) Lipik. Zadržan udeležiti se shoda pozdravljam ga tem potom z iskreno željo, da bi imel obilo vspeha za duševni in gmotni blagor ubogega slovenskega naroda : »In necesariis urntas, in dubiis libertas, in om nibus charitas !« — Dr. Vinko Gregorič. Litija. Občina Šmartno pri Litiji želi kat. shodu božji blagoslov in sad tisočeri. Živeli zborovalci! — Breznikar, župan. Litija. Zveza županov litijskega okraja najsrčneje pozdravlja kat. shod in se klanja njega sklepom. Vse za vero. dom, cesarja! — Breznikar, zvezin načelnik. Ljubno na Štajerskem. Pozdravljamo kat. shod z željo, da bi obrodil obilo dobrega sadu. — Županstvo. Ljubno. Kat. shod razvijaj, oživljaj in ohrani velike ideje škofa Slomšeka v slavo domovine, slavo božjo in obran roda slovenskega! — Solčavan. blaženstvo ; mirna in vesela potuje dalje. Od daleč ugleda nepregledno trumo malih otrok, zavitih v srebrno bele tančice; iz čistih njihovih grl se dvigajo čarobni slavospevi v slavo božjo. Neštete trume nedolžne dece sprejmo došlo dušo medse in jo vodijo dalje. Z daleka prihajajo že nove trume blaženih nebeščanov ; devojke in mladeniči, vsi oreseni s palmovimi vejami so prišli naproti novi izvoljenki, da jo sprejmo v svoj krog. Med čudovito krasnim petjem dospe slednjič duša do konca svojega potovanja. Med neštetimi trumami angeljev in svetih božjih kraljuje v vsem sijaju in blišču sveta Trojica, ki sprejme očiščeno dušo med svoje izvoljence.« Tetka Lina je bila izredno zadovoljna, da je vzbudila s svojim pripovedovanjem tako zanimanje. Vsi so zrli vanjo z odpr timi očmi, marsikatera ženica je pozabila celo usta zapreti. »In ti si res to brala?« jo vpraša po daljšem molku čika Gliša, ki se je med tem priplazil v sobo. »No, če vam rečem!« ga zavrne nekoliko prevzetno. »Potem mora pa že biti resnica.« Začulo se je gromko vpitje iz sosednje sobe. Možje so trkali s kozarci ter si tako šumno nazdravljali, da bi se prebudil tudi Mata, da ni bil mrtev. (Konec prih.) Ljubno. Vse za Boga, cesarja in domovino slovensko. — Občina Solčava, Žagar. Ljubno. Vedi svet, da se Slovenci ne bojimo boriti za domovine čast ! Ali složimo se in lipi se klanjal bo hrast! — Schmid, solčavski župnik, Lekše, lučki župnik, Ko-stanjevec, kaplan. Ljubno. Kakor naše gčre trdne, stojmo trdno za naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja ! — Občina Luče. Logatec Gorenji. Slava zavednemu katoliškemu narodu, zbranemu na katoliškem shodu, da se čim bolj vname in ojači za častno delo v verskem in narodnem oziru. Rod priprost, a jedrnat! — V. Remškar. L u d b r e g. Blagoslovio Gospodin rad i složio svu braču u radu za vjeru i narodnost, da budu jedno srdce i jedna duša! —• Župnik Strahinščak. Lu kovica. Bog blagoslovi delo katoliškega shoda! — Občina Blagovica. L u k o v i c a. Obilnega vspeha želi shodu in kliče: Slava zborovalcem! Duhovščina nadžupnije Moravče: Bizjan, Pleško, Koren, Cegnar, Koprivec, Vidergar. L u k o v i c a. Božjega blagoslova prosi in slava kliče vsem zborovalcem duhovščina dekanata Moravče. — Bizjan, dekan. L v o v. Srčni pozdrav zbranim! — Bar-\vinski. Marija Enzersdorl pri Dunaju. Od srca želim, da ta shod mnogo pripomore, da se skoro zedinijo vsi Slovenci pod starim, edino pravim geslom: Vse za vero, domovino, cesarja. Le tako se reši zatirano Slovenstvo. — Pukl, izdajatelj lista »Der Stiden«. Maribor. Pozdravljeni! Jezus in Marija bodi Vaša tovaršija! — Slovenci v Studencih pri Mariboru. Maribor. Le živa vera varuje obmejne Slovence potuičenja Kdor vero zavrže, zataji tudi svoj narod. Slava vsem, ki vtrjajo slovenski narod v krščanskem prepričanju. — Slovensko politično in gospodarsko društvo v Jarenini. Maribor. Ogromni vspeh želi z Vami se boreči učenec — Žolgar. Maribor. Bog blagoslovi delo drugega slovenskega katoliškega shoda, posebno še v prid Slovencem ob meji! — Ignacij Zupančič, Jareninski župan. Maribor. Le na krščanski podlagi je mogoč pravi gospodarski napredek našega naroda. Slava prirediteljem katoliškega shoda! — Kmetijska zadruga v Jarenini. Maribor. Po vplivu drugega slovenskega katoliškega shoda naj se po vsej blo-veniji razširja prava krščanska in narodna zavest in omika! — Kmečko bralno društvo v Jarenini. Metlika. Bog živi krščansko misleče može! — Kmetijsko društvo v Metliki. — Franjo Kočevar, Dragotin Fortuna, Matija Vraničar. Metlika. Zadržan, osebno se udeležiti shoda, Vam kličem: Bog blagoslovi Vaš trud! — Janez Dragovan, župan občine Lokvica pri Metliki. (Dalje prih.) j Politični pregled. V Ljubljani, 12. oktobra. Volitve volilnih mož, ki se morajo vršiti za splošno in kmečko skupino v vseh avstrijskih kronovinah razun na Kranjskem in Nižje - Avstrijskem, se prično že z jutrišnjim dnem in sicer na Gorenje-Avstrijskem. Na Moravskem se vrše prvotne volitve dne 17. in 18. t. m., na Češkem pa baje šele 26. in 27. novembra. Volitve volivnih mož se vrše na Češkem, Solnograškem, Tirolskem in v Sleziji pismeno, v ostalih kronovinah ustno, kakor je bilo to pri nas do najnovejšega časa. V smislu ustavnih določb so, kakor znano, določene neposredne volitve za vse kronovine naše monarhije, toda pri preosnovi volivnega reda v letu 1896 so se te volitve spravile v zvezo z volitvami v deželni zbor, ki lahko določi direktne volitve za oba zastopa, kar se je že Taktično zgodilo pri nas in na Nižje-Avstrijskem. Češki deželni »bor in nemški liberalci. Včeraj smo omenili, da je češki deželni odbor z vsemi proti glasovoma dveh nemških članov pooblastil dež. maršala, naj izposluje pri vladi, da skliče deželni zbor še tekom lete"' ' - leta, ker še ni rešen tekoči pror, mislijo se jo tudi stri- njal dež. maršal in se strinja gotovo vsak, ki želi, da vsaj v dež. zborih popolno ne počiva vse nujno delo. Toda nemško-libe-ralne kroge na Češkem in drugod je grozno zbodla ta novica in v svojih glasilih odločno zahtevajo od vlade, naj se ugodi želji Če hov, češ: brez drž. zbora — noben deželni zbor. To velja pa seveda le za češki dež. zbor, ker njih frazi, da vlada ne sme zapostavljati države za deželami, nihče ne pripisuje kake resnosti. Ko bi namreč šlo za kak drug, recimo moravski ali štajerski zastop, bi klika ničesar ne vedela o kakem zapostavljanju. Č> ški krogi upajo, da se vlada ne bo ozirala na glas »državo ohra-njujočih« mož. Predsednikom dalmatinskega deželnega zbora je z odlokom z dne 7. ok tobra imenovan dr. Vinko Ivčevič, zastop. mesta Spljet v deželnem zboru. S tem je popolnjeno mesto vsled smrti poslanca dr. Bulata, ki je tudi zastopal spljetski mandat. Tudi novi deželni glavar dalmatinski je somišljenik hrvatske narodne stranke. Kristijanom na Kitajskem se je v minuli dobi vrlo slabo godilo. Iz obširnih poročil, ki jih je podal pater Giordano gvar-dijanu samostana v Tridentu in jih je ta do-poslal sveti stolici v Rim, posnamemo sle deče podrobnosti. Misijonska postaja v Upatse, ki je raztezala svojo delovanje po deželi, ki je tolika kot vsa južna Tirolska, je popolno razdejana. Cerkev, misijonska hiša, sirotišnice in blizu 200 zasebnih hiš, v katerih so bivali kristijani, so Kitajci porušili in pomorili več oseb. Nad 200 krščanskih rodbin jo brez strehe. Pater Giordano iu njegov tovariš sta se mogla rešiti le z begom v Hankau. V Mandžuriji so umorili vstaši škofa, pet misijonarjev in dve sestri, v Sansiju je našlo grozovito smrt 50 misijonarjev, jeden škof in mnogo lajikov. V pokrajini so mučili do smrti dva misijonarja in 500 vernikov, v pekinškem okraju pa nad 6()0 kristijanov. Vi karijat v Hunanu je porušen, škof Zantosati je umrl mučeniško smrti po triurnem, groz nem trpinčenju. Dva misijonarja sta bila umorjena istodobno. Koliko pa je še krščan skih mučenikov, katerih Giordano niti ne omenja, ker ni došlo še nikakih poročil. Po ročilo patra Giordano sklepa z nujno prošnjo za pomoč kitajskim kristijanom. Obletnica pričetka angleško-bur-ske vojske. Včeraj popoludne ob 5. uri je minulo ravno leto dnij, ko je potekel uiti matum, s katerim je pozvala transvalska vlada Angleže, naj umaknejo svoje čete od transvalske meje. To zahtevo so pa v Londonu še isti dan odklonih in isti dan še se je pričela nesrečna vojska, ki še danes ni končana, ki je sicer oropala Bure njih rodne zemlje in svobode, a provzročila Angležem izgube, da jih bodo pomnili, dokler bo živel angleški rod. Nad 40.000 ubitih ali vsled dobljenih ran in bolezni nesposobnih imajo po preteku leta Angleži, torej več, kakor je v pričetku štela sploh vsa burska armada. Samo konj so izgubili Angleži po lastnih izjavah nad 90.000 glav. Kaj pa še le denarne žrtve! Že do konca avgusta so znašali stroški za armado okroglih 1700 milijonov kron, ali za vsakega Bura, kolikor jih je bilo na bojnem polju, 48.000 kron. In kaki so uspehi? V primeri z ogromnimi žrtvami prav minimalni. Angleška vlada si je res pripravila dokaj ugoden položaj za volitve, lord Roberts je imenom vrhovnim poveljnikom angleške armade in včeraj je izšel odlok, naj se odslove, seveda polagoma, pod orožje pozvane milice, toda dejstvo ostane vkljub temu neovržno, da maršal Roberts danes še ne more iz Južne Afrike, da niti ne more misliti na odhod. Aneksija Transvala in Oranje države je sicer olici-jelno končala vojsko, toda to se je zgodilo le bolj v teoriji. Resnica je namreč in tega tudi Roberts ne taji, da je v severnem delu Transvala kakor Ogerska velik kos zemlje, na katerega še niso stopili Angleži, niti ga osvojili. V središču tega dela, ki Angležem ni prav lahko pristopen, v Pietersburgu, je član bivšega volksraada Vorster ustanovil že novo republiko, poleg tega so pa na jugu še dobro organizovane čete generalov De-larey, Erasmus in neumornega De\veta. Posebno poslednji provzroča Angležem velikanske preglavice. Opetovano ga je že zasledovala cela Robertsova, za tek sposobna armada, a vselej se jim je srečno izmuznil in se jim zopet prikazal za hrbtom. »Mala vojska« bo trajala še lepo vrsto mesecev, akoravno je baje že 16.000 Burov izročilo orožje in so Buri sami uvideli, da konečno ne zmagajo. Pravega konca angleško burske vojske torej danes pač nihče ne more napovedati in Angleži bodo morali še dolgo vzdržavati 100 000 mož na transvalskih tleh. J>opl»l. Iz Vel880vega, 8. okt. Dne 4. oktobra je praznovala šolska mladina 701etnico presvetlega cesarja. Ob 8. uri zjutraj je bila sveta maša, med katero so peli šol. otroci. Po sv. maši so šli vsi otroci v šolo, kjer jim je razložil domači g. učitelj pomen dneva. Na to so zapeli cesarsko pesem. Ker je bil deževen dan, se ni mogel napraviti izlet na prosto, kakor so je nameravalo, temveč so šli vsi otroci na pod bližnje gostilne. Tu so bili obilno postreženi z jedili in pijačo. Otroci so deklamovali in peli. Veselje je bilo splošno. Ob 11. uri so se razšli vsak na svoj dom. Gotovo si je ohranil vsak spomin na ta dan v srcu. — Da se je moglo otrokom postreči, zahvaliti se je g. župniku Blažu Petriču, g. kapelanu E. Kosobudu in g. županu M. Barletu, kateri so darovali nekaj kron v ta namen. Bog jim povrni! Posebno gre hvala g. kapelanu Kosobudu, kateri je mnogo pripomogel k slavnosti. Tako se vzbuja že v mladih srcih ljubezen do vere, domovine in cesarja. Iz Postojine Bilo je v soboto popoldne na praznik sv Mihaela 29. kimavca, ko je veselo pritrkavanje iz zvonika Postojncem oznanjalo, da so prišli preč. oo. misijonarji. Mnogi so sicer zmajevali z glavami, češ, čemu treba k nam misijonarjev! Toda od dne do dne se je cerkev vedno bolj polnila vernih poslušavcev; pri izpovednicah so se zbirali ljudje od ranega jutra do poznega večera; ondi so našli notranjega miru in sladke zadovoljnosti. Obhajanih je bilo okrog 2000 vernikov. Z veliko vztrajnostjo so obiskovali krasne pridige ljudje vseh slojev; le žalibog, da so mnogi izmed razumnikov zamudili in zanemarili milostipolni čas sv. misijona! Zares lepi so bili dnevi sv. misijona ! Nepozabna nam ostane v spominu pretresljiva sklepna slovesnost in posebno veličastna procesija s sv. misijonskim križem na rožnivenško nedeljo popoldne, ki se je vršila po vsem glavnem trgu. Navzočega je bilo tudi mnogo ljudstva iz sosednih župnij. Posebno hvalo smo dolžni pred vsem vč. gospodu dekanu Prančišku Gorniku, ki nam je poskrbel sv. misijon. Nadalje seveda moramo zahvaliti preč. oo. misijonarje iz reda sv. Frančiška : P. Kasijana, P. Matevža in P. Engelberta, ki so s svojimi gorečimi in prepričevalnimi govori globoko genili in vzpodbudili naše farane za življenje po resnicah sv. katoliške vere. Presrčna hvala tudi sosednim gospodom iz dekanije, ki so rade in blage volje prihiteli pomagat v izpovednicah in so s svojo navzočnostjo pri sklepni procesiji povzdignili redko slovesnost. Bog daj svojega blagoslova, da bi sveti misijon obrodil obilnega sadu, posebno, da bi vsi ostali trdni v dobrih sklepih, ki smo jih storili v času sv. misijona! Dnevne novice. V Ljubljani, 12. oktobra. Zahvala. Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič je blagovolil slov. kat. akad. društvu Danici podariti 200 K, za kateri velikodušni dar se najspoštljivejše zahvaljuje odbor »Danice«. »Narodovci« v zagati. Pri nedeljskem komersu je dr. Tnller tako vsiljivo, kakor kaka branjevka, ponujal Tržačanom simpatije narodno - napredne stranke ter je ves čas povdarjal stranko, ki je priredila Tržačanom »sprejem«, in je povdarjal, daje boj narodno-napredne stranke zdravo dete, ker, da cituj emo »Narod«: »nam se gre za emancipacijo od Dunaja in od Rima, ki nas vežeta v svobodnem narodnem razvoju ter nam delata na vseh poljih prosvete in politike največje ovire.« Smisel dr. Trillerjevega govora nam jasno povedo njegove besede. »Narod« bi rad sedaj stvar zavil, da je dr. Triller govoril v svojem lastnem imenu. O tem govori seve stilizacija dr. Trillerjevega govora drugače! »Narod« čuti, da se je storila pri komersu v Narodnem domu neumnost, in hoče sedaj vse obesiti na vrat dr. Trillerju. V Narodnem domu dr. Trillerja ni nihče zavrnil, ampak se je ploskalo njegovi napitnici! Slovensko gledališče Sinoči so ponavljali igro „Sedem gavranov". G. Housa je smatral za potrebno, da se je puščavnik Kvasimir celo valjal po tleh. Le tako naprej! Dijaštvo na parterju je imelo svoj „gaudium«. Mnogo rodbin je pripeljalo otroke k pred stavi. Intendanca je menda prepričana, da je s predstavo »inteligentnost" mej ljubljanskim občinstvom silno razširila. Slovensko gledališče. Jutri, v soboto 13. t. m. nastopi g. Ign. Borštnik iz Zagreba kot gost v naslovni ulogi izvirne Cankarjeve igre „J a k o b Ruda". V ulogi Broža nastopi prvikrat kot novoangaževani član drame g. Ivan K o v a č i č , igralec iz Zagreba. — V torek, 16. t. m. poje se prvikrat v sezoni Maillartova opera »Puščav-n i k o v zvonček«. Po obisku umetniške razstave. Iz Trsta se nam piše : Nisem bil med srečnimi, ki so se udeležili izleta Tržačanov v belo Ljubljano. Sprva sem se jezil, da mi je bila »usoda« tirio nemila, sedaj pa, ko sem pre-čital razna poročila o vsem, kaj se je o tej priliki v Ljubljani godilo, mi ni prav nič več žal, da nisem bil zraven. Istotako misli menda sedaj tudi žo mnogo izletnikov samih, ki z menoj uvidevajo bolj in bolj, da vse tiste presrčne ovacije tržaškim Slovencem niso bile tako odkritosrčne, kakor se je naivnim ljudem na prvi pogled zdelo, nego da je bilo vse skupaj le o nerodni priložnosti uprizorjena politična demonstracija. In služiti objekt poskušnje o strankarskih komedijah, to vendar ni posebno prijetno čustvo ! Da je bilo vse res le komedija in nič druzega, dokazal je pač jasno dovolj »Slovenski Narod«, ki je, kolikor je lo mogel, hotel izkoristiti zadnje ljubljanske dogodke ter je v to svrho zašel tako daleč, da je falzificiral govor dr. Rybafa. Ali je s tem koristil stvari svoje stranke ter si približal nekoliko tržaške voditelje, katere vabi časih z grožnjami, časih z ljubeznivostmi, največkrat pa s psovkami v svoj tabor — to vprašanje naj si reši »Slov. Nar.« sam. — Se en dokaz, da je bilo vse le komedija, bi vam lahko navedel. Pred menoj leži pismo, poslano nekemu mojemu znancu pred izletom iz Ljubljane. ->Pridi,« ga kliče prijatelj. »Videl boš, kako demonstracijo vam priredimo v zahvalo, da niste prišli na drugi katoliški shod. Pokažemo klerikalcem, kako znamo mi sprejemati in kako bi lahko sprejeli njihove goste, če bi hoteli« . . . Trža čani so obiskali umetniško razstavo z najboljšo voljo, da občudujejo napredek naroda na nepolitičnem polju ; liberalcem pa so je to zdela ugodna prilika, da demonstrirajo. To spoznanje mora izletnikom zagreniti spomin na nepozabne ljubljanske dneve. Tržaški voditelji pa so spoznali, da s takimi ljudmi, kakor so ljubljanski liberalci, ni mogoče korakati ramo ob rami proti — »skupnim« ciljem. Istrski deželni zbor razpuščen? Iz Trsta Wnam piš® ;,,Izvedeli -smo iz verodostojnega vira, da vlada razpusti istrski dež zbor ter da se bodo vršile nove volitve aprila meseca 1901. Kaj je napotilo vl?do k temu koraku baš sedaj, ko se, kolikor nam je znano, ni dogodilo v italijanskem taboru nič takega, da bi bila vlada primo-rana poseči vmes, to nam je na prvi pogled nerazumljivo. Saj bi itak doba istrskim de-želnozborskim mandatom potekla že prihodnje jeseni! Zakaj ni vlada tega storila pred otvoritvijo zadnjega zasedanja imenovanega dež. zbora, ko se ja zopet enkrat tako jasno pokazalo, da Italijani ne privoščijo Slovanom, ki tvorijo večino v deželi, prav nobene pravice ? Ali hoče s tem vlada kaptivirati našo poslance v drž. zboru? Stvar izgleda namreč tako, kakor da bi ta naredba bila koncesija Slovanom v prilog. Priprave vlade za državnozborske volitve Italijanom v prilog. Iz Trsta se nam piše: Po volilnem zakonu (§ 28, al. I.) sme politična oblast v mestnih občinah, ki imajo nad 1000 prebivalcev, ustanoviti v svrho volitev volilnih mož več sekcij. To določbo zakona pridno izrablja tržaško namestništvo. Razdelilo je občino I Pazin v 6, Labin » 5 in Plomin v 3 sekcije, ki so pa vse ustvarjene tako, da so prišli Italijani lepo skupaj, kjer je bilo nevarno za nje, a na drugi strani pa lahko uplivajo na hrvatske volilce, kjer se jim ni ničesa bati ali kjer nimajo nobenega upanja da bi zmagali. Tako so mestu Pazinu priklopih v eno sekcijo oddaljeni Pičan, kajti v Pičanu je nekoliko Italijanov, da lažje majorizirajo Hrvate v mestu Pazinu. K okolici Pazinski so dejali celo dve drugi davčni občini — iz istega vzroka. Podobno je v La binu in Plominu. — Politično društvo »Ed.« je vložilo proti tej razdelitvi utok na ministerstvo. Osebne vesti. Okrajni komisar Viljem vitez Rechbach v Krškem je imenovan okr. nadkomisarjem, dež. vladni konceptni praktikant Angelo vitez Zois pl. Edelstein je prideljen okr. glavarstvu v Radoljici. — Avskultant g. Ivan B r e m e c je imenovan sodnim pristavom v Logatcu, gospod Jožef Preveč sodnim pristavom v Logatcu dr. Cvetko sod. pristavom v Metliki. — Vojaški kapelan č. g. Jakob Marzidovšek je prestavljen iz Mostara v Maribor — Poštni nadoficijal gosp. Janez Vidmar je imenovan poštnim kontrolorjem v Ljubljani. — Provizorično so nastavljeni gg. absolvi-rani učiteljski kandidati: Fr. Petrič v Leskovec, Iv. Pavločič v Vel. Fari pri Krškem, Ivan Magrl v Svibno. Ne v Gradec ! Gradec je prenapolnjen z delavskimi močmi, zato je zaslužek dandanes primeroma slabši, nego je bil še pred nedavnim časom. Zelo težko je dobiti delo ali službo. Vendar prihaja še vedno polno ljudi iz naših krajev v Gradec, meneč, da bodo v Gradcu lažje shajali in živeli nego doma. Kako žive v Gradcu naši ljudje, zadoščaj naslednji vzgled! V J. Krepesch evi tovarni za užigalice je kakih 300 delavnih moči, večinoma ženskega spola. Delavke so same Slovenke, ker domačinke Nemke nočejo delati za tako sramotno nizko plačo. Tudi Slovenke ne bi hotele v Gradec, ako bi vedele, kaj jih čaka. Za naporno, zdravje uničujoče 12 urno delo dobivajo po 25 kr., največ po kakih 40—45 kr. na dan. V Gradcu je draginja, s takim zaslužkom ni mogoče pošteno shajati. Revice propadajo naglo zdravstveno in nravno. Groza spreletava človeka, videč toliko bedo v vsakem pogledu. V srce se smilijo človeku objokane revice, ki so verjele brezvestnim in sleparskim agentom, ki so jih spravili z mamnimi obljubami v Gradec, a zdaj niti toliko ne zmorejo, da bi se mogle vrniti domov, in se sramujejo domov sporočiti o svoji grozni siroščini. Ker ne umejo nemščino, ne morejo si pomagati, ne morejo si pred sodiščem iskati pravice za toliko nasilje in kršenje delavske pogodbe. Zato prosimo vse slovenske rodoljube, naj opozarjajo domačine hoteče v Gradec, na skrajno neugodne razmere v Gradcu, in vse slovensko liste, ki prihajajo med ljudstvo, naj ponatisnejo to svarilo Graški župan dr. Graf se je prav pošteno blamiral, kakor smo zvedeli iz povsem zanesljivega vira. Letos o novem letu je poslal vsakemu graškemu častniku od poročnika počenši svoje častitke za novo leto, da bi s tem ublažil nasprotje med vojaštvom in nemško-nacijonalnim občinskim zastopom. Vojaška oblast je vsem častnikom zapovedala voščilo ignorirati, ker je župan dr. Graf sam prosil 1. 1897 o priliki demonstracij vojaško oblast, naj pomaga vzdržati red, a se je kasneje sam udeležil z občinskimi svetovalci demonstrativnega pogreba ustreljenega rovarja lopova Retterja. Ne vemo, kako bi se nemško-nacijonalni veli-kaši pogledali b svojim županom, ko bi zvedeli, kako klaverno klečeplazi njih vzorni župan za njih hrbtom za naklonjenost c. in kr. avstrijskega vojaštva. ljubljanske novice. Vzoren občinski svetnik. Slav. uredništvo »Slovenca« tu! Z ozirom na notico v Vašem cenjenem listu št. 232 priobčna pod naslovom »Ljubljanske novice« Vzoren občinski svetnik« prosim da sprejmete na podlagi § 19. tisk. zak. tale popravek: Ni res, da sem postal glasan po gostilnah in da sem predvčerajšnjem poskušal svojo gerlo pri Strukelju. Ni res in do celo zlagano da sem jaz Jurija iz Trzina steklenico udaril po glavi. Res pa je da je Jur mc drugo moje prijatlje nesramno žal igel steklenico v mo- jega prijatlja in v mene, ako ne bi bili drugi steklenico vjeli. Z odličnjem spoštova njem Josip Turk po domače Bolčev Pepe. Ljubljana, 11. oktobra 1900. - Na ta popravek smo dobili to le izjavo: Napram temu popravku izjavljam : Ko je Jož. Turk ml., vzoren ljubljanski občinski svetnik, meni obljubil, da me bo h ... . vzel, dejal sem mu, naj bo tiho, ker se njegovi konji nič kaj ne postavijo. Na to je šel Turk domov in prišel čez jedno uro nazaj. Vprašal me je, ali sva prijatelja. Dejal sem mu: »Seveda sva!« in tudi Turk je na to potrdil, da sva prijatelja. Pričel me je spravljati v neko beznico. Na to sem jaz nekoliko zrastel in dejal: »Aii ste taki gospodje v Ljubljani!« So jt denkrat sem mu vzel v misel njegove konje. Skoro na to je Turk udaril mene po nosu in mi kost prebil, da sem bil takoj v krvi. Jožef Turk ml. je s tepežem začel, a ko sem hotel za njim, zabranil mi je to sin Tomažev, gospod J. Hafner iz Loke, ki je bil priča dogodkov. Jurij Kmeti č. — Infanterist se pogreša-251etni infanterist Janez Schonthaler iz Ha-senau na Štajerskem se pogreša od včeraj zjutraj. Oddaljil se je oblečen v svojo vojaško opravo. — Meščanska godba se tekom prihodnjega tedna spopolni na 30 mož. - Nova justič na palača je do grajena do strehe. Iiuka Jelenec bode baje kandidat „N rodov" za peto"stupino. Dober dovtip ! Kandidat pete skupine na Spodnjem Štajerskem. »Slovenski Gospodar« naznanja: Ker vodilni možje ptujskega, ljutomerskega in ormoškega okraja vztrajajo pri tem, da si volilni okraj sam izbere kandidata, vzdržujo deželni poslanec gosp. Jos. Žičkar kandidaturo pele skupine. »Ruski kružok" v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Dne 10. t. m. so imeli tržaški Slovani shod, da se dogovore glede toli za-željenega ruskega »kružoka«. Shoda so jo udeležilo mnogo gospa in gospodičen ter gospodov iz vseh stanov, skupaj okolo 40 oseb, ki so vse pristopile novemu društvu. Pravila se predložijo te dni pristojni oblasti, ki jih pač mora potrditi, ker so skoro do-slovno posneta po pravilih ljubljanskega »kružoka«. Tržaški Slovani si od novega društva obetajo obilo koristi, že zato, ker bo isto shajališče zastopnikov vseh slojev in vseh slovenskih narodnosti, živečih v Trstu. Novemu »kruž^ku« želimo najlepših uspehov ! Toncelijev spomenik na pokopališču v Umagu bo morala občina vsled razsodbo upravnega sodišča drago plačati. Vkljub temu namreč, da je namestništvo in ministerstvo ugodilo pritožbi trgovca Ton-celija, je vendar občina eksekutivnim potom odstranila krasen nagrobni spomenik, katerega mora sedaj postaviti nepokvarjenega na prejšnje mesto, poleg tega pa plačati še 100 kron zastopniku tožitelja. Deželnozborske volitve v Istri se bodo vršile meseca aprila prihodnjega leta. Čuvaj ustrelil tatinskega lovca. V nedeljo sta se v Štijaku na Goriškem sprla v krčmi lovski čuvaj Pavlič in posestnik Serežin, katerega je Pavlič ovadil radi tatinskega lova ter je bil radi tega Serežin na Pavliča hud. V prepiru je Pavlič pomirel na Serežina ter ga ustrelil, da je bil takoj mrtev. Ogenj. Pogorel je 9. t. m. ponoči kozolec Jan. Pezdirja v Zunanji Gorici. Vnela sta se potem tudi dva bližnja kozolca. Kozolci so bili zavarovani za svoto 1400 kron. Ogenj je omejila domača požarna bramba. Požiga sumljiv je neki človek, ki jo prenočil pri posestniku Marinka in izginil ob požaru. — Dne 25. m. m. je pogorela hiša posestnika V. Kermela v Matenji vasi. Škodo so cenili na 1000 K, zavarovana je bila hiša le za 700 kron. Mesto poštnega oskrbnika v Mariboru je izpraznjeno. Mariborski poslanec Wolfbart je storil vse korake, da to mesto ne dobi kak Slovenec ali miren Nemec. Rujavi premog našli so na Kalva-riji tik Maribora, ko so prekopavali zemljo za vodovod. Premog je podoben onemu v Trbovljah. Občinski odbor je že prosil za pravico, da sme preiskavati črni zaklad. Velika nesreča bi se bila lahko pripetila na trboveljski postaji 10. t. m. pop. ob ''.6. uri, ker jo sin kočarja Guno nalašč zamenjal tir pri uhodu na postajo. K sreči ni bilo na dotiČnem stranskem tiru nič voz. Na-gajivec je utekel, a ga skoro dobe in primerna kazen mu ne uide. Pdlitičen shod v Jarenini priredi 21. t. m. jareninsko politično društvo. Novo bralno društvo se snuje v Tinjah pri Slov. Bistrici. Oo. kartuzijani v Pletarjih bodo sedanjo cerkev popravili in odmenili za vernike, za svoje molitve bodo zidali drugo cerkev. Uredništvo »Siidsteierische Post« je prevzel župnik v pokoju, gospod F. S. Šegula. Slovenski shodi na Koroškem. Prihodnjo nedeljo priredi »Slov. kat. polit, in gospodarsko društvo" za Slovence na Koroškem dva shoda in sicer ob '/s 10. uri do-poludne po dopoludanski službi božji v gostilni gosp. Novaka v Kamenu ter ob 4. uri popoludne v gostilni g. Štokla pri Fari ob Prevaljah. O državnozborskih volitvah poročal bode g. dež. posl. Fr. G r a f e n a u e r. Na gimnaziji v Beljaku se je v prvi razred upisalo 70 dijakov, izmej katerih so se samo trije izjavili, da so slovenske narodnosti. Dveletno dete ukradla je v Borovljah neka ciganka. Doslej je bilo vse zasledovanje orožnikov zaman. Ponesrečen drvar. V Pamečah na Štajerskem se je drvar Mihael Lužnik tako nesrečno povozil, da je malo pozneje umrl. Samomor vojaka. V Mariboru se je ustrelil vojak pri ondotnem nabavnem skladišču R. Grabner. 60.000 kron je glavni dobitek loterije za invalide. Izplača se v gotovini po odbitku 20%. Opozarjamo, daje žrebanje 10. novembra 1900. Društva. (Ljubljanska meščanska godba.) V nedeljo 14 t m. priredi ljubljanska meščanska godba prvi promenadni koncert v Sokolovi dvoran: Narodnega doma pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Hil. Be-nišeka (godbav na lok). Vspored: I. del. 1. Mendelsohn: Ženitovanjska koračnica. 2. Mozart: Don Juan, ouvertura. 3. Jessel: Čar spomladanske noči, valček. 4. Eilenburg: V gozdni kovačnici, karakterističen komad. 5. Tickel: Ljubavna pesem, solo za flavto. 6. Ruske narodne pesmi, potpouri. II. del. 7. Iv. pl Zaje: Graničari, ouvertura. 8. Novo-sad: Ana gavota. 9. Iv. pl. Zaje: Lastavi-cam, pesem, solo za krilovko. 10.,Parma: Slovanske cvetke, potpouri. 11. Čermak: Vstajenje spomladi, polka frangaise. 12. Parma: Ex galop. — Pričetek ob '/„8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 60 vinarjev. — čisti dohodek je namenjen v delno pokritje ustanovnih stroškov in se preplačila hvaležno sprejmo. — K obilni udeležbi vabi vodstvo. (Ljubljanska meščanska godba) svira v nedeljo 14. t. mes. od polu 12. do polu 1 ure pred Narodnim domom. — Vspored: 1. Koračnica slovenskih pesmi. 2. Donizetti: Finale iz opere »Lucia di Lam-mermor. 3. Carica, polka mazur. 4. Ipavir,: Domovini, pesem. 5. Mascagni: Intermezzo iz »Cavalleria rusticana«. 6. smetana: Koračnica iz »Prodane neveste«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. okt. Tekom današnjega dne vsprejme cesar v avdijenoi ministra dr. Korberja in Goltihovvskega. Dunaj, 12. oktobra. Volilni odbor za 13. okraj je soglasno določil dr. Lueger ja kandidatom za 5. skupino, E. Schneiderja pa za mestno. Dunaj, 12. okt. Dr. Funke sklicuje vodstvo liberalne stranke k posvetu 20. t. m. na Dunaj. Razgovor bo o volivnem oklicu iu novih volitvah. Dunaj, 12. oktobra. Liberalni občinski svetnik dr. Mittler je bil danes obsojen na 200 K globe, ker je pri občinskih volitvah obsodil volilno komisijo. Dunaj, 12. okt. Stališče poslanika « )ri Vatikanu grofa Revertera, "je oma- i , ano. Na njegovo mesto pride grof Wel-sersheimb. Vzrok, da je Reverterovo sta- i išče se omajalo, je to, da ni mogel i uplivati, da bi nadškof Stadler pri sv. očetu ne dobil tako odličen vsprejem, < kakeršnega je bil zadnje dni deležen. ; Dunaj, 12. okt. Deputacija rusin-skega volilnega osrednjega odbora je izročila ministerskemu predsedniku Kor-berju in na Dunaju bivajočemu namestniku grofu Pininskemu spomenico o volitvah v Galiciji. Korber je zagotovil, da se bo postopalo v smislu ustave. Dunaj, 12. okt. Bolgarska vlada je včeraj izročila novo noto rumunskemu zastopniku v Zoliji, v kateri izjavlja, da bo pričela sodnijsko postopati proti označenim osebam, in izraža nado, da bodo Rumuni nehali preganjati bolgarske podanike. Inomost, 12. oktobra. „Neue Ti-roler Stimmen" zavračajo napade na katoliško ljudsko stranko iu na barona Dipaulija ter označujejo napade na zvezo s Cehi kot obrekovanje, ker večina Cehov ni rusofilska. Desniška zveza je bila naperjena v preprečenje liberalne vlade in je ta namen dosegla, a anti-semiti so bili tedaj zvezani z liberalci. Ko so Cehi pričeli drugo taktiko, je to katoliška ljudska stranka takoj obsojala, a antisemiti so ostali tudi tedaj v zvezi z levičarji, ko so ti obstruirali. Praga, 12. oktobra. K današnjemu kontrolnemu shodu je prišel tudi reser-vist Bajalovski. posestnik tovarne, ki se je leta 1898 prvikrat oglasil z „Zdeu. Bil je še-le danes aretovan iu odpeljan v zapor. Aš, 12. okt. Iz socijalno demokraške stranke izstopivši Sattler je izročil posl. Stein zelo obtežilna pisma proti Verkaufu v zadevi premogarske stavke. Polog tega namerava objaviti še mnogo drugih zanimivostij. Belgrad, 12. okt. Poročilo, da zahtevajo pomiloščeni radikalci revizijo znane razprave povodom napada na Milana, je neosnovano. Berolin, 12. o' 150 kron na mesec in po 1 dolar od vsake naročene pete maše. Pogoji: 1. Zmožnost koralnega petja (latinske maše, psalmi itd.) 2. Sposobnost urediti in vod ti tamburaški zbor. 3. Službeno spričevalo od dotičnega g. župnika o starosti, ponašanju in sposobnosti kandidata. Ponudbe se naj takoj pošljejo na sledeči naslov; Rev. G. Gorshe 765. So. 225 str. Steelton, Pa. 925 3-1 U. S America. Špecerijska prodajalna z vso opravo, na ugodnem kraju v Ljubljani, da so za nizko ceno takoj v najem 913 3—2 Več pove iz prijaznosti gospod Ivan Jebačin. trgovec na Vavazorjevem trgu. Prostovoljno na prodaj bodo dne 22 t m. od 9. ure dopoldne naprej v Št Vidu pri Zati čini \kupe aH na drobno: Ba Mteam. z [ednim nadstropjem, prikladna vziasti za trostilničarski obrt z zidanim hlevom za 8 glav živine, in vrtom, nadalje njive, travniki in gozd; vsa zemljišč.« leže ne daleč od državne ceste ter merijo v površju nad jeden hektar. 911 2—2 Dr. Rupert Bežek, o. kr notar v Zatičini. Velika loterija za vojake-invalide 8 /->"""1 mesec. z dobitki v zlatu in srebru. Glavni dobitek 1 iU.uOlI kron v gotovini t. 20% odbitka. Srečke za invalide po f krono priporoča «•■ - v Ljubljani. 118 i O ii aH a. j k a. l> o i* 55 au Dn6 18. oktobra. Skupni državni doig v notah..........97 05 Skupni državni dolg t srebru............96 65 Avstrijska zlata renta 4°/0.......114 65 Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . 97-25 Ogerska zlata renta 4 °/0........114 05 Ogerska kronska renta 4°/„, 200 .....90-20 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1698-— Kreditne delnice, 160 gld. •;,... . 645 — London vista ......"... 241-97'/> Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. velj 118-15 20 mark........ ... 23-60 20 frankov (napoleondor)..............19 271, Italijanski bankovci.........90-60 C. kr. cekini........................1145 Dne 11. oktobra. 3-2"/„ državne srečke I. 185-i, 250 gld.. . 670 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 170 -160- — 196-— 9350 251-75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice » > južne železnice 3% > > južne železnice 5°/„ > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld. . . 107-— Salmove srečke, 40 gld....... . 170 — . 93-75 St. Geridis srečke, 40 stld....... , 198 - . VValdstemove srečke, 20 gld...... —' — . 323 75 Ljubljanska srečke ......... 49 — . 119 — Akcije anglo-avstrijske banke, 20) gld. . 271 — . 99-50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6025-— . 390' - Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . 768 - . 350"— Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 106-— . 42-25 , 148,— . 20-25 Montanska družba avstr. plan..... 4M4-50 . 12 80 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 463' — 60-- Papirnih rubljev 100....... . 255-50 Nakup in prodaja "3tK rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M E Ii C I., miollzaile 10 in 13, Dunaj, I., 6* 2. Pojasnila TEtt v vseh gospodarskih in Snanfinih ttvarsli, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegs obrestovanja pri popolni varnosti jfcf naloženih j; In v u 1 <;. TJSk